ACROCEPHALUS 20 (97): (1999)
189
Kratki lanki
Short Articles
Pojavljanje lopataste govnake Stercorariuspomarinus v
Sloveniji
Occurrence of the Pomarine Skua Stercorarius pomarinus in
Slovenia
Borut Rubini, Al Vrezec
Lopatasta govnaka gnezdi le v skrajnem vzhodnem delu zahodne Palearktike, na severnih obalah Rusije do Nove Zemlje; gnezditve na Norvekem in na Svalbardu so neredne. Selitev je slabo poznana; jesenska se zane nekje v zaetku avgusta in traja do oktobra (odrasli se selijo pred mladii), spomladanska pa od aprila do zaetka junija. Glavna prezimovalna obmoja so na Atlantiku severno od ekvatorja med Karibi in Sargakim morjem, nekaj pa jih zaide ob obalah zahodne Afrike tudi na juno poloblo (Snow & Perrins 1998).
Lopatasti govnaki je precej podobna bodiasta govnaka Stercorarius parasiticus, medtem ko je dolgorepa govnaka Stercorarius longicaudus oitno manja in vitkeja z mono podaljanim repom v odraslem perju. V taknem perju lopataste in bodiaste govnake ni teko
loevati med seboj, saj sta razlino obarvani, zelo znailna pri obeh je tudi oblika repa. Precej zahtevneje za loevanje so mlade ptice. Najvejo pozornost pri mladih pticah moramo posvetiti telesnim razmerjem in zgradbi telesnih delov, obarvanosti kljuna, obliki sredinskih repnih peres in barvnim tonom telesnega in letalnega perja. Na splono je lopatasta govnaka veja in moneja kot bodiasta govnaka, v mladostnem perju prevladujejo hladneji rjavo-sivi toni perja, ima ire peruti, moneji, vedno kontrastno dvobarven kljun, postava in velikost pa spominjata na srebrnega galeba Larus argenta-tus. Telesna razmerja in velikost pri bodiasti govnaki so primerljivi z razmerji in velikostjo sivega galeba Larus canus (povzeto po Beaman et al. 1998; Haris et al. 1989; JONSSON 1992; Svensson ef a/. 1999).
Tabela 1: Pregled v Sloveniji opazovanih in najdenih lopatastih govnak Stercorarius pomarinus od leta 1940 do 1999.
Table 1: A review of the Pomarine Skuas Stercorarius pomarinus observed and found between 1940 and 1999 in Slovenia.
Lokacija Location UTM mrea UTM grid Datum Date Starost in Age and i 1 spol sex Opazovalec Observer Vir Source
Lahove Ptujsko jezero Fiesa (Piran) Ljubljana VM62 WM74 UL84 VM60 15.9.1940 22.10.-1.11 17.6.1994 28.9.1999 .1988 1 OS. 2 juv. 19 (ad.) 19 (juv.) Zbirka PMS B. Stumberger B. Rubini A. Vrezec Komisija za redkosti (1993) tumberger (1994) SoviNC (1997), to delo to delo
190
Kratki lanki - Short Articles
Slika 1: Kadaver odrasle O lopataste govnake Stercorarius pomarimis, Fiesa (Piran), 17.6.1994 (Foto: B. Rubini).
Figure 1: Cadaver of a full-grown Q Pomarine Skua Stercorarius pomarimis, Fiesa (Piran), June L7* 1994 (Photo: B. Rubini).
V Sloveniji je bila do leta 1994 zabeleena le dvakrat. Prvi osebek je bil najden 15.9.1940 pri Lahovah in ga danes v zbirki ptijih mehov hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Komisija za redkosti 1993). Drugo pojavljanje lopataste govnake pri nas pa je bilo opazovanje dveh mladostnih osebkov, ki sta se na Ptujskem jezeru blizu Markovcev zadrevala od 22.10. do
1.11.1988 (TUMBERGER 1994).
Tretji podatek za lopatasto govnako v Sloveniji je bila najdba nekaj dni starega kadavra v Fiesi blizu Pirana, in sicer odrasle o v poletnem perju (slika 1). Najdena je bila 17.6.1994 na obreju, kamor jo je najverjetneje naplavilo morje. Osebek ni bil ohranjen v celoti; njegovi deli so shranjeni v dveh zasebnih zbirkah.
etrti podatek je najdba kadavra 9 na Karlovkem mostu v Ljubljani nad Gruberjevim kanalom 28.9.1999. Najdeni osebek je bil mladosten (slika 2). Zakaj je ptica poginila, ni
Slika 2: Kadaver juvenilnega osebka O lopataste govnake Stercorarius pomarimis, Ljubljana, 28.9.1999 (Foto: B. Rubini). Figure 2: Cadaver of a juvenile Q Pomarine Skua Stercorarius pomarimis, Ljubljana, September 28lh 1999 (Photo: B. Rubini).
jasno, verjetno pa jo je zbil avto, ko je preletela most. Vreme je bilo tistega dne deevno in nizek pritisk je ptice silil k tlom, kar pogosto e dodatno pripomore k veji smrtnosti ptic na cestah (Rubini & Vrezec, v pripravi). Kadaver je bil sve in je sedaj shranjen v zasebni zbirki. Biometrini podatki: dolina 505 mm, dolina peruti 355 mm in razpon peruti 1210 mm, kljun 39 mm, rep 187 mm, repni podaljek 12 mm, tarsus 56 mm in telesna masa 392 g.
ACROCEPHALUS 20 (97): (1999)
191
Povzetek
Prispevek obravnava pojavljanje lopataste govnake Stercorarius pomarinus v Sloveniji. Doslej so znana tiri opazovanja te vrste. Zadnji dve najdbi sta kadavra: 17.6.1994 je bila najdena odrasla p v Fiesi na Jadranski obali in 28.9.1999 mlada o na cesti v samem srediu Ljubljane.
Summary
The article deals with the occurrence of the Pomarine Skua Stercorarius pomarinus in Slovenia. Four observations of this species have been recorded to date, the last two being the recoveries of two cadavers. The first one was a full-grown female found on June 17"' 1994 at Fiesa on the Adriatic coast, the second a juvenile female found on a road in the very centre of Ljubljana.
Literatura
Beaman, M. & S. Madge (1998): Cristopher Helm LTD, London.
Haris, A., L. Tucker & K. Vinicombe (1989): The MacMillan Field Guide to the Bird Identification. The MacMillan Press Ltd, London.
Komisija za redkosti (1993): Seznam redkih vrst ptic 1990. Acrocephalus 14 (58-59): 99-119.
Snow, D. W., C. M. Perrins (eds.) (1998): The Birds of the Western Palearctic, Vol.1, Non-Passerines. Oxford University Press. 1008 p.
Sovinc, A. (1997): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995. Acrocephalus 18 (84): 151-156.
tumberger, B. (1994): Lopatasta govnaka Stercorarius pomarinus. Acrocephalus 15 (63): 57.
Borut Rubini, Praakova 11, 1000 Ljubljana Al Vrezec, Praakova 11, 1000 Ljubljana
Veliki klinka Aquila clanga na Ljubljanskem barju Spotted Eagle Aquila clanga at Ljubljansko barje
Marko Trebuak, Borut Rubini, Al Vrezec
Veliki klinka je v Sloveniji redka ujeda, ki je bila do leta 1996 opazovana le petkrat (Sovinc 1999). Zanimivo je, da jo Snow & Perrins (1998) za Slovenijo navajata kot gnezdilko, ki je po izumrtju tu priela gnezditi med letoma 1976 in 1980. Tu gre zanesljivo za napako, kije nastala pri prenosu podatkov, tako da gre najbr le za zamenjavo z malim klinkaem Aquila pomarina. Geister (1995) navaja, da je bila gnezditev malega klinkaa v Sloveniji potrjena v Krakovskem gozdu v obdobju 1976-80. V
Evropi veliki klinka gnezdi le na vzhodu, zlasti v Rusiji, najblija gnezdia pa so na Slovakem in v Romuniji. Na Madarskem je gnezdil med letoma 1949 in 1951, v severni Srbiji pa med letoma 1980 in 1981 (Snow & Perrins 1998). Veliki klinka je delna selivka, ki v manjem tevilu lahko prezimuje v junem
delu gnezditvenega areala: na Balkanu, severni Italiji in v juni Franciji, kjer se naprimer redno pojavlja v Camargueu od novembra do februarja (Snow & Perrins 1998).
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si