247
Etnolog 27 (2017)
KNJI@NA PORO^ILA IN OCENE
BOOK REVIEWS
Bojan Knific: Gregorjevo: ko gre lu~ v vodo in se pri~ne pomlad. Tr`i~: 
Tr`i{ki muzej, 2017, 190 str. 
Danes je spu{~anje gregor~kov na predve~er gregorjevega predvsem otro{ki 
praznik, povezan z obele`evanjem za~etka pomladi, ko otroci po potokih, rekah in 
bajerjih spu{~ajo plavajo~e gregor~ke – objekte v obliki hi{, gradov, ~olnov ipd., 
ki jih razsvetljujejo gore~e sve~ke. Pri prireditvi najve~krat sodelujejo vrtci, {ole, 
lokalna turisti~na in druga dru{tva, muzeji in druge ustanove. V Sloveniji spu{~anje 
gregor~kov na predve~er sv. Gregorja (12. 3.) najve~krat povezujemo z rokodelci na 
Gorenjskem (Tr`i~, Kropa, Kamna Gorica, @elezniki, Bela, Suha, Voglje, Cerklje, 
Spodnji Brnik), v okolici Ljubljane ([entvid, Tacen, Ig, Dob, Dom`ale), ki so na 
ta dan pri svojem delu prenehali uporabljati umetno svetlobo in so jo simboli~no 
»vrgli v vodo«, ponovno pa so jo za~eli uporabljati na mihaelovo (29. 9.). 
Glede na to, da je Tr`i~ eden od krajev, kjer ima spu{~anje gregor~kov dolgo 
tradicijo in ga danes ohranjajo v okviru prireditve “Vu~ u vodo”, ne ~udi, da se je 
teme temeljito lotil kustos v Tr`i{kem muzeju Bojan Knific. V knjigi Gregorjevo: ko 
gre lu~ v vodo in se pri~ne pomlad sku{a najti prvotno obredno funkcijo spu{~anja 
ognja/lu~i po vodi, ki smo jo pri nas doslej najve~krat povezovali z rokodelci, pri 
~emer se naslanja na podobne {ege v Evropi in {ir{e tako v preteklosti kot tudi 
sedanjosti. Besedilo temelji na {tevilni literaturi razli~nih disciplin, na arhivskih, 
~asopisnih, ustnih in spletnih virih. Avtor je poiskal tudi {tevilne slikovne vire, ki 
smiselno dopolnjujejo besedilo. 
Knjiga je razdeljena v {est poglavij. V prvem se avtor posveti gregorjevemu 
v Tr`i~u, kjer je bila {ega, za katero so najstarej{i znani pisni viri iz leta 1900, 
povezana s tamkaj{njimi ~evljarji, a je (vsaj) `e med svetovnima vojnama pre{la 
na otroke. V naslednjem poglavju spoznamo spu{~anje gregor~kov drugod na 
Gorenjskem in v okolici Ljubljane s posebnim poudarkom na krajih @elezniki, 
Kropa in Kamna Gorica. Zapis o spu{~anju gregor~kov v @eleznikih v povezavi 
s tamkaj{njim `elezarstvom iz leta 1854 je najstarej{i znani zapis o tej {egi na 
248
Knji`na poro~ila in ocene
Slovenskem, za Kropo in Kamno Gorico, kjer je {ega povezana s tamkaj{njo 
fu`inarsko in `elezarsko dedi{~ino, pa je prvi znani zapis iz leta 1924. Viri, ki 
pri~ajo o spu{~anju gregor~kov v nekaterih drugih krajin Gorenjske in v okolici 
Ljubljane, so ve~inoma novej{ega izvora. Tudi tam se je ta {ega vsaj konec 19. 
stoletja z rokodelcev in vajencev oz. pomo~nikov preneslo na otroke. 
Sledi poglavje, kjer avtor predstavi {e druge {ege in navade na gregorjevo 
na Slovenskem. Na ta dan naj bi se za~ela pomlad in se `enijo pti~ki. S tem je 
povezano obe{anje peciva na grmovje, ki so ga otroci iskali v prepri~anju, da gre 
za ostanke pti~je gostije. V @eleznikih so se fantje na gregorjevo igrali vojake, 
v Prekmurju pa so bili znani obhodi kolednikov. V zvezi z gregorjevim so se v 
ljudskem izro~ilu ohranili reki in vremenski pregovori, veljalo pa je tudi za dan, 
ko so prenehali presti in za~eli z delom na polju. 
V naslednjem poglavju avtorja zanima gregorjevo v {ir{em prostorskem in 
kulturnozgodovinskem kontekstu. Ugotavlja, da je spu{~anje ognja oz. lu~i po vodi 
znotraj letnih {eg znano tudi drugod po Evropi in je predvsem kot del zimskih in 
pomladanskih praznikov ponekod {e vedno `ivo. V @elezni Kapli na avstrijskem 
Koro{kem je znano spu{~anje cerkvic na predve~er pred sve~nico (1. 2.), na 
Bavarskem spu{~anje razsvetljenih bar~ic na lucijino (13. 12.), v Pragi spu{~anje 
lu~i po vodi na dan sv. Janeza Nepomuka, ~e{kega narodnega svetnika, v [vici 
na god sv. Fridolina (6. 3.), v Makedoniji spu{~anje pri`ganih sve~ na deskah po 
Ohridskem jezeru na sv. tri kralje (6. 1.), v vzhodni Franciji spu{~anje ~olni~kov 
z gore~imi sve~ami na prvo postno nedeljo, na gregorjevo in na dan Marijinega 
oznanjenja (25. 3.). Spu{~anje lu~i po vodi v velikono~nem ~asu so poznali tudi 
Lu`i{ki Srbi, na ^e{kem pa so s pomo~jo lu~i, postavljene v posodo z vodo, na 
predve~er sv. treh kraljev prerokovali. 
^eprav gre za spu{~anje ognja oz. lu~i po vodi v razli~nih delih leta in z razli~nimi 
razlogi, avtor sklepa, da je tradicija spu{~anja lu~i po vodi v Evropi »predvidoma 
povezana s koncem starega in za~etkom novega leta« (str. 75), ker pa so sorodne {ege 
znane tudi drugod po svetu, sklepa, da ima spu{~anje gregor~kov predkr{~anski izvor. 
[ega se pojavlja v obdobju zime in pomladi in je najve~krat povezana s spreminjanjem 
son~nega leta – z najdalj{o no~jo ali enakono~jem. Z novimi vsebinami je predkr{~anska 
obredja prekrilo kr{~anstvo, zaradi ~esar se je spu{~anje lu~i po vodi preneslo na nove 
datume, povezane s cerkvenim letom. Za tradicije, povezane z opustitvijo svetlobe pri 
rokodelskem delu, avtor ugotavlja, da so mlaj{ega izvora, kar utemeljuje z dejstvom, 
da se je delo obrtnikov ob lu~i v evropskih mestih za~elo uveljavljati vsaj v 14. stoletju, 
splo{no raz{irjeno pa je postalo v 16. stoletju. 
V okviru {ir{ega konteksta gregorjevega so predstavljene tudi legende o sv. 
Gregorju, povezane s spu{~anjem predmetov po vodi, o s svetlobo povezani sv. 
Luciji, ki goduje na dan, ki je po julijanskem koledarju veljal za najkraj{i dan v 
letu, dan zimskega kresa, in sv. Mihaelu, na katerega god so za~eli rokodelci za 
jutranje in ve~erno delo uporabljati umetno svetlobo. 
Avtor s pomo~jo primerjalne mitologije in folklore i{~e mitolo{ka ozadja 
spu{~anja lu~i po vodi in preostanke starej{ih obrednih dejanj, povezanih z 
249
Knji`na poro~ila in ocene
vzdr`evanjem reda v svetu. Tudi tukaj ugotavlja, da je klju~na prelomnica v letu 
konec starega in za~etek novega leta. Zanima ga tudi ~ude`na mo~ vode in ognja 
ter njuna simbolna vloga znotraj {tevilnih {eg, ki so znane tako na Slovenskem kot 
med drugimi slovanskimi in indoevropskimi narodi. Ukvarja se tudi s povezavo 
vode in ognja s praslovanskima bogovoma Velesom (ki obvladuje vodo) in 
Perunom (ki ga simbolizira ogenj) ter boginjo Moko{. Med drugim je bil ogenj na 
vodi del ritualov, povezanih s klicanjem de`ja in z za{~ito pred poplavami. V zvezi 
z mestom spu{~anja gregor~kov po vodi v Tr`i~u avtorja zanimajo kultne to~ke v 
prostoru, mitsko izro~ilo, kot se ka`e v toponimih, imenih rek in potokov v Tr`i~u, 
in vloga nadnaravnih bitij, kot sta Pehtra baba in {krat Kvatrni~ek. 
S pomo~jo primerjalne mitologije avtor pride do sklepa, da ima spu{~anje lu~i po 
vodi vsekakor podlage, ki so starej{e od tistih, povezanih z rokodelci. Predkr{~anski 
obredi, pri katerih so na/v vodo dali ogenj, naj bi zagotavljali plodnost, zato jih je 
bilo potrebno obnavljati vsako leto. Ogenj »na vodi gori in potem potone v zemljinih 
nedrih, kjer zemljo zaplodi, da bo ponovno rodila« (str. 125). 
Avtor zaklju~i knjigo s pregledom dosedanjih raziskovanj in objav o 
spu{~anju gregor~kov s strani slovenskih etnologov, ne spregleda pa tudi vpisa 
enote Spu{~anje gregor~kov v Register nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije. 
V zvezi z ohranjanjem spu{~anja gregor~kov kot oblike folklorizma, povezane 
tudi z ohranjanjem lokalne identitete in s turizmom, se avtor spra{uje o vlogi 
strokovnjakov pri ohranjanju tovrstne dedi{~ine. Pri tem seveda, kot to poka`e 
na primeru spu{~anja gregor~kov v Tr`i~u, ne moremo mimo »`ivosti« {eg, ki se 
prilagajajo novonastalim dru`benim razmeram ali se celo prena{ajo v kraje, ki te 
tradicije niso poznali. 
Knjiga Gregorjevo: ko gre lu~ v vodo in se pri~ne pomlad prina{a temeljit 
pregled dosedanjih objav, povezanih s spu{~anjem gregor~kov na Slovenskem, kot 
tudi vrsto na novo zbranih podatkov. Avtor spu{~anje gregor~kov oziroma ognja/
lu~i po vodi postavljeno v {ir{i evropski in svetovni kontekst in ob primerjavi z 
drugimi podobnimi {egami in mitolo{kim izro~ilom sklepa, da ima ta {ega svoj 
izvor v predkr{~anskem obredju, povezanem z zagotavljanjem plodnosti, ki ga je 
kasneje prekril cerkveni koledar. V spu{~anju gregor~kov kot {egi rokodelcev pa 
vidi novej{o razvojno fazo prvotnega obredja. Knjiga, ki je vsebinsko ve~plastna, je 
pomemben prispevek k poznavanju {ege oziroma dana{njih prireditev spu{~anja 
gregor~kov na Slovenskem, bralca pa seznani tudi (z doslej neznanim) {ir{im 
kontekstom in funkcijo, ki jo je imelo spu{~anje ognja/lu~i po vodi v preteklosti. 
Nena @idov