Po predlogu družbenega plana, o katerem bodo te dni razpravljali v ljudski skuščini, je med drugim idoločeno tudi povečanje osebne potrošnje. To poveča-nje bo omogočeno z večjo proizvodnjo potrošnega bla-pa v industriji in s povečanim uvo>.om predmetov šivo-ke potrošnje.
Da bi br.ilci imeli bolj jasen vppgled v količine folaga, s katerim bo razpolagalo gospodarstvo za pove-čanje potrošnje, objavljrmo pregled o razpoložljivih iikladih in o tistih, ki se bodo, kakor računajo, obliko-\ali prihodnjc leto.               j „---,.,
Pedanja založenost trži&ea z fcVgom šiipoke pcntrošnoe ie, če g daimo v celoitj, zoaitno boiljša, k. ' cnr je bjla v fcsiteh meEeciiih j>_i:\jsnoiilh let. To v;di;mo pr«d-yi m v poirastu zatog. Zatoge p* Lrošnega blaga so biie pirii oin-«3Jr4rija ob komeu scipleimtora za 3?% vetye kakor v decetmbm Ili55. V istem rsadioibj-u so ee pcvečade zalcge v trgoivimi za lO %. Znaiino je hiiia nadiailije razaiuijeinla »n iizipf^tpoHinijena iK-btlira bdaga. To je pOii^dica če-dalje vtčje ta boilrj razrooivirst.ne proiizrvoAnoe domafe omduisituili e t3l šiirokio potrošnjo, v dioOočeoi meiri pe tudi uvoza kianfriMih iz-dtilteov.
EioOti popol.na zaloetenost z bla-gom osredriLJe potrošnje se od-naia ifcud; v bolij miinncm gjilba-nju ecn. Splošni i,nd€iks een na dii\>biM> $ j« od iemuania do Ironca oktobra dviginK za 1 %, pri eemer so ostai!« cene indu-striijsikih fed-eilikov na isbi vitštiiiii, mtdfom kio &o cene kmrtjiuakio šbiivilsikih   izdelkov višje  za  2 %.
Kltjub nedvomnnem iatoctfijša-nju pa tega stanija Se vedrao ne rmoiremfiio iime*i za zadovoil'jwo. Znatno štfrvvlki defieiitiamilh pred-meitoiv — tako iJidusti-iij ste!ih ka-k»r k.mebiliskih — je še vectao ema jizmed zna&iteostii tega fcrž;-šča, čeptrev je irotrd lettcm prti.šJa do •velljave teAnoa, da bi se 1* delicitarnost   ztnanoSaila.
Cemijio. da bo dio ltomca )e>ta se-dam.je stanoe ostaJo večinoma n«-spromenjesno. Ta ocena ie ute-meijena na naslednjnh deijstvih: fmdustrijska praizvodinja poitroš-n«®a blaga kaže v zadnjih me-«eoih leta vedaio teinu«} poveča-
nja. M«dtem ko je b6(la_ v _pjvjh 5 m«KHiiih proievodnua tega bla*-ga *e z.a 1 % ve&ja, kaiicor v iisteim ra^dobjiu lamj, zn-aša po-veiarnoe d>o kornca sapteimtnra 6 odatotikcv. Glede na sorazme.rao dobno založcmoat s surovinami in na Le oKčajiniO giibamje piroiiz-vctdnije med letoo-n, laihiko priiča-buijemo, da bo prišlo do konca lete do nada^jnj-eiga povečania protizvodinje bliaga za šiiroko pdla&šnjo. Razen tega torao do fcomca Veia doi^očene- Wj'^ine kontniiih iindiuehrijstoilh iiade'!ik<w uivozilii. Vse to b-o vpliiva'0, da bc trg še nap-reij taiko za!'ožcin, karko.r je da.nes, leldub povt-čainjai. kupnl;(li sJMod-ov Sra p<w^'an,-iu' povpra^evainga, ki jie značitoo za
Na t&melju gilbaniiia prooevod-n(je on potix>šnje, s' kaiteašm ra-čunaio v novemibru iin decem-bru (pri tem up<kštevajo tudd uvoa i« izvoz), ceniiuo, da bo stanije za^iog nasicdinoe (v miili-jai-dah diinantjev):
31. Aec.     31 fet. 1955          1956
zailoge  pri  pro-
J7.va;jai'c:lh              42              S5
zal^Oge v tigovind    172            202
Skupaj                     214            257
V l«tu 1957 načunajo s P«ve-Canjem kiupmih skJadov preba-vatetva za 65 miloljard dtri v pri-merjaiVij z letoSnjiim letom. To poveičanj© jzviira predvsem iz pov<?4anda števiilla 7«poalejiih, s kateiTiiim raCunaoo, iz po-vefainda p'ač d«.laivceim iin uslužbeinceim, pakiojnšia    m    t*X)ia;linuh da|jat«v
Založenost trga s potrošnim blagom
KRITJE ZA PGVEČANJE KUPNIH SKLfiDOV PEEBIV&LSTVA
zaradj nofmalnega prirastka žtevilla upariaibnOkov, nato Je do-ločem&ga povečanija doh-johov vaai zarad; povc-čanja o-J>kiipa in iz driigiih vzax)ikov. Poivcičainae plat iai pofaoonin bo v vefji mfii usmerjeno k povpraževa-niju po imdustniljskeim blagu, del tega po-ve^čaaia Pa bo nfdvomno priita-sfkail fcud,i na ksm©t.j.3k« prid^ke.
V7.pjoiredn,o s tafciim poveča-njem kupmiih sk)ad>ov je dol«Č€-no tud* pov€«mje blaga zaš.ox)-ko pot'jn:>5>!i(jo in to \<z iinidustni|j-ske pnofizvodmj« za 15 %, nato pa še delno diz povečanega uvo-za končn.ih izdeiHcov.
Glede na strukituiro načmnajo, da bodo lahko teko&j blagov-n.i sikiladi nežiivuilstoih iiiM3uatiri|j-siloiJi izdeikov v letu 1957 kirili povečanije k.Uipin.ih steladciv iin da bd omjOgO'č€:;xio tudi določeno niormailn.0 poveianje za>)ag.
Kupnj sk'ado, name.njeni za n^.kuip i-ndu::4ri'jsik.ih iizdfiKkov, bodo kr;it: — kator ceiniii.io — z bOe.gOTTOTnii sfclad-i že v prv^m tiKimesei&ju prihiodrsjega leto. Kel*or bo pročivodnoa v pr-v&m trome«'ečju, s katero raču-n&ja, iifltivao-je>na, bodo mogld razpoiožljjiVa sik.ladj indiUjtrigsk«-ga bjaga iz prošavodmoe im uvtoza v prvih 3 mes«c:h pnia-.odmjeEa leia kriilti pwtrK>šno.o4 s kaiteirio ratunajo, in oimogioiiltii lijdi po-večanije zailog za nadaljmjih' 14 noiWan^ dm, za fcaj _bj boOo normailno  'za"  to   razdobje   l«*a.
Vprašainije sase je ^ikJad ziiviO. PnipoiminiiM smo že, da bo defl po-večanih kupjiah sldadiov preibd-vatetva uporablijen tudii za na-kup ži.vdl irn da bo ta dcl v do-ločen.j m«ri priitrskal na aiivšflskl trg. Po dragi strami borlo tudii vreimeiniske raz.mere med letom tako ali drugače vpiSivale na cemc teti piiedmetov.
Kljub temu so miožno:ita, da p.rit>sik na c«>ae znatno ub"aii«no. Predvsem je preskrba z oanoiv-mimi ž:ivW,i zagioibavloeina (mcika in kruh, maš6o:be. s:ad1<oir). V po!čiliitki javoza b>mo nadaOd« ra-čunelii  s tem,  da  iavoz kwieitij-
185 n
161-148-
127-116-
too-
Bikih pnieMtoonr ne ho vpMivell na k<Jl^biainje e«n na ž.wi^lak<;ni trgu. Kl(jcub vsem tem ufci^pom as1,anjeijio še šiiroke mato ieikiOirJ-sč«ne možn-OGitd za pre!«fcrbo meal s sadOem, vrtninamii, pčrut-nimo, jeijdj jin 2i'viiinoire.isk'iiiTKi iz-d^Cikti. Pr&v ti izdcCtoi pa sto naa-bolj  podvrižeeii  k»lebainju c«n.
»Cemtiia.!:nii« uikiiepi, kd jdh v tem pogiledu fevaoaflio za vso dr. žowo, Gmnoiio vtičimoma spliošnd zna^aj, kaCvoir je na pni«n«r po-vetaTiiie jinv.sUeig v kmetiu^lvu, im-iliiomaaioska dela, zago«toiviil.eiv ve6je kodjčiine mehaničnčh im ke-miičmih sredisrtev za k.meiiil;stvo aili uisbvarirtev možnio.iti, da se trgBvima boJj uspoisi&bj za pro-mct s fcmettiiijsScmi pridedlkn.
K-onikratnio izvajamje 1*ga d-e3a za vsatoo mesto in iindustrijsSd kra;j fffi je v skrajna Mtariii sivar sa-mg komune a.l; okraja jn njii-h.rw:ib¦ z^adražnčh, trgovunslrh im drupih organ.jzaciij. Mfd drugrim :ima ykwaij vsako m^est^j miDenoat, da ialbere neiko bliižie pod.ročje, b katerega se bo preitežno p<re-skr^bcvaio, da se s itetm podircipč-Jtim bolij čvrsto efk^noimdko po-v&že Oposebiio Pa zadirugah), da v nsp'r«ij ?.asnisje z rviiim do^c^en© medsebo'j'ne odmo^e in obveiznosti iin da mu s svraje straanj posnaga pri proiitzivoiinijii an iiransipoTiu e&diie, vrtojin io drugega za svofl trg.        .......
ŽIVILA
Prcskrba   z   žitom  in   kruhom
se bo ludi nadalje normalno na-daljevala. Po nedavnih doloi-bah o spremembah v prometu z žitom piičakujejo, da se bo v trgovinski mreži pojavilo tudi žito  v  z.rnu.
Z maščobami je tržišče dobro založeno, prav tako pa bo tudi v nailednjem obdobjiu. Občutilo L« je samo pomanjkanje mar-garine, med drugim ludi zato, ker se je domača proiz.vod.nja zsčela z zamudo.
Sladk<vr i« s»l: tržišče je do-bro zatoženo.
-185
-161
-  148
-127
-  116
-  100
79-1
Proizvodnja blaga ta široko potiošnjo
t
1952
1953        1^54       1955 Industrijska proizvodnja
I
1956
I
1957
Eiž: čcprav so bile cene zni-žane ia se je povpraševanjepo-večalo, je r'ža dovolj. Piieaku-jejo, da se bt> povpraševanje piihodnje leto Se oaprej pove-fcevaJo, ra2p<iloiljiv« k<i]ičime pa so zadg.glne tudi za jnoogo več-je  povpraševanje.    '¦         j..-
Meso: sedaj ga je dovolj n» razpolago. Odkupne c&ne so se n<kivlili0 znižale, toda potrošni-fci tega pri prodajnih cenah na drobno skoraj niso oibčutili V začeticu prihodnjega ]«ta W ^og]\ priiakovati sezonsko zmanjSanje ponudbe, povpraše-vanje pa se bo povečevalo za-radi večje loupne moii. S tem bodo račumali prj izvajanju iz-vtxza.
Sadje in vrtnina: krompirja Je sedaj dovolj. njegova kako-vost pa je slabša. Težje ga bo prezimiti v zasipnicah in kleteh in tako pričakugejo, da bo v pr-vih mesecih 1957 ponudba bolj šibka. Fižola je dovolj. Povpra-ševanje po debuli je precej več-j€, kakor je ponudba, vendar bodo določene količinc čcbute uvozili. Pri sadju pričalrujemo nadaljnji porat cen. V prihod-nji+i mesecih bodo uvozili veije količine južnega aadja,
Mleto: ponudba je šibka, cene pa rastejo. V precejšnji vneri je vz.rok tega tud; slaba organiza-cija preskrbe mest z mlekom. MJeka v prahu je na razpolago, števiine trgovinske pradajalne pa zanj niso zainteresiran« in ga niraajo na zalogi. Položaj pri mletnih izdelkih je podtibcn kakar prj  mlekai.
Siidni i!«le!ki: tržište je sedai dob.ro zaioženo. V prvem poMet-ju je industrija imela eelo ve-liko težav s prodajo zalog-Kajn^je pa se je položaj spre-mcnil, tako da je sedaj promet živahen. Na to je posebno vpli-vala Sibka založensst s sadjem v svežem stanju. V zadji.iem času (je prišlo do manQštga dvi-
ga prodajnih cen na drobno. ladustrija za predelavo sadja je ietos slabše založena s surovi-nami (s pulpo) in je letošnja proizvodnja precej manjša k-a-kor lanska. Sedanje zaloge teh jzdelkov pa omogočajo za gedaj, da j« trg dobro založen.
Cokoladnih iidelkov je za se-
daj dovolg, poypraševanje pa je tedalje ve^je, to pa prav tako pričakujemo v prvihi mesMih 1957 zaradi povečanih kupnih skladov. Zato bomo morali ra-čunati s lem, da bo treba zado-vo]jiti  povečano   povpraševanje.
TEKSTIL
Ti-g je dobro založen s tekst:l-nimi iizdelki domače proizvod-n.je, določene količjne pa so bile tudi uvožene zaradi jzpopolnitve izbire. Letos je prišlo do znat-nega porasta zalog teikstilnega blaga, ki pa so se v drugem poilelju nekoliko zmanjšale. Gi-bale so se takole (v milijardah diivarjev):
31. XII.  1955                    13,0
3P. VI.  1956                      17,4
30.  IX.  1056                     23,8
31.  XII.  1956  (ocena)         29,1
Na zsiustavitev povečevanja zalog je kljub večji prpizvodnji vplivalo povečajije povpraševa-nja na notranjem trgu kakor tudi izvoz. ki ga uvesničujemo precej  nad  planom.
Splošnj indeks een na debelo je bil za tekstilne izdelke ok.to-bra letos za 3% nižji kakor v decermbru 1955. Pri tem so osta-]e cene volnenih tkanin sta^lno na ravni iz dccerabra, medtem ko so oene proizvajalcev bom-bažnih tkanin padle za okrog 8%. Cene na drobno so se ne-znaino znižale. tako da j-e bil v oklobru indeks ie za 1 tot-ko manjši kakor v decembriu  1955.
KU uib dobri zaloienosti pa Imaino opravka še v^^io z detao defi-citarnostjo pii posa-mezon.ih tekstilnih i.zdelikih (kaimigarn blago, krombi blago, dekorativne tkanine za pohi-žtvo, modne tlranin« iz sintetič-ttega vlatena in umctne svile, vezilnj sukanec, izdelki iz la-eteksa, hubertus tkanine, ba-]«nska svila in še nekatere dru-ge  vrsle  bombažnih   tkanin).
Sedanje zaloge in založenost se bodo vzdržale do konca le-ta, ker bo nekol;ko večje pov-praševanoe nadomežč&no s po-rast&m proizvodnje, ki je zago-tovljena s sairovinami.
Porast tupnih skladov takoj v zače-lku leta bo vplival na veije povpraševanje po tekstil-nih izdelkih in bo tako lahko prišlo do določene zožiive iz-bire blaga na zalogah in do po-večanja šlevila deficitarnih iz-delikov. Toda že v prvem tro-mesečjiu se bo založenost popra-vila, ik-er računajo s poveča-Dfle-m proizvodnje.
V prvem tromeseEju prihod-njega leta računajo, da bo do-mača pro.izvod.nja tekstila da]a za polrošnjo na notranjem trgu bJaga v znesku okrog 34 mili-Jard din. Potrošnjo ocenjučejo na 29 miilijard. Zato bo v prvih treh mesecih prišlo do poveča-nja zalog tekstila za okrog 6 miljjard din.
dofoju i&ai. NaiivcijS deO tega presežka pa so JtavoziiOi. Zairada porapeševanja praiavodmcje t€ vrsle obutve Je bjfla piroiizvod-nja neikaitenili d>ru@Lh aaoirttiima-Jev (te-žke o'ou*ve, otrošlk« abutve iitd.) mainjšB kaikor lanii. Tako so iizdelaili ia 153 par<xv maTij ttžke otvutve. ZaSož^mosrt je p05ttono štbka piri oArcšikj obutvi, prj obutvj z giunitjasitiiim podplatom. prl ftžlka jn športud obutvi.
piraizvodnja gume je bila do konca septemibra za 15 % veSja kaikar v isitem naadoboii lana, fcljub temu pa nri bilo dovolji ne_ kaitemiih guimujatstiih iizdeOikov, T prvd vrsti gumiijaHe obutvc. Se-da;nja za?oŽ€'n'C»st tr.ga nn ziado-voilaiiva. Ni dov-oilj oipenikoiv, SkoJTiiiev. gaJoš, g^um z.a kolasa, tei-mofoTJev, gumfijaisitilh igrač, guimiuasbih ?r Imetov za špoirt in podotmo. sr-ioh pa n>i itodeJ-fco<v iz pemaste gume (vtložiks za žiannii<;e, sedeže io aasHanjače).
Izdelki kcvinske in elektroindustrije
OBUTEV
Pro-iizvodnja usnoa 5n ofbutve ee je poveiaJa za 11% v pniimeir-javi z lanakdm letorn. Kilouib te-mu pa trg ni poipclnoima zalo-žein, vsa(j glede iahiire ne. Vzrote tičj detoo tudi v ikvozu. Do konca septembra je biilio azdeJa-ne tafco imeinovane meščariisike usnjene obutve z.a ok,rog 680.000 pano>v   več  kakor  v   jsteun   raz-
Založenost 3 fcovinskimi izdel-
ki j« sedaj boljša, kako-r je bila v prejšnjih letih. K temu sta prfepevala povečana proizvod-nja domaie industrije kakoT tudj zmaten uvoz. Na trgu je dovolj kovinskih jzdeJkov, ki jih izdeluje domača industrija (ko-vins-ko pohištvo, peči, štedilnikii, žeblji, okovje, ure itd.). Treba pa je poudariti, da je iizbira naše proizivodnje še vedno zelo ozka in tako j« todi majhen iz-bor ter veliko ozdelkov pri-mang« kuje.
Cene kovinskih izdelko-v za ši-roko potrošnjo 6« večinoma ostal« na ravni lamsikega ldla, prd nekaterih  izdeJkih, kjer je  bila
prodaga bolj po^asea, pa je prl-šlo dio doiločenega zn.ižanja (pri žrfeznih   poste-ljah,   &tedilnikih).
ZaJoženost trga z izdelki elek-troindush-lje se oibCutno jz.bolj-šuoc. K temu je prispevalo po-vefcanje prciizvodnie apa.ratov za goespodi/njistvo, ijjisialaciJB^kega materiada in radigskih aparaitov kakor tud^ večjs uvoz.
Proizvodnja radijskih aparatov
j* znažala do konoa seiptemibra 88.684 aparatov, kar je za 54 »/1 več kak&r v istem razdobju lani. Trg je dobro za<!ož€n, čeprav je veije povpraševanje po cenej-ših aparatih. Računajo, da se b« do konca ]eta proizvodnja pove-iaJa, toda toidj povpraSevanje bo na.ra19t'aJo. CenijjO, da bodo za* loge radijskih aparatov ob za-četku leta nezadostne za pove-čane kuipne skJad«, Č6 radijsfca Jmdustrija n« bo močneje pove-čala proizvod,nj€, pogo-je za U> poveianje pa ima.
Cene j-adijskih apan-atov so se m&d letom pjecej znižale.
Ceprav je prolzvodnja žarnie doslej za 6«/o manjža kakor v ietih m^esecih lanl, je trg slabo zaJožen, ker v prejSnjih mesecib *arad3 nerede« preskrbe z ma-
terialom niso trile izd«lane ptM trebne zaJoge za zimsko razdob-> je. Podjetja za proizvodDJo iewr« nic delajo sedaj s popolno zmogljivostjo in tako pričaku-jejo, da se bo založenosl izbolj-šala..
Cene prj proizvajaJcih so raed letošnjism letom ostale na istf raviri.
Termični aparati za gospodinj-stva: letos se je tržMče začeld re®7ieje zalagati s hladilnJki, s&t salcj za prah, bojlerjj. e!ektriL-Bi,mi štedilniki in drugimi apa-raii za gospodrojsiva, jn to tako iz domače proizvodnje (ki je v znatnem porastu) kakor tudi :a uvoza. Povpraševanje po novib aparatih pa je zelo veliko te* ga doslei ni bilo mogoče popoiU noma zadovoljiti.
V prihodnjem letu lahko. prf-čakujerrM) povečanje povpraževa-nja po teh apaiatih. No, tako domača proievodnoa kakor Vadi uvcra bosta znatno večja ka.ko-r letos in tako lahko pričakujemo, da se bo že v prvem poUetju promet s temi aparatj normaJi-zirail in da bo povpraševanje kirito. Brez določenega uvoza b\ bil v prihodnjem letu položaj približno naslednji:
Predme*
Proizvodnja 195«
Vvoz 1956
Skupaj 1. 1956
Pričakovana prcnzvo<)nja v  1.  1957
HUdilniM                   12000
Sesalcj za prah            8.100
Pralni stroji                 1.800
Eletotrifeni StediJnito   10.200
Eaz.umfljivo j«, da bodo te raz-potložljive  ko.ličine   za   Leto   1931 Se znatuo povefaji« z uvozom.