Poslovanje v prvih treh mesecih Stabilizacijski primež tanjša naš zaslužek Z deli še kar oskrbljeni — akumulacija upada ? Y začetku maja so znani vsi ka-I Cl trimesečnega poslovanja v de-°Vnih organizacijah. Tudi Qradiso\ 'mesečni obračun je za nami in po-glpm° rezultate, kot smo jih dose- sJ*odatki o poslovanju kažejo, da 0 obseg del povečali, medtem ko se ?sPel1 tega ne moremo reči. Do-3 srr>o celotni prihodek v višini ’. o milijarde dinarjev. Povečanje \ ?n"?erjavi z enakim obdobjem lani d asa 55 odstotkov, to pa pomeni, Plan^10 C*ose®*' 22 odstotkov letnega simi?*1 °^e*( se Je povečal za 28 od-„a . °'v in znaša 869 milijonov di-pr l®v- Za osebne dohodke smo \ Ij: 'h treh mesecih namenili 411 mi-ko nov dinarje', kar je za 39 odstotki Ve^ kot v enakem obdobju lani. ?na-rnU*acija zelo skromna. je .Sa *e 73 milijonov dinarjev, kar /a 55 odstotkov manj kot lani. Obseg del In produktivnost Ob,naei,ni fizični kazalnik gibanja ^.del je število zaposlenih (v pri ovini). Poglejmo si naslednjo lijj, eriav°: v prvih treh mesecih pr ■ leta smo v Gradisu imeli pov-dei?n° mesečno zaposlenih 7,545 ?ni;V|Cev' ^ treh letih se je to število leto ' ° na ^-553 ali za 17 odstotkov, deis Pa je bilo v enakem obdobju v pr ,Vn' organizaciji mesečno pov-kar . zaposlenih 6.364 delavcev, ^Je 2 odstotka več kot lani. tudia,enak odstotek se je povečalo efe. stevil° efektivnih ur. Na vsako sečii 'Vno uro smo v prvem trime-narj 980• leta obračunali 333 di-i.e/tev.Vredr»°sti lastne proizvodnje. kar a Je znašala letos 875 dinarjev, vef Je n°minalno 1653 odstotkov p0v’JCa'no pa se produktivnost ni viSo.CaIa predvsem zaradi izredno ^rih?8a pove^ania cen- v obdobju t)arav ,et je produktivnost povprečno njo Ca*a 8 27-odstotno letno stop- tlaji ?'** lreh mesecih smo obraču-*ti ijrrtHijarde dinarjev vredno-haino ne proizvodnje, kar je notnimi- 73 odstotkov več kot lani, ° *>a °*cro8 23 odstotkov več. X*1 ,n ekonomičnost stva SK| oziroma porabljena sred-se, v primerjavi s prvimi čftij ^eseci v lanskem letu, pove-hta* .68 odstotkov. Med stroški, ki m 2,29 milijarde dinarjev, minimalna amortizacija lilijonov dinarjev 4 od- stotke. Minimalna amortizacija se je povečala za 17 odstotkov. V prvih trimesečjih od leta 1980 dalje, držimo v povprečju skoraj vsa leta enako ekonomičnost. Delež stroškov znaša 67 odstotkov ali dve tretjini celotnega prihodka. Letos je bil delež stroškov v celotnem prihodku še nekoliko večji in znaša 72 odstotkov,- kar pomeni, da se je ekonomičnost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala. Doseženi dohodek V prvih treh mesecih letošnjega leta smo dosegli 869 milijonov di- Mednarodni stiki Gradisa narjev dohodka. To je povečanje za 28 odstotkov ali 21 odstotkov plani-rane.letne vrednosti. Povprečna štiriletna stopnja rasti dohodka je 15,1 odstotka. Bolj kot dohodek, kaže uspešnost poslovanja naš najpomembnejši kazalnik, to- je dohodek na pogojno uro. Letos je dosegel vrednost 124 dinarjev. Povprečna letna stopnja rasti dohodka na pogojno uro je znašala 19,2 odstotka, kar bi bilo v normalnih gospodarskih razmerah zelo dobro, žal pa so obveznosti iz dohodka naraščale še hitreje. Obveznosti so se v minulih letih večale po povprečni letni stopnji 23,2 odstotka. Tolikšen porast obveznosti ima več vzrokov: spremenile so se prispevne stopnje, uvedeni so bili novi prispevki, povečale so se tudi tako imenovane pogodbene obveznosti (gre predvsem za obresti in zavarovalne premije). Obveznosti iz dohodka so v prvih treh mesecih letošnjega leta znašale 305 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so se v letu dni povečale kar za 42 odstotkov in tvorijo 35 odstotkov dohodka (lani 32 odstotkov). (Nadaljevanje na 3. strani) Na obisku gostje iz ČSSR, Iraka in Nigerije Teme pogovorov: sindikalni in poslovni odnosi Obisk iz ČSSR Od 15. do 20. aprila je bila naš gost delegacija gradbenega podjetja Bytostav iz Ostrave. Prve stike s to podobno veliko gradbeno orgnizacijo smo vzpostavili že pred 17 leti, v zadnjem času pa so z obeh strani opazni interesi, da bi med seboj razvili kako višjo obliko sodelovanja, ne pa se dogovarjali samo o medsebojni izmenjavi počit- niških zmogljivosti za naše in njihove delavce in učence. . V delegaciji so bili: generalni direktor Bpostava František Pospišil, vodja partijske organizacije Josef Jelinek in predsednik sindikata Jaroslav Pokorny. Goste smo seznanili s proizvodnim programom, jim pokazali nekaj referenčnih objektov, obratov in počitniških domov, z druge strani pa smo zaznali zanimanje za tehnolo- ške rešitve pri proizvodnji betonskih elementov (zanimajo se za prenos* tehnologije) in morda nakup Gradisove tipske betonarne. Iračanki iv Gradisu V programu aprilskega obiska Iraške sindikalne delegacije v Jugoslaviji in Sloveniji so bili tudi otfiski in razgovori v več slovenskih organizacij združenega dela, med njimi tudi v Gradisu. (Nadaljevanje na 3. strani) Delegacija Bytostava, M jo je vodil generalni direktor František Pospišil,ob sprejemu in pogovorih vinaši delovni organizaciji 4 Gradis©w šestil* Leto XXVI Ljubljana, maj 1984 štev. 312 Prvo zasedanje delavskega sveta PO v. novem mandatu DS konstituiran, nato največ o rezultatih dela enot Določen je bil tudi novi rok za sprejem GN 84 —15. maj Konstitutivno in hkrati prvo delovno zasedanje na novo izvoljenih delegatov delavskega sveta delovne organizacije GIP Gradis je bilo 18. aprila. Sprejetih je bilo 30 sklepov. Delegati so po predpisanem postopku najprej izvolili potrebne organe, poslušali poročila in izpeljali glasovanje, na katerem so za predsednika delavskega sveta delovne organizacije izvolili Črtomira Božiča iz tozda GE Maribor, po nekaj njegovih besedah v zahvalo za zaupanje z željo, da bi dobro sodeloval, pa je bil izvoljen tudi njegov namestnik, Alojz Kepic iz tozda GE Ljubljana. Volitve so v vseh tozdih in delovnih skupnostih uspele, zato so bili verificirani tudi drugi izidi oziroma sestavi ostalih samoupravnih organov na ravni DO. Delegati so menili, da se morajo čimprej konstituirati tudi vsi izvršilni organi DSDO, v ta namen pa imenovali komisijo, ki so jo zadolžili, da skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pripravi listo kandidatov za: odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka — 8 članov, odbor za investicije — 8 članov, odbor za varstvo pri delu — 4 člane, odbor za kadrovanje in izobraževanje — 6 članov, odbor za standard in rekreacijo — 6 članov, odbor za informiranje — 4 člane, odbor za varovanje poslovne tajnosti — 2 člana in komite za SLO in DSZ. Vsak odbor ima tudi predsednika in tajnika (sestave opredeljujejo členi statuta DO). Isfa kandidacijska komisija je bila zadolžena tudi za sestavo liste s predlogi o članih stalnih komisij DO: komisije za kadrovska stanovanja, komisije za izvedbo in spremljanje SAS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, komisije za dodelitev Gradisovih nagrad in diplom, koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ZZD in komisije za dohodkovne odnose. Za sestavo predlogov imenovana komisija naj bi delo končala v teh dneh. Sprejet je bil tudi sklep, da naj bi predsedniki vseh omenjenih odborov, stalnih komisij in pa delavske kontrole DO delavskemu svetu dostavili poročila o delu v minulih dveh letih do 10. maja. Sklepi o tujini Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava in potrditev rezultatov dela v tujini — in to ne samo v preteklem letu. Predmet obravnav so bila naslednja gradbišča: Ouma, Amara II, P-202D in KOL-3 v Iraku, delo Enote v Frankfurtu v ZR Nemčiji Novi predsednik delavskega sveta delovne organizacije je Črtomir Božič iz tozda GE Maribor ' Gradis Limited, mešana družba v Nigeriji. Ugotovljeno je bilo, da je bil SAS, predložen v besedilu z dne 21. septembra 1983 o P-202D, do 12. marca letos sprejet v vseh Gradisovih tozdih. In ko smo že pri sporazumih: vsi tozdi so sprejeli tudi predložene spremembe in dopolnitve SAS glede sozda GLG v domovini. Pred potrjevanjem začasnih kumulativnih rezultatov, doseženih na teh gradbiščih in ki so nekateri pozitivni, eni pa ne, je za vsako gradbišče posebej besedo imel najprej poročevalec, uvodni razlagi pa je sledila razprava o razmerah, izgledih, ukrepih, da bi se stanje izboljšalo in podobno. Sprejetih je bilo tudi nekaj sklepov, s katerimi so bili*po-trjeni predlogi inventivnih komisij in pa odobreni nakupi nekaj osnovnih sredstev, enako pa tudi nekatera pooblastila in garancije za lažje tekoče delo oziroma najete kredite. Pri tej točki dnevnega reda je ostalo edino »odprto vprašanje« zavrnjen predlog razmejitve stroškov med Gradisom in IMP za gradbišče KOL-3. Delegati so ponujeni predlog zavrnili in menili, da v kolikor IMP ne bo predložil primerjave med kulkuliranimi in dejanskimi stroški za svoj obseg del, bo moral Gradis ukrepati v smislu samoupravnega sporazuma, da bi prišli do realnih rezultatov. Gospodarski načrt Delavski svet delovne organizacije je o predlogu gospodarskega načrta Gradisa za letošnje leto razpravljal že na prejšnjih sejah — o njem smo v zadnjih številkahprecej pisali tudi v Gradisovem vestniku. Omeniti velja tudi to, da načrta ne sprejema DSDO; daje ga le v raz- Namestnik predsednika DS je Alojz Kepic iz TOZD GE Ljubljana pravo, sprejemajo pa ga tozdi. Podaljšana razprava je tekla še v prvih dneh maja, kot novi rok za sprejem pa je bil določen 15. maj. Sprejet je bil le tisti (sestavni) del GN ’84, ki se nanaša na vse počitni- ške domove GIP Gradis in td p° predlogu, ki ga je pripravil odbor za standard in rekreacijo že v februarju. Ostale zadeve Med te sodijo: imenovanje delegata in njegovega namestnika v odbor udeleženk samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju (DVR), za kar sta bila imenovana Karl Schvvarzbartl oziroma kol . najnestnik Vili Štukelj; pooblastil8 Interni banki ter informacije o prl' dobitvah del (ki pa še niso dokončne); posredovanje v razpravo in v sprejem tozdom aneks k SAS 0 združevanju dela in sredstev za |z' gradnjo Tovarne za prefabrikacij0 betonskih elementov in železoknV" nico v Zatonu pri Bi jelem polju v SK Črni gori, ter zadolžitveni sklep, tozd Inženiring do naslednje sej6 tozd Inženiring do naslednje ser delavskega sveta DO pripravi predlog bruto kalkulativnih OD po kvalifikacijah. ^ „ Franček, tako pa to, da Imaš eno roko daljšo: Nič hudega ni, samo dva mandata sem bil delegat! (Nadaljevanje s I. struni) Stabilizacijski primež... Po plačilu obveznosti nam ostane lst' dohodek, ki ga razdelimo na osebne dohodke in sklade. Dosegli ^Nio 564 milijonov dinarjev čistega ohodka, kar je povečanje za 22 od-otkov oziroma 20 odstotkov plani-ane letne vrednosti. 165,2 odstotka, kar pomeni pri povprečnem naraščanju dohodka za 15,1 odstotka, da je rast osebnih dohodkov za 7 odstotkov presegla rast dohodka. Osebni dohodek Sredstva za osebne dohodke so v Prvi*1 trimesečjih v zadnjih štirih et|n naraščala po povprečni stopnji, V srednjeročnih planskih dokumentih Smo določili, da bo rast , osebnih dohodkov za 5 odstotkov zaostajala za rastjo dohodka. To določilo smo upoštevali vse do prve polovice leta 1983, ko smo zaradi zaostajanja naših osebnih dohodkov za osebnimi dohodki v gradbeništvu in še bolj gospodarstvu Slovenije, spremenili sprejeto določilo in za osebne dohodke razporedili nekaj več dohodka. Za osebne dohodke smo v prvih treh mesecih letošnjega leta razporedili 411 milijonov dinarjev. To je povečanje za 39 odstotkov. Kljub sorazmerno visokemu nominalnemu povečanju pa naši osebni dohodki ne sledijo še hitrejši rasti življenjskih stroškov. V letu dni so se življenjski stroški po izračunu Zavoda za statistiko povečali za 56 odstotkov . Porast produktivnosti pri povprečni nominalni stopnji 27 odstotkov je višji kot je porast osebnega dohodka na pogojno uro (20. odstotkov), torej v skladu z določili. Delež osebnih dohodkov v dohodku tudi počasi narašča. Lani je bil 43,6 odstotka, letos pa nekoliko več — 47,3 odstotka. Akumulacija se je zmanjšala obveznos Pgjovnl uspeh pred praznikom Visok porast obveznosti in tudi sorazmerno velik porast osebnih dohodkov ima svoj negativni odraz v naši akumulaciji. V prvih treh letošnjih mesecih smo za akumulacijo, to je poslovni in rezervni sklad ter pospešeno amortizacijo namenili 73 milijonov dinarjev, kar je za 35 odstotkov manj kot leto prej. Zmanjševanje akumulacije je opazno že od 1981. leta dalje. V prvem trimesečju leta 1981 je bil delež akumulacije v dohodku 27,5 odstotka, leto kasneje že 22 odstotkov, letos pa je samo še 13 odstotkov. Ta ugotovitev je zelo neugod- na. V11 dneh 40 metrov visoko Prekosili sami sebe—Neprekinjeno betoniranje in dežurstva Za Agrokombinatov tozd Poljedel- i^? 'n živinoreja bodo novi žitni ši- bite V ^ar*kQru pomembna prido- „ v- N vseh devet celic — šest je penjenih običajnim vrstam žita-^ >,tri pa »težko tekočim« snovem, m°ki na VtH K' — vvuv iuliiv v j Pr h • *e letošnji pridelek. edvideni datum pričetka polnje-lav n?v'*1 s'losov je 15. avgust. Izde-^ 0 in Vgradnin nnrpmp ie nrp\,7pl <»^skVa„dKsricp,evz‘l on re?,tem so morali zahtevno delo DrJaV'i1'. 8radbinci. To, kar je pred b Zn'ki uspelo delavcem GE Mari-Tu j uPaJ1 delavci Tehnograda iz bej ie vredno, da omenimo pose-•ten Ve*)no,°gijo drsnih opažev in treh *’njen'm betoniranjem so po-en. .n° višino 40 metrov dosegli v en?jstih dneh! kakovosti del, požrtvovalnosti in tudi organizaciji del je ob »likofu« izrazil pohvalne besede tudi generalni direktor Agrokombinata dr. Bauman. Vodja sektorja na gradbišču Silosi, inž. Ivan Lovec, pa je ob tej priložnosti povedal: »Mislim, da bi bilo v krajšem času tak objekt nemogoče zgraditi. Prekosili smo sami sebe!«. Omenil je tudi, da gre zahvala za uspešno dokončano delo vsem, ki so sodelovali pri gradnji, saj tovrstna betonaža res zahteva velik napor in znanje slehernega delavca. Povejmo še nekaj besed o organizaciji. V 24 urah so napredovali po 3,7 metra. Betonaže ves čas niso smeli prekiniti, zato je bila »na nogah« tudi ekipa 10 do 15 strokovnjakov, ki so dežurali za primer okvar, na primer na žerjavu, dvižni napravi, električnem omrežju ali drugih strojih. Noč in dan je pregle- dovala kakovost betona tudi laboratorijska služba. Zdaj sta v gradnji še vsipnik ter komandni objekt. Glede na to, da so najzathcvnejša gradbena dela že mimo, rok ne bi smel biti vprašljiv. i Pran jo Štromajer Iz ustvarjene akumulacije se pokriva ves rezervni sklad, iz poslovnega sklada pa še marsikatere obveznosti do družbe, tako da nam za razširitev naših lastnih zmogljivosti ostaja iz leta v leto vse manj. V prihodnjih mesecih je pred vsemi zato še veliko dela. Povečanemu obsegu del naj bi sledil tudi večji uspeh, kar bi pomenilo večji dohodek, večjo akumulacijo'in bolj polne sklade ter ne nazadnje tudi več sredstev za osebne dohodke. Zora Vehovec (Nadaljevanje s 1. strani) V njihovem spremstvu sta bila v Gradisu še predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Milan Šinkovec in tolmač. V Gradisu so jih sprejeli: Boris Pečenko, podpredsednik poslovodnega odbora; Željko Peto v ar iz Inženiringa, ki je bil dlje časa na delu v Iraku in so mu znane tamkajšnje razmere; s strani sindikata pa predsednik konference OOZS v Gradisu Janez Vodopivec ter sekretar Valter Masten. Na našo željo, da bi s sindikatom iraških delavcev vzpostavil tesnejše stike, so nam gostje rade volje posredovali imena najvišjih funkcionarjev v pokrajini, kjer je tudi naša delovna enota Qurna. Zagotovo se bodo naši predstavniki povezali s temi tovariši in v sodelovanju z njimi razrešili marsikatero dilemo ali pa uresničili želje, ki jih je ena ali druga stran izrazila v teh pogovorih. Gradis Limited registriran Eden izmed zelo resnih poslovnih obiskov, je bil tudi nedavni obisk našega nigerijskega partnerja dr. Edeta J. A mana v Ljubljani. Kot je znano, je bila v letu 1983 pridobljena registracija mešanega podjetja Gradis Limited v Nigeriji, od skupno 40-odsotnega deleža Jugoslovanov pa odpade na Gradis 33 odstotkov te celote. Zaenkrat v Nigeriji Jugoslovani še nimamo stalnega predstavnika, kar pomeni, da se je treba v času občasnih obiskov v Nigeriji ali pri nas pomeniti o marsičem. G. B. |»»^» ^ ................ 1 < -s-v sMosT — ustrezno spravilo za okrog 5.000 ton žita letošnje žetve Gradisove! v pogovoru z dr. Edet J. Amano Gradisovi planski dokumenti Razmišljamo o skupni poti, petletki, desetletju,... Potrebna bo velika skladnost, da bi v jadra zajeli kar največ vetra Prvi resnejši poskus izdelati program fazvoja Gradisa je bil narejen s srednjeročnim planom za obdobje 1971—1975. Tedaj so se zbrali vsi vodstveni delavci ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in s svojimi stališči dopolnili pripravljeni osnutek razvoja Gradisa. Dragocene izkušnje iz tega razdobja so bile uporabljene pri oblikovanju srednjeročnega plana 1976—1980. V tem času smo zasnovali in začeli izvajati nekaj večjih razvojnih programov za nekatere tozde in tudi izpeljali nekaj uspešnih skupnih akcij: Železokrivnica v Ljubljani, nabava težkih strojev za SPO, upravno poslopje Gradisa, počitniški dom Biograd na moru. Za sedanje srednjeročno obdobje 1981 —1985 smo načrtovali še večje »podvige«. Dokončali naj bi razvojne načrte za večino Gradisovih tozdov, predvsem pa bistveno povečali vlaganja v težke in specialne stroje za SPO, za kar je bil izdelan obsežen strokoven elaborat. Hkrati smo zapisali, da bomo uresničili doslej največjo skupno Gradisovo naložbo — tovarno gradbene opreme in strojev (s kraticami bi jo lahko imenovali TOGOS) na področju MP 3/8 v Mostah za KO Ljubljana * ter GE Ljubljana in še za Centralni laboratorij in Inženiring —in jo tudi uresničili! Pri tem je prevzel veliko breme amortizacijski sklad težkih strojev, park se ni obnavljal niti z enostavno reprodukcijo! Očitno ni bilo moč hkrati uresničiti dveh tolikanj obsežnih in zahtevnih »podvigov« v razmerah, ki jih imenujemo stabilizacija. Doživljamo enormno zmanjševanje investicijske potrošnje ter zmanjševanje naše angažiranosti, ter se tolažimo, da s srednjeročnim planom načrtovanega povečanega števila strojev v SPO tako ali tako ne bi uspeli polno zaposliti na močno omejenem investicijskem trgu. Hkrati vemo, da bo že letos, ko bomo'začeli snovati nov srednjeročni plan za obdobje 1986 —1990 in tudi dolgoročni program do leta 2000, moralo dobiti načrtovanje oziroma bistveno povečanje težkih in 'specialnih strojev brezpogojno prednost pri (združenih) naložbah v Gradisu. V tem srednjeročnem obdobju, ki se počasi že izteka, smo morali preložiti še dve veliki naložbi, obe na mariborskem področju. Ena je Industrijska cona v Hočah. Veliko razlogov imamo za prestavitev (menda ne tudi odložitev) te investicije: po-manjkanje denarja, še nerešena lokacijska vprašanja in druga odprta problematika gradbeništva v širši mariborski regiji. Druga naložba pa zadeva družbeni standard oziroma Brez težke gradbene mehanizacije pri zemeljskih delih ne gre ________l-. tr T' Gradnja energetskih objektov je prioritetna naloga sloverekega gospodarstva. Gradis, ki je do sedaj zgradil vse energetske objekte v Sloveniji bo sodeloval tudi pri gradnji novih hidroelektrarn na Savi in Muri. Ker je to velik projekt, ki ga bomo orpavili, šele do konca tisočletja, je našel svoje mesto tudi v dolgoročnih planskih dokumentih Gradisa. kompleks objektov na Studencih. Tudi tu sta bila glavna problema lokacija in denar. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi na Studencih zastavili dela vsaj ob koncu tega obdobja in jih končali do leta 1990. Temeljna zamisel razvoja Kako torej danes lahko programiramo razvoj Gradisa — tja do konca tega tisočletja? Naš pogled v prihodnost je tesno povezan s predvidevanji družbe kot celote. Če najprej omenjamo Slovenijo, potem kaže posebej omeniti nedavno sprejet zakon o zaščiti zemljišč. Slovenci smo se razmeroma pozno odločili zelo rigorozno zaščititi našo lepo domovino pred nelepimi gradbenimi posegi. To pomeni, da se bodo morali novi objekti selih iz ravnic proti pobočjem, to je v skalo ali drug manj ugoden teren, na ravnem pa le še na neplodna ali vsaj na manj plodna tla, predvidoma tudi na bolj ali manj močvirna zemljišča. V obeh primerih se bo zahtevalo od graditeljev dvoje: 1) večje znanje za bolj zahtevno temeljenje 2) popolnejša oprema za P°' sebna zemeljska dela za temelje objektov. Razvoj bo terjal od nas skrb za specialne kadre (raziskovalce, labO' y rantc, geo mehanike, rudarje ipd )’ hkrati pa vlaganja v specialno operno. Že pred petimi leti smo v om®' njenem elaboratu za SPO napisa*1, da se bo naše delovanje pri zaposlovanju specialne opreme in strojev (za temeljenje na primer) moralo aktivno vključiti v iskanje zaposlitye v ožji in šifši domovini ter zunaj nje- s tem pa širiti ime in usposobljeno® Gradisa za posebej zahtevana dela — seve z doseganjem primernih p°' slovnih rezultatov. Že v sedanji srednjeročni p*al) Gradisa smo zapisali temeljne smeh razvoja, ki bodo zelo verjetno ostal rdeča nit nadaljnjega razvoja — 00 leta 2000. Temeljna zamisel Gradisa je ob*1' kovati močno delovno organizacij0’ ki bo sčasoma prerasla v širšo a$o ciacijo združenega dela in bo tak sposobna v interesu širše družben skupnosti graditi zahtevnejše jekte doma in v tujini. Temeljno zamisel in cilje bo m°^ goče uresničiti z uveljavljanjem *° ženiring metod ter standardizacije ' unifikacije proizvodov. Temeljni cilji razvoja Zastavili smo si štiri temelj06 cilje: ♦ 1* Zagotavljanje in krepitev samoupravnih odnosov ter dvig splošnega in osebnega standarda delov-n>n ljudi, kot rezultat vloženega ži-VeSa in minulega dela z družbenimi sredstvi. Ta cilj je na prvem mestu. Danes, P° sprejetju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v naši družbi, še bolj upravičeno. V ta cilj je vključena tudi takšna samoupravna organiziranost Gra-,Qlsa (obračunske enote, temeljne Organizacije), ki bo na eni strani nuna maksimalne možnosti delav-Cem, da bi uveljavljali svoje samoupravne pravice in dolžnosti, na drugi rani pa' Gradisu kot gospodar-emu subjektu (delovni organiza-'P. ali Širši asociaciji) omogočala ajvecji možni razvoj tako po ob-ogu in še bolj po vsebini in kakovo-iJ' ‘0 pomeni, ne le doseči nivo ve-Kefa Gradisa ampak še bolj in Predvsem nivo VELIKEGA Gra-'sa - torej ne dvometraša ampak spešnega poslovneža. • Vključitev Gradisa z izvaja- ' Jem storitev in lastno proizvodnjo v danske 'n tr*ne usmeritve gospodi: uresničevanjem tega cilja se l Jučujemo v uresničevanje druž-te n'j c‘Jjev' Navedli smo že usmeri-v družbe na uporabo manj kako-°«ne zemlje za gradnjo, dri k manj Pomembne niso druge zbene usmeritve oziroma usrne-b‘e gospodarstva. Do leta 2000 mo pri nas morali zgraditi še ve,08° stanovanj, Gradis pa je naj-nji l' graditelj le-teh. Prav pri gradita j Stanovanj bomo morali narediti dukt- za povečanje pro-. st 'Vnos,i. na podlagi že omenjene dis ^^izacije in unifikacije. Grade! ° ITloral na tem področju v so-(Sn?Va,)ju z drugimi inštitucijami cen,<)Snim združenjem, gradbenim nj ro.m> fakulteto, sorodnimi orga-8im^IJam' združenega dela in dru-lak Povzeti eno od vodečih vlog vSe? Pr' gradnji stanovanj kot pri tjv drugih skoraj brezštevilnih ak-s*<0 grad’ 'k' sPrem*jaj° stanovanj- SD^.as,ednje področje usmeritve go-in ar!faje izkoriščanje naravnih skih U?. virov Pri izgradnji energet-Gr^0bjektPv- Na tem področju ima iZka,.'s velike možnosti, da še iZn JSa dosedanje dosežke, tako pri kot P°'njevanju in razširitvi kadrov deišl^6 b°mo prisotni pri pomemb-jekt' na^.0žf,ah gospodarskih sub-in m0v2.^aj lahko glede na naš obseg usnPi ' .st t.er znanje (reference) °bj ?no izvajamo najzahtevnejše in0r, te- Na tem področju se bomo spe ■ ' sami, še bolj pa v povezavi s ceu a n,mi inštitucijami, vključiti v e,°vitejše inženiring posle. (ZeunCela vrsta drugih področij je frast 1 Program v poljedelstvu, in-še npyktura v prometu, turizem in bodo atera. ctruga področja), ki se 'tzacije, sposobr Investicijska dejavnost v tujini bo tudi v bodoče stalnica našega delovanja. Za tak nastop se bomo morali zaradi pomanjkanja denarja pri nas, povezovati z drugimi organizacijami tudi zunaj domovine. Izvajanje gradbenih del in večji izvoz naših izdelkov naj bi bil predvsem v deželah v razvoju zgraditi (na ključ v roke) objekte hitro, kvalitetno in poceni. 3. Izvajanje gradbenih storitev v tujini ob sodelovanju z drugimi organizacijami predvsem v deželah v razvoju. Investicijska dejavnost v tujini je in bo stalnica našega delovanja. Večja angažiranost sega nekaj let nazaj, če ne upoštevamo zdaj že dvajsetletnega delovanja v Frankfurtu. Naša skupna (družbena) slabost pri nastopanju v tujini je pomanjkanje denarja, zato se bomo morali povezovati z drugimi organizacijami, tudi zunaj domovine. Prav tako se bomo morali nenehno truditi za kar največji možni izvoz naših izdelkov. 4. Tozdi bodo sporazumno širili dejavnosti, ki so tehnološko in organizacijsko razvite že pri drugih udeleženkah, vendar le na podlagi enotnega programa in tipizacije, ki omogoča združevanje zmogljivosti na ravni delovne organizacije. Ta temeljni cilj je sila pomemben za doseganje kar največjih sinerget-skih (skupnih) učinkov na podlagi razumne delitve del in proizvodov znotraj pa tudi zunaj Gradisa. Dosedanje akcije niso bile kaj prida uspešne pri uresničevanju tega cilja. Nasprotno, imamo nekatere posege znotraj in zunaj Gradisa, ki delujejo celo v nasprotni smeri. V Gradisu, na primer, nismo uspeli koncentrirati železoknvske dejavnosti v dveh centrih ali nabavljati težko mehanizacijo samo v enem tozdu. Zunaj Gradisa pa se širijo nekatere zmogljivosti, ki so predimenzionirane že zdaj, čeravno so tehnološko in organizacijsko razvite v drugih OZD. Skupne aktivnosti v slovenskem gradbeništvu V slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu bomo morali v prihod- nje bistveno bolj sodelovati kot doslej, predvsem na nekaterih področjih kot so: nastopanje v tujini, raziskave in razvoj, unifikacije in standardizacija, težki stroji in oprema, plansko poslovne skupnosti, za razne skupne aktivnosti, izobraževanje, kvaliteta, standard delavcev. Nezadovoljni smo z uresničevanjem sklepov posebne konference o gradbeništvu, ki jo je pred leti pripravil CK ZKS. Zato bomo morali v bližnji in tudi daljni prihodnosti poskrbeti za večjo aktivnost: to pa je večje dolžnosti in pravice nekaterih inštitucij, ki bi morale skupaj z ozdi s področja gradbeništva učinkoviteje urejati njegove probleme. Te inštitucije so: izvršni svet s svojim komitejem za industrijo in gradbeništvo, gospodarska zbornica s splošnim združenjem za gradbeništvo, svet zveze sindikatov z republiškim od- borom in ne nazadnje tudi fakulteta za gradbeništvo. Pomanjkljivo je že to, da ni institucionalizirane oblike in vodstva, ki bi skrbelo najprej za reševanje najbolj perečih vprašanj graditeljstva in potem tudi za oblikovanje, predvsem pa uresničevanje razvojnih ciljev. Na koncu lahko samokritično' ugotovimo, da tudi GradisOvci nismo bili vselej in povsod zadosti vključeni in aktivni v raznih republiških (in zveznih) organih in organizacijah. Končno nam nudi delegatski sistem skoraj neizmerne možnosti prek raznih oblik in načinov uveljavljati dobre zamisli, sklepe in usmeritve. Zdaj je (še) čas, da se tudi na tem, razvojnem področju 'uveljavimo kot organizacija z izbranimi kadri. Stane Uhan V Jugoslaviji vse bolj odpiramo vrata navtičnemu turizmu, saj turistični delavci pravijo, da je bodočnost turizma prav v navtiki. Zato smo tudi intenzivneje začeli graditi marine za privez vseh vrst plovil. Do konca tega desetletja bomo na jadranski obali zgradili kar lepo število marin. V ta velik projekt se je vključil tudi Gradis. V prejšnji številki smo objavili sliko marine v Rovinju, tokrat pa objavljamo sliko gradnje marine v Umagu e Ob osnovnih proizvodnih objektih je potrebno urediti tudi številne spremljajoče objekte: dovozne ceste, železniške tire, glavni vhod, platoje, okolico... V kompleksu IMV v Novem mestu je vrednost gradbenih del ocenjena ■* okoli milijardo dinarjev Industrija motornih vozil Je največje gradbišče v Novem mestu? Gradis je v Novem mestu prisoten že več kot deset let, natančneje od 1972. leta. Takrat smo začeli za Industrijo motornih vozil graditi tovarno avtomobilov in ostale spremljajoče objekte, ki so posejani tudi zunaj središča Novega mesta. Zaradi izredno velikega števila objektov, ki jih je bilo treba zgraditi v kratkem roku po takratnem razvojnem programu IMV, so leta 1979. prišli v Novo mesto razen delavcev tozda GE Ljubljana-okolica tudi delavci tozda GE Celje, delavci tozda GE Nizke gradnje Maribor pa so prevzeli gradnjo mostu za industrijski tir do IMV. Slednji, 560 m dolg most, je bil predan uporabi 25. aprila 1980. Prva močnejša kri/a je doletela IMV že x letih 1979 in 1980, kar je močno vplivalo na nadaljno realizacijo razvojnih načrtov, ki so bili zelo na veliko zastavljeni. l’o prvotnih dolgoročnih programih hi morali biti v Novem mestu zgrajena nova v elika tovarna počitniških prikolic, v Mirni pa tovarna, v kateri bi izdelovali avtomobilske sklope. Tovarno počitniških prikolic naj bi gradili v štirih fazah. Proizvodna hala bi bila dolga 550 in široka 124 metrov. Po prvotnih načrtih naj bi imela pritličje in eno 20 metrov visoko etažo. Pomanjkanje sredstev je te načrte seveda spremenilo. Do leta 1981. je bila delno zgrajena le prva laza tovarne počitniških prikolic, to je proizvodna hala v izmeri 124 x 124 metrov s pritličjem in etaž,o. Vse večje izgube in potem sanacijski programi so gradnjo začasno popolnoma ustavili, še predno je bila izgotovljena prva faza. Gradbišče je potem kar dve leti samevalo, težave IMV pa so se večale. Lansko pomlad so' se zadeve le nekoliko popravile in premaknile z mrtve točke. Novi sanacijski program je predvidel nadaljevanje gradnje, le v precej skrčeni obliki. Leta 1981. začeta gradnja prve laze tovarne počitniških prikolic naj bi se dokončala in sicer tako, da hi bili v njej združeni obe prej imenovani proizvodnji — prikolic in avtomobilskih sklopov. Omenjeni sanacijski program obsega tako imenovani načrt razvoja IMV2 in IMV3. Za spodnjo etažo je predviden program IMV 2, to je velikoserijska izdelava avtomobilskih sklopov (vglavnem za francoski Renault), v -zgornji etaži pa bo program IMV 3, kjer bodo izdelovali počitniške prikolice. Novi sanacijski program je opredelil ra- Nova proizvodna hala IMV. V zgornji etaži bodo izdelovali počitniške prikolice, v spodnji pa avtomobilske sklope v velikih serijah za francoski Renault zv oj IMV tako, da bo vsa proizvodnja skoncentrirana v Novem mestu. »Zaradi še vedno ne v celoti dorečene tehnologije je delo na tem gradbišču zelo zahtevno,« nam je povedala tehnična pomočnica direktorja tozda GE Ljubljana-okolica Marija Kukoviča. V Novem mestu je v vlogi glavnega koordinatorja vseh del. »Gradbeni izvajalci se sproti podrejamo zahtevam tehnologov in projektantov. Vsi delamo ,z roko v roki in iz rok v roke'. Želja investitorja je, da bi investicijo čimprej realizirali. Terminski plan, ki ga je izdelal investitor, dosledno sledimo in ga tekoče izpolnjujemo. Tehnološke rešitve dobimo včasih le za teden dni vnaprej, podobno je s projekti, terja pa to izredno prilagodljivost. Takšno delo zahteva veliko naporov vseh nas. Zaradi časovne stiske moramo pripravljati tudi vse kalkulacije sproti in na novo. S projektanti, tehnologi in investitorjem imamo gradbeniki redne tedenske operativne sestanke, na katerih skušamo tekoče reševati probleme v zvezi z našim delom.« Zadnje zahteve tehnologov so, da bi del etaže za velikoserijsko izdelavo sklopov pregraditi z medetažo, v kateri bodo upravni prostori in raziskovalni laboroatorij. Pospešeno delamo tudi del etaže za proizvodnjo »sendvičev« za počitniške prikolice. Želja investitorja je, da bi proizvodnja »sendvičev« (to so po novi tehnologiji izdelane stranice najnovejšega tipa počitniških prikolic) začeli izdelati že letos jeseni — ali še bolj slikovito povedano že včeraj Novemu sanacijskemu razvojnemu programu in tehnologiji, ki je predvidena, je bilo treba prilagoditi tudi vse ostale spremljajoče objekte. V gradnji sta še severni in južni energetski objekt ter objekt termične obdelave. Medprostor med bodočim novim carinskim skladiščem in proizvodno halo bo izkoriščen tako, da bo pokrit in bodo v njem deloma tehnološki in delom11 skladiščni prostori ter prehod. Tud' del carinskega skladišča je dožhe spremembe in sicer v tem, da sc ' zdajšnji fazi skladišče ne bo dokončalo. Na delu tega prostora bo zgla- jeno energetsko polje za raz' energetskih vodov. Delavci tozda Nizke gradnje M11' rihor že končujejo 22 metrov dolg 'n 8,5 metra širok most, po katerem m' možen dovoz z osrednjega platoju1 zgornjo etažo. , Ob navedenem opravljamo P1" v rsto manjših del kot na primer: dovozno cesto, glavni vhod, platoji' plinsko postajo, zunanje energets*11 vode, bazene za ostružke, na že obstoječih proizvodnih objektih P'1 vzdrževalna dela in adaptacije-Na pred leti nastali površini šj'0 k ega odkopa v kompleksu zemlj'st’ rezerviranih za IMV bo narejen plato dolg 360 in širok 124 metr o' V gradnji je tudi južni aneks ob P1' sernici. Navedeno ob podatku, da je n gradbišču okrog 250 Gradisov ih djj lavcev ter okrog 80 delavcev pd®1 zvajalcev in kooperantov, govor* prid temu, da je gradbišče IM\, Novem mestu trenutno največ Gradisovo gradbišče. Zadnji sanacijsko^razvojni P";| gram IMV je investitor ocenil okrog 4,5 milijarde dinarjev. Sam gradbenih del bo za nekaj več milijardo dinarjev. Vrednost in' sticij je samo cenitev, saj se zaradi omenjenih težav in zahtev dela odd* j a jo po sistemu odprte kalkulacij Življenjski pogoji st) na grad dobri. Delavci stanujejo v d..- j skem naselju postavljenem ob g^jj bišču zagotovljena pa jim je V ■ brezplačna prehrana vključno s P poldanskim obrokom za vse, ki m / rajo delati nadurno. Gradbišče 1^ eno izmeno »živo« tudi ob sobotah nedeljah, hiter tempo dela pa obC sno upočasni le pomanjkanje mcnta- Besedilo in sl< C. P-. 0 Na trasi AC Naklo—Ljubljana Gradisova dva objekta: Šentviški »Pokriti vkop«, most prek Kokre y Sloveniji skušamo nekaj zadnjih let nadoknaditi zamujeno pri gradnji Q*še osrednje cestne povezave, avtoceste bratstva in enotnosti. Le-ta naj bi Povezala bodoči predor pod Karavankami pri Jesenicah z Gevgelijo v Makedoniji. Dvopasovnica, ki je bila grajena s prostovoljnim delom pred več kot dvaj-!(dmi leti, že dolgo težko požira ves domači in tranzitni promet. Cesta ima ojednarodni pomen— povezuje države Zahodne Evrope z Bližnjim in Srednjim vzhodom. Ravno zaradi širšega pomena te cestne povezave so nam de-*ele Zahodne Evrope in njihove banke že nekako pred desetimi leti začele dodeljevati posojila za posodobitev in razširitev te pomembne prometne žile. j ‘orni sredstvi, delno pa tudi z lastnimi so že skoraj v celoti zgrajeni odseki štiripasovnice med Zagrebom in Beogradom ter večji del med Beogradom in Nišem. V Sloveniji razen nekaj obvoznic Ljubljani in Mariboru dolgo ni bilo jyeienega nič. Šele lansko leto so se deve premaknile z mrtve točfcč*. a<-eli smo graditi odsek od Naklega p ittbljane, dolg 26 kilometrov. yradis je prevzel gradnjo dveh Zahtevnejših objektov — pokriti . °P oziroma tako imenovano Ga-njo v Šentvidu pri Ljubljani ter a°st čez Kokro v bližini Kranja. Pri {p nji teh dveh objektov sodeluje , i1 "aših tozdov, in sicer: SPO, GE bn n303, GE Nizke gradnje Mari-i r’ vojektivni biro Maribor, GE en|ce in Železokrivnica. G^nja na celotni trasi, kot tudi po °.h naših objektih, se odvija v vid^CSenem lemPu' saj se rok predle otvoritve tega cestnega od-bj a hltro bliža. Prvi avtomobili naj Link? nov' lras' med Naklom in Ve^Janozapdjah tik pred 29. N°8t prek Kokre : klost prek Kokre v bližini Kr; b|l sprojektiran v Gradiso sjc0jektivnem biroju v Maribori $0er *ot most 7 dvema voznima St„ °ma’ sai jo le del bodoče avt med Ljubljano in Kranjem no- jen za štiripasovnico, 6 kilometrov ■ med Naklom in Kranjem pa bo sprva zgra^rn kot dvopasovna cesta! Na mostu čez Kokro bodo montirani najdaljši prednapeti prostole-žeči nosilci v Jugoslaviji (dolgi po 50 rrfetrov). Polje med obema obrežnima opornikoma bo premostilo pet 'prednapetih nosilcev, ki bodo med seboj povezani s prednapetimi prečniki, da bodo tvorili sistem brane. Nosilci za most čez Kokro so izdelani v bazi Nizkih gradenj na Pobrežju v Mariboru, od tam pa jih bodo pripeljali na gradbišče. Montaža nosilcev bo v drugi polov ici tega meseca. Širina voznih pasov na mostu bo dvakrat 3,75 metra. Ob obeh pasovih bosta še hodnika,.ši-roka 0,70 metra, skupna dolžina mostu pa bo 12,10 metra. »Pokrit vkop« — galerija v Šentvidu S pokritim vkopom ali takoime-novano Galerijo v Šentvidu pri Ljubljani se bo v tej lazi gradnje avtocesta zaključila. Tu je v gradnji predor pod železniško progo Ljub-jjana-Jesenice na območju postaje Vižmarjc, ter priključek na oziroma iz av toceste na Celovško cesto. Tod 1 desnega roba 12 metro v globoke gradbene jame v smerproti Celov-v*ru?- G*1 desnem robu vidimo v ospredju meter debele betonske pilote, ki jejo brežine in na robu stoječe stanovanjske hiše * Na mostu čez Kokro pri Kranju bodo montirani najdaljši prednapeti prosto-ležeči nosilci v Jugoslaviji, dolgi 50 metrov bo v bližnji bodočnosti tudi začetek predora pod Celovško cesto in pod šentviškim hribom (predor bo dolg 1.500 metrov, grajen bo v kasnejših fazah, cesta pa bo priključena na zahodno ljubljansko obvoznico). Pri gradnji Galerije bo izkopanih okrog 147.000 prostorskih metrov materiala, zasipov za okrog 67.000 prostorskih metrov, vgrajenega okrog 14.000 prostorskih metrov betona, 2.000 ton armatur in postavljenih okrog 32.000 kvadratnih metrov opažev. Delo na gradbišču teče s polno paro, v dveh izmenah. V eni izmeni delajo tudi vse sobote in nedelje, pa tudi med prvomajskimi prazniki je delo zastalo le za dva dni. Treba je dokončati izkop ter betonirati temelje in stene za uvozno-izvozni rampi, za večtirni nadvoz železnice prek trase ter za obok — začetek tunela. Nosilci so že v delu v obratu Nizkih gradenj v Mariboru. Po dokončani montaži nosilcev in zgrajeni armiranobetonski plošči prek nosilcev, bo na območju železniške postaje Vižmarje celotna »ploščad« zasuta na območju med železniško postajo in Celovško pa delno zasuta. Na novonastalih površinah nad vkopanim objektom bodo urejena športna igrišča in zelenice. Izkop za galerijo je že dosegel globino 12,5 metra. Galerija bo skupno dolga 257 metrov in široka 38 metrov. /a zavarovanje objektov, ki so ob samem robu gradbene jame, je bilo treba narediti več deset zavarovalnih pilotov premera 100 cm, za zavarovanje železniške proge pa izdelana berlinska stena, visoka 12,5 metra. Temelji sten galerije stojijo na pilotih premera 150cm. Doslej jih je v zemlji že 45. Besedilo in slike: C. P. G. B. Na dnu izkopa za avtocesto teče zbiralni kanalizacijski vod, nad temelji p« a. rastejo kvišku podporne in ločilne stene HE Solkan — prva elektrika jeseni najjE Mavčiče — dela v polnem teku Pomanjkanje električne energije nas je zadnja leta prisililo, da smo več pozornosti namenjali gradnji energetskih objektov. V Sloveniji smo se odločili graditi vodne elektrarne, povečevati obstoječe zmogljivosti toplotnih elektrarn, vlagati v razširitev in posodobitev premogovnikov, za potrebe nuklearke v Krškem gradimo rudnik urana Zirovski vrh in ne nazadnje, vlagamo v energetske objekte v drugih republikah, predvsem v Bosni in Hercegovini (Tuzla V in Ugljevik). Odločili smo se tudi za gradnjo niza elektrarn na Muri in Savi, sodelovali pa bomo tudi pri gradnji druge nuklearke v Prevlaki pri Zagrebu. Ni naključje, da bo pri vseh teh delih sodeloval tudi Gradis; doslej smo zgradili vse energetske objekte >v Slovdniji, to je 25 hidroelektrarn, termoelektrarn, toplarn in NE Krško. Raziskave so pokazale, da imamo izkoriščenih le nekaj več kot 30 odstotkov vodnih potencialov, kar je precej pod evropsko izkoriščenostjo. Po drugi strani vemo, da je elektrika iz hidroelektrarn najcenejša; na taj način pridobljena kilovatna ura električne energije nas je lani v povprečju stala nekaj nad 60 para. Vse to je tudi odločilno vplivalo na načrtovano nadaljno gradnjo hidroelektrarn na Savi in Muri. Trenutno sta v Sloveniji v gradnji dve hidroelektrarni — HE Solkan na Soči in HE Mavčiče na Savi. HE Solkan bo ena Izmed najsodobnejših elektrarn pri nas »Prvi agregat z močjo 10,8 MW tretje soške elektrarne v Solkanu se bo začel poskusno vrteti koncem septembra«, je povedal glavni di-' rektor Soških elektrarn tov. Golob, ko smo ga obiskali 11. aprila in dodal: »seveda pod pogojem, da bodo dobavitelji pravočasno dostavili potrebno opremo in jo tudi dokaj tekoče vgrajevali.« Omenil je, da imajo zadnje čase precej teživ z dobavitelji opreme, predvsem z Rade Končarjem, iz Zagreba, ki bi rad dosegel višje cene in zato zavlačuje z dobavo opreme za generatorja. »Edino to bi lahko podrlo naš plan oziroma začetek poskusnega obratovanja. Na prvotnem roku vsi vztrajamo, ta pa je, kot sem že povedal, konec septembra.« Sedaj, ko imate, precej težav z dobavitelji opreme in montažerji (ki pa delajo v izredno ugodnih pogojih, saj je elektrarna gradbeno že skoraj v celoti končana,'iz dosedanjih izkušenj pa vemo, da so gradbinci in montažerji opreme delali najčešče iz rok v roke), kako ocenjujete delo in sodelovanje z Gradisom, ki je glavni izvajalec gradbenih del? »Z Gradisom smo ves čas gradnje dobro sodelovali in kakšnih večjih težav in problemov nismo imeli. Med nami kot investitorjem in Gradisom kot izvajalcem del je sicer v času, ko mi nismo imeli dovolj sredstev za nadaljevanje gradnje občasno prišlo do manjših zapletov, ko smo kljub temu vztrajali, da Gradis del ne ustavi. Gradis je imel večkrat na gradbišču le minimalno število delavcev. Če ne bi bilo težav kar se denarnih sredstev tiče, ki pa so danes prisotne skoraj pri vseh investicijah, povzročajo pa sive lase tako izvajalcem kot investitorjem, potem bi bilo sodelovanje z Gradisom več kot dobro. S skupnimi močmi in razumevanjem pa pmo to novogradnjo le uspešno pripeljali h koncu.« V petih letih gradnje se je H E Solkan verjetno tudi precej podražila. Kakšna bo končna cena? »Predračunska vrednost objekta je bila narejena na osnovi cen izpred Prve kilovate elektrike bo hidroelektrarna Solkan začela dajati jeseni letos sedmjh let. Pred dvema letoma je bila že trikrat večja in je znašala okrog 1,5 milijarde dinarjev. Sedaj ocenjujemo, da bo končna cena hidroelektrarne okrog 3 milijarde dinarjev. Takšnemu povečanju so poleg dviga cen botrovala tudi dodatna dela kot preprojektiranje iz dveh na tri agregate, prestavitev ceste Nova Gorica — Anhovo, ureditev vodnega zajetja Mrzlek in nekatera druga.« Ob obisku gradbišča HE Solkan smo videli, da so gradbena dela večinoma že zaključena. Zaključujejo jih tudi obrtniki v strojnici. Na gradbišču je bilo okrog 29 delavcev. Le-ti čakajo na ureditev vodnega zajetja Mrzlek, da bodo potem lahko dokončali še nekatera manjša dela na pretočnih poljih; s tem se bodo gradbena dela v Solkanu zaključila. Zdaj je na vrsti montaža opreme — Metalna iz Maribora dobavlja in montira žerjave, Litostroj iz Ljubljane turbine, Rade Končar iz Zagreba generatorje, avtomatiko pa Iskra. Oprema se montira tako, da bi bil omogočen čimprejšnji zagon prvega agregata, nato še drugega in kasneje še tretjega. Tretji agiegat, ki je bil dodatno projektiran, bo obratoval le občasno, to je v času dovolj močnega vodnega pretoka. Instalirana moč elektrarne v Solkanu je 31,5 MW,‘vendar bo zaradi že omenjenega načina obratovanja dajala skupaj okrog 150 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. To pravzaprav ni veliko, če vemo, da na Primorskem že danes porabijo petkrat več električne energije letno — vendar pa bo zdaj več domače in se bo uvoz elektrike lahko vsaj zmanjšal. Ker so gradbena dela že skoraj zaključena, naštejmo še nekaj količinskih podatkov d HE Solkan vgrajenih materialih. V petih letih gradnje je bik) skoraj 200.000 kubičnih metrov izkop?' od tretje do pete kategorije, vgraje-nih okrog 102.000 kubičnih metrov betona, 2.500 ton armatur in ?a okrog 82.000 kvadratnih metrov opažev. H E Solkan n 3 Soči pri Novi Goric' bo eden izmed srednje velikih i" najsodobnejših energetske objekta' v Jugoslaviji. V elektrarni namreč n6 bo posadke — upravljali jo boda daljinsko iz območnega centra ' Novi Gorici. HE Mavčiče — prvi kilovati oktobra 1985 Podobne denarne težave, kot so zavirale gradnjo HE Solkan, so p6-stile tudi drugo gradbišče in upoča-snile gradnjo hidroelektrarne ' Mavčičah na Savi, približno na p°' poti med Ljubljano in Kranjem. Ideja o gradnji HE Mavčiče se je porodila že leta 1948, prvi investicijski program pa je bil narejen pet I6‘ kasneje. Zatonil je v pozabo, saJ smo najprej začeli graditi večje elektrarne na Dravi in termoelektrarne ' Šoštanju. Šele veliko pomanjkanj6 električne energije v državi v zadnjih letih ter draga elektrika iz elektrarn na mazut nas je znova sp°' mnilo na nejzkoriščene rezerve gradnjo vrste manjših elektrarn na še ne dovolj izkoriščeni Savi in Mu?' Investicijski program za gradn)0 HE Mavčiče je delavski svet Elektrogospodarstva Slovenije sprej6' sredi leta 1979, temeljni kamen Pa je bil položen 25. aprila 1980. leta.’ pripravljalnimi deli so delavci tofi^ GE Nizke gradnje Maribor začet' m j vil« / uiuui L >VH1 ali I Kan la 1JI1<*|,W .. sredstev pri investitorju, Savskih elektrarnah. Nekoliko intenzivneje se je P®" novno začelo delati na HE Mavčič6 Na desni strani slike sta še vidni dve pretočni polji. Levo od srednjega žerj*1'* pa bo v Mavčičah v enem letu zgrajena strojnica 4 I i 1 spomladi 1982. leta, pravi obseg pa je gradnja v resnici zadobila z dveletno zamudo. S tem se je seveda spremenil tudi r°k za dograditev HE Mavčiče. Po Prvotnem terminskem planu, bi mo-rala ta elektrarna obratovati že vsaj eno leto. Glede na omenjeno pa je b|l odgovorjen nov rok in sicer, da bi*j bi bila elektrarna gradbeno dokončana julija prihodnje leto, prvi °d dveh agregatov z močjo 19 MW Pa naj bi se lačel vrteti 1. oktobra 1985. Omenjene prekinitve so »podražile« vodno elektrarno v Mavčičah za dobre 4 milijarde dinarjev. Po dajšnjih 'cenah naj bi znašala ce-otna naložba kar okrog 6 milijard Od avgusta lani, je gradbena jama e zavarovana pred Savo z mogoč-lnj zidom. Ob reki je do 12 metrov P°d gladino Save veliko gradbišče. 'dni so že temelj pretočnih polj in ^ojnice. Načrtovalci HE Mavčiče v našli posrečeno in racionalno re-?aev> ki omogoča, da bo del zidu, ki Pira gradbeno jamo, pozneje zid nanjega pretočnega polja. *Dela so sedaj stekla s polno « r°r* je povedal sektorski vodja v ? Kerštinc. »Zpam, da zdaj ne bo takšnih težav z vodo, ki nam je j gradbeno jamo. Zanimivo je, d v°da ne pronica skozi zaporo in nj ,z struge Save, temveč gre za tal-cej°S ^orškega polja. Dotok je pre-(jg Otočan — s črpalkami odvedemo 1600 litrov na sekundo! Če te vode ne bi prečrpavali v Savo, bi nam zalilo gradbeno jamo.« Izkopi v gradbeni jami HE Mavčiče naj bi bili ta mesec končani. Skupno bo izkopanih nekaj manj kot 200.000 prostornih metrov zemlje. Na že postavljene temelje bo treba v enem letu postaviti strojnico, v kateri bosta dva generatorja, pod obema pa vodni turbini. V temelje strojnice in pretočnih polj je bilo doslej vgrajenih okrog 9.000 kubičnih metrov betona in okrog 500 ton armatur. Skupne predvidene količine, vgrajene V HE Mavčiče pa znašajo: 90.000 kubikov betona, 3.400 ton armature in 72.000 kvadratnih metrov opažev. Samo v strojnico bo vgrajenih 25.000 kubičnih metrov betona. Nad HE Mavčiče bo nastalo jezero, v katerega se bo nateklo za 11 milijonov kubičnih metrov vode. To jezero, ki ga že sedaj imenujejo Pre-bačevsko jezero, bo od gladine Zbiljskega jezera (ki skladišči vodo za HE Medvode) višje za 18 metrov. Segalo bo 6 kilometrov navzgor do starega mostu v Kranju in bo celo do 450 metrov široko. Gladina jezera bo nihala povprečno za 1,7 metra, največ pa za 3 metre. Medtem ko znaša zdajšnji povprečni pretok Save v Mavčičah okrog 70 kubičnih metrov v sekundi, se bo z izgradnjo elektrarne povečal na 260 kubičnih metrov v sekundi. Elektrarna Mavčiče naj bi shranila zalogo vode za vse ostale elektrarne, ki jih bomo gradili v prihod- Za gradbeno jamo, ki je 12 metrov pod gladino Save je bilo potrebno izkopati in prepeljati skoraj 200.000 kubikov materiala njih letih na Savi. Strokovnjaki so izračunali, da bi Sava lahko dajala do 3 milijarde kilovatnih ur elektrike letno. Podatek pove, da pri HE Mavčiče ne gre za elektrarno velikanko, temveč z& srednje veliko elektrarno, ki pa bo vendarle za Gorenjsko izredno pomembna, saj je z njo povezana tudi gradnja nove elektrojeklarne za Železarno, z Jesenic. Trenutno na gradbišču dela 190 delavcev, v gradbeni konici, ki bo sredi in v drugi polovici leta, pa bo na gradbišču HE Mavčiče delalo tudi do 300 delavcev. Ravno zato postavljajo še dodatne stanovanjske barake v začasnem naselju v bližini. Ker je gradbišče vendarle neko- liko odmaknjeno, javne prometne zveze pa neugodne in redke, delavci redko prihajajo v Kranj ali Ljubljano. Zato jim toliko več pomeni dobro urejeno življenje v naselju. Po delu so organizirane tekme v odbojki in nogometu, igrišča pa so vselej dobro obiskana. Ob koncu tega nekoliko daljšega zapisa naj še dodamo ugotovitev, da bo z dokončanjem HE Solkan in HE Mavčiče naše omrežje, čeprav gre za skromne moči, vendarle spet nekoliko bogatejše. Tudi HE Mavčiče bo podobno kot HE Solkan tovarna energije brez posadke — tudi tu bo upravljanje daljinsko, iz transformatorske postaje Beričevo. Tekst in slike: C. P., G. B. ■Lar* A ' ‘V- «> ■vr I * ■ '■ *- 8taan s finišerjem, novim strojem "o asfalta, markirnim strO-itgj''!' nrizgalko za bitumen. Manj- lemi7'az() lr.^|, , n*"IZgU|KU / 1|,CR» programa je bil deležen največ pozornosti, poleg finišerja, novi 9 reciklažo asfalta Uspešno sodelovanje V prostorih našega tozda SPO je Trgovsko podjetje Metalka-seklor za transportno in skladiščno opremo pretekli mesec p. -dstavila nekaj proizvajalcev opreme, ki hi jo potrebovala transportna podjetja. Bilo je izvedenih nekaj demonstracij novih proizvodov, med katerimi je vzbudila največ zanimanja hidravlična dvigalka za avtobuse in ostala transportna vozila. I udi stroj za montiranje in demontiranjc gum za težka transportna vozila.je bil deležen pozornosti številnih obiskovalcev. Udeležba na predstavitvi je bila tudi sicer zelo dobra, kar kaže na to, da je pomanjkanje tovrstne domače ooreme zares veliko. Gradisov delež na predstavitvijo bil po pokazanih artiklih bolj skromen, saj je bil v te namene prikazan le idejni nači l hidravlične »rampe« za popravila težke gradbene mehanizacije. Primanjkuje nam cementa Poklicne tegobe vodje nabave — Halo Anhovo, me sliš’te? Nujno rabim štiristo ton cementa! Me razumete? — Nič ne bo... — Vsaj 400 ton mi ga pošljite, saj ste mi ga vendar obljubili! — Nič ne bo.. ’ — Kako? Niti kile da ga ne moremo dobiti? Da gre vse v izvoz pravite? Da potrebujete devize? Razumite še vi n* gradbenike, da pri gradnji potrebujemo cement! Saj srni) v Anhovo sovlagali! — Klik! Od jeze mu gredo lasje pokonci, usta pa na smeh: »Saj. drugega mi ne preostane«, pravi vodja nabave v Gradisu tov. Janez Božič. Janez Božič — Halo Anhovo? — Na. pa so spet prekinili.. ______________________________V Na Gorenjskem sejmu razstavljali Gradisovo montažno hišo tiBiih; Na Gorenjskem sejmu smo se na prostoru GLG predstavili s fotografijami vseh tipov Gradisove montažne hiše. Je to znak, da se bomo predstavili s podobno montažno hišo kot eksponatom že na letošnjem Jesenskem Zagrebškem, velesejmu? Priprave in načrti potekajo že nekaj časa, in upamo, 1., tudi dovolj sredstev za postavitev tega objekta 60-letnlk Franc Zemljič Te dni praznuje Franc Zemljič 60. rojstni dan. Rodil se je na Ločkem vrliit v severovzhodni Sloveniji. Kot najstarejši otrok v družini se je moral Že zelo zgodaj spopasti z. življenjem. Šel je v uk, toda bil je prisiljen z. učenjem za nekaj časa prenehati, ko jev naše kraje vdrl sovražnik. Zapustil je domači kraj, vojna vihra pa ga je selila zdaj sem zdaj tja. Ujetništva se nerad spominja. Od tam se je vrni! leta 1045. Ima dve hčerki, zaradi'družinskih razmer — je večkrat menjal službo, leta 1961 pa se zaposliI \ Gradisu. Pred leti je bil odliko\ cip z Medaljo dela, leta I OSO pa je prejel priznanje v tozdu. Prijatelji ga spoštujejo, sodelavci cenijo. To je pa tisto, meni, kar lahko osreči človeka. Franc Zemljič je skromen, pošten in delaven. Čeprav kot sam pravi, ne pije, bo vendar ob jubileju, ko bo napolnil 60. leto in odšel v zaslužen pokoj, dvignil kozarček in nazdravil prijateljem in domačim. Tudi mi mu čestitumo in mu želimo, da bi ostal še dolgo zdrav! Sodelavci 60-letnik Pavel Britvič Rojen je bil i vasi Kobilje blizu Murske Sobote in kaj zanimiva je bilu njegova gradbeniška pot. Po končani gradbeni tehnični šoli je moral opraviti še »mojstrski izpit«. I tistih časih je namreč prei zel obrtno podjetje, predpisi pa so zahtevali za > direktorja« mojstrski izpit. Spominja se prvega objekta, ki ga je projektiral: bil je to gasilski dom, ki ga je »preplonkal« iz takratnega Gradbenega Vestnika. Še danes se čudi, kako da je bil tako pogumen. Potem ga je pred skoraj petindvajsetimi leti žena pregovorila, da so se preselili 1 Maribor. Pot ga.je vodila po različnih gradbiščih v Mariboru, Lenartu, Sladkem vrhu, Rušah in drugod. Čeprav pravijo, da se gradbenikom pozna terensko življenje, tega pri Pavleku, kot mu pravijo, ni videti, vsaj na zunaj ne. Zdaj pravi, da se bo lahko malo oddahnil, Vrsta let potepanja po gradbiščih je le dovolj. Ko smo ga sodelavci vprašali, kuj bo počel, ko bo odšel v pokoj, se je samo rahlo nasmehnil. Tudi to je odgovor! Želimo ti, da bi se še dolgo smejal in užival v svoji hišici na robu mariborskih Peker. ' Sodelavci S seje samoupravne delavske kontrole V novem mandatu predsednik Miha Škerlak Izmenjanih več informacij, sprejetih nekaj zadolžitvenih sklepov Miha Škerlak Samoupravna delavska kontrola DO GIP Gradis se je sestala na 1. seji 7. maja letos. Delegati so obravmnali uresniče-x anje sklepov s prejšnje seje, predvsem o likvidaciji medsebojnih terjatev med Gradisom in NE Krško v zvezi z zamudnimi obrestmi, poračunom indirektnih stroškov in nekaterimi nepriznanimi deli s strani investitorjev po letu 1982, izvolili predsednika in namestnika, obravnavali pa tudi več drugih zadev. Investitorja NE Krško-Savske elektrarne Ljubljana in Elektropri-vreda Zagreb, sta zamujala pri mesečnih plačilih za opravljena dela. Zato je Gradis Vložil tožbo za plačilo zamudnih objesti. NE Krško je v ugovoru priznala del zamudnih obresti ter istočasno vložila nasprotni zahtevek za plačilo zamudnih obresti, nastalih ob zamudi pri vračanju avansov in nadomestil. Spor je bil v, arbitraži od marca 1981. leta pri Privredni komori SR Hrvatske v Zagrebu. Poračun indirektnih stroškov je bil sporen zaradi različnih izhodišč za ta izračun qd vsega začetka gradnje NE Krško. Za obračun indirektnih stroškov so bili vsako leto »kamen spotike« trije viri podatkov (Gradis, NE Krško in SDK Maribor). To je tudi bil razlog, da od leta 1978 pa do vključno leta 1982 ni prišlo do uskladitve in tudi ne poravnave stroškov . Zaradi nelikvidnosti je kasneje NE Krško zadrževala priznanje in-izplačilo del, opravljenih v.letu 1982 v višini 4,8 milijona dinarjev. Postopek o prej omenjenih spornih postavkah pred arbitražo v Zagrebu je bil dolgotrajen in neučinko-v it, zato sta se Gradis in NE Krško 23. 2. letos sporazumno dogovorila za poravnavo tako, da sta oba partnerja odstopila od zahtev pri zamudnih obrestih, NE Krško pa bo plačala indirektne stroške po izračunu SDK iz Maribora in to 2,5 milijona dinarjev za dela, Izvršena po letu 1982. Na seji so izvolili tudi novega predsednika odbora samoupravne delavske kontrole, Miho Škerlaka, iz tozda GE Maribor. Za njegovega namestnika je bil izvoljen A|v* Gregorič. i V nadaljevanju se je razvil P°« J v or še o problematiki naših P°c'j,, ških domov, o mešani družbi Gra Ltd. v Lagosu v Nigeriji o novih , lokrogih v delovnih skupn°s(f| Skupne službe in v Interni bank' v o še nerešenih in kot v pajčolan T tih nejasnostih pri poslovanju ' lovni enoti Amara. Ob koncu so delegati dela' kontrole sklenili, da bodo o nek“^ rih vprašanjih nadaljevali razp.^ na prihodnji seji, ko bodo uresn1^ tudi nekateri zadolžitveni sklepaj. Učenci in praznični dnevi Proslava s kulturnim programom ^ V Gradisovem domu učencev Oton Župančič na Žibertovi 27 v Ljubljani so se letošnje leto dobro pripravili na proslavo 27. aprila, dneva OF in praznika dela 1. maja. 24. aprila v večernih urah je bilo* domu živo in praznično. Učenci, člani dramskega krožka, so v počastitev praznikov pripravili bogat kul-turno-zabavni program. Uvodni' nagovor je imel znan in zagnan ljubiteljski delavec na področju kulture v Gradisu, Milenko Nikič. Bil je tudi povezovalec programa. Učenci so k sodelovanju pritegnili še mladinke in mladince krajevne skupnosti Milan Majcen ter nekdanje učence, ki so si medtem že pridobili poklic in že delajo v Gradisu kot dobri KV delavci. Posebno nas je vse skupaj navdušila mladinka Sonja. V programu je nastopila z uspešnimi glasbenimi točkami. Program je bil dokaj zahteven: zvrstili so se štirje skeči, šest glasbenih točk in osem recitacij. Prvi del programa je bil namenjen počastitvi praznikov, drugi del pa razvedrilu in zabavi učencev. Razen učencev našega doma si je program ogledalo še nekaj učencev iz doma učencev v Gerbičevi in nekaj naših delavcev-mladincev iz samskih domov. Na tej proslavi je učenec Midhed Kadirič uspešno recitiral pesem Svoboda, ki jo je napisal Nikič, naš pesnik-amater. Po prvem maju so se uč^ spremstvu upravnika doma paj z mladino in krajani KS Majcen zbrali 4. maja ob 15-.1', spominski slovesnosti pred Ti* > spomenikom v Tivoliju. Z ??5p nutnim molkom smo počastil' | min na največjega sina in v°|Lf jugoslovanske revolucije, 'e državnika in človeka — Tita- Naš učenec Midhed Kaditi celo član delegacije KS Mi|®h^ cen, ki je položila k sporne iC' ' Andrija I”' Obvestila o delu ZSMS Srečanje, izlet, kviz, brigada Napovedan pester program aktivnosti do dopustov Koordinacijski svet OO ZSMS v Gradisu že vrsto let pripravlja in 0rganizira številne skupne akcije Gradisovih mladincev. Prek Gradisovega Vestnika želim o*teh akcijah obvestiti čimširši krog mladih z d3 bi v njih sktivno sodelovalo čimvec mladincev in mlsdink. P3 začnimo kar po vrsti: 1- Prav v času, ko pripravljamo izid te številke Gradisovega vestni-ka> je Gradisova ekipa, na 16. srečanju mladih bivših vojno gradbenih Podjetij Jugoslavije. Srečanje je 1112. in 13. maja na otoku Krku or-ganizirala GRO Primorje iz Reke, v Gradisovi ekipi pa je 22 mladin-Cev in mladink iz naših tozdov. Več o tem boste lahko brali v prihodnji številki GV. 2- Skupen izlet mladih Gradisa bo 1. 2. in 3. junija. Šli bomo v potniški dom v Biogradu na moru. Cena izleta bo med 2.200 in 2.500 dlnarji, odvisno od števila prijav. Prijavite se lahko pri svojem predsedniku OO ZSMS ali pri sekre-farki koordinacijskega sveta OO ZSMS Marinki Arko. Podrobnejše 'n form arij e dobite tudi po telefonu (061) 441-422 int. 251. Razen Biograda, si bomo ogledali tudi slapove,Krke pri Šibeniku in iitvička jezera. Rok za prijavo je 21. maj. Vabljeni! 3. Mladinski kviz znanja bo letps organizirala OO ZSMS iz Kopra, Kl je bila zmagovalec lanskoletnega kviza. N Kviz bo v soboto, 16. junija, v restavraciji Gradisovega p očitnima doma v Ankaranu. Pri svojem predsedniku se pozanimajte za ^ožnost, da bi se uvrstili v ekipo, ki bo zastopala tozd oz. tvojo OO -SMS. Ne odlašajte ni več veliko časa! • Tudi letos bomo mladi iz Gradisa organizirano odšli v mladinsko elovno brigado. Sodelovali bomo na zvezni mladinski delovni akciji aya 84 pri Zagrebu, ki sodi med najstarejše akcije pri nas. Letos bo t0° jubilejna 25. akcija. P° bo obenem ena izmed najbolje organiziranih letošnjih MDA. r. Gradisova brigada se bo tako kot lani imenovala »GRADIS — ratstvo in enotnost«. Brigada bo delala v izmeni od 11. junija in se Vrn‘la 7- julija. Kar lahko storite danes, ne odlašajte na jutri. Prijavite se, Sava 84 te Potrebuje! 4a enkrat toliko. _ ste našli kaj zase, se prijavite in sodelujte z nami. Za vse podrob-kpse informacije se obračajte na svoje predsednike OO ZSMS, če pa oe dobili vseh odgovorov pišite ali pokličite koordinacijo OO „ MS Gradisa. Naš naslov je: Koordinacijski svet OO ZSMS GIP radis, Šmartinska 134-a Ljubljana, telefon (061) 441-422 int. 251. Mladinski zdravo! - Daniel Kirbus Sort-j'410* Gradisa bomo s svojo brigado Bratstvo in enotnost tudi letos e ov®li na zvezni akciji Sava 84 v bližini Zagreba —— ■ x Ljubitelji kulture pozori Zdaj je čas prijav za sodelovanje na kulturnem srečanju Komisija za kulturo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo tudi letos organizirala že tradicionalno srečanje gradbenikov — kulturnih ustvarjalcev. Letošnje VI. srečanje bo, kot že veste, septembra v Mariboru istočasno z zveznim proizvodnim tekmovanjem jugoslovanskih gradbenikov, za katerega bo pokrovitelj Gradis. S tem razpisom vabimo vse kulturne ustvarjalce iz naših vrst, da svoje ustvarjanje predstavijo širši javnosti in tako obogatijo to kulturno prireditev gradbenikov. Prijavite se lahko za naslednja področja kulturnega ustvarjanju: .1. Natečaj za likovna in fotografska dela Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter črnobela in barvna fotografija. Vsebina je poljubna. Zaželjeno je, da bi slike ne bile širše od enega metra. Grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspartuji ali kaširane. Fotografije naj bodo formata 30x40 centimetrov ali iz tega formata izvedene. 2. Natečaj za literarna delu Pripravljen bo literarni večer, na katerem bodo sodelovali avtorji proze, poezije ali gledaliških del oziroma poustvarjalci z odlomki daljših dramskih del. Dela so lahko v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti. 3. Natečaj za pevce, glasbenike in folkorne skupine Prijavijo se lahko pevske skupine in pevski zbori, godbe na pihala, instrumentalni ansambli in folklorne skupine. Vse, ki želite sodelovati na VI. kulturnem srečanju gradbenikov Slovenije pozivamo, da se prijavite čimprej Milenku Nikiču na naslov: Gradis, Šmartinska 134-a Ljubljana, telefon 441-422 int. 309. V________________________________■ __________________________J Mladi izvolili novo vodstvo Maj — mesec mladosti, je tudi mesec v katerem dosegajo aktivnosti mladih svoj višek. Tako je tudi v Gradisu. Akcije mladih se začnejo vse bolj zgoščati v drugi polovici aprila in se tekoče odvijajo vse do dopustov. Ker je bilo treba letos izvoliti tudi novo vodstvo, se je sestal koordinacijski svet OO ZSMS Gradisa na svoji redni seji 19. aprila. Na seji so se dogovorili o sodelovanju na Tednu mladih Moščanov, ki ga že vrsto let organizira občinska konferenca ZSMS občine Ljubljana Moste-Polje, o čiščenju Gradiso- Na konstruktivni seji koordinacijskega sveta OO ZSMS Gradisa je bil za predsednika izvoljen Daniel Kirbus iz SPO vega spominskega kamna ob žici okupirane Ljubljane (na Vrhovcih), o udeležbi na 16. serečanju mladih iz nekdaj vojnih gradbenih podjetij Jugoslavije, o skupnem mladinskem izletu v počitniškrdom v Biograd na moru, ki ga organizira za mladince Gradisa koordinacija OO ZSMS, o sprejemu in nosilcih letošnje štafete mladosti, o mladinskem kvizu znanja, o Gradisovi mladinski delovni brigadi in drugem. Na omenjeni seji sta bila izvoljena tudi novi predsednik in za še en mandat potrjena sekretarka koordinacijskega sveta OO ZSMS v Gradisu. Oba kandidata so v kandidacijskem postopku obravnavali že na prejšnji seji, o obeh predlogih pa so razpravljali v vseh osnovnih organizacijah v DO. Soglasno sta bila izvoljena Daniel Kirbus iz tozda SPO; za predsednika, za sekretarko pa že drugo mandatno dobo Marinka Arko iz DSSS. Dokler bo novi predsednik še obiskoval enoletno politično šolo pri CK ZKS, ki jo bo predvidoma končal okrog 20. junija, velja sklep koordinacijskega sveta oziroma pooblastilo dosedanjemu predsedniku koordinacije Cvetu Pavlinu, da do vrnitve tov. Kirbusa na delo in do prevzema dolžnosti spelje prej omenjene akcije. KK Gradis prvak SRS Dobri meti v končnici državnega prvenstva _______________________obetajo lovoriko_____________________ Ekipna zmaga tudi v polfinalu — 218 kegljev prednosti pred Medveščakom Kegljaški klub Gradis — moška \rsta — je znova republiški prvak SR Slovenije. Prvenstvo se je končalo tako, da sta morala kranjski Triglav in naš Gradis igrati še finalni dvoboj 19. aprila v Medvodah. Igra je bila zelo izenačena, po vodstvu Triglava med tekmo in kasnejšem izenačenju pa je bil končni rezultat 5.248 : 5.221 za Gradis. Igralci so tokrat postali prvaki predvsem po zaslugi dobrih metov Vinka Janše, veterana kluba, ki je podrl 916 kegljev in državnega reprezentanta Darka Bizjaka, ki je podrl kegelj več. Teden dni kasneje se je v Beogradu začel prvi krog ekipnega državnega prvenstva v kegljanju. Konkurenca je bila zelo močna, razlike v podrtih kegljih pa sorazmerno majhne. Nepričakovano je spet povedel Gradis z 11.070 keglji in visokim poprečjem na moža: 923 kegljev. Igrišče je bilo »lahko« — naš Matjaž Hočevar je podrl celo 1.017 kegljev! Po 1. krogu je za Gradisom za 60 kegljev zaostal Medveščak iz Zagreba, za dobrih 100 pa kegljači Poštarja iz Splita. Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli tudi ekipne rezultate drugega kroga državnega ekipnega prvenstva (bilo je 5. in 6. tega meseca v Ljubljani). Kegljači Gradisa so uspeli osvojiti 1. mesto tudi v polfinalu in sicer z 218 podrtimi keglji prednosti pred drugouvrščenim Medveščakom. Člani KK Gradis so dosegli naslednje seštevke: Albin Juvančič (870, 913); Dore Zdešar (856, 878); Janša 851 in Blaha 897; Matjaž Hočevar (837, 927); Bojan Marinček (813, 869); Darko Bizjak (901, 909). Skupni seštevek podrtih kegljev je Gradis 21.591 pred Medvešča- Organizacija nam je bila v veselje Trije nepozabni dnevi športnih bojev — gostje z Ljubljano zadovoljni Kegljaška zveza Ljubljane je bila v dneh od 20. do 22. aprila 1984 organizator III. evropskega prvenstva zdomcev v kegljanju na asfaltnih stezah. Pokrovitelj srečanja je bila SZDL Slovenije, pobudnik organizacije tega tekmovanja pa Kegljaški klub Triglav iz Munchna. Končno število prijavljenih ekip je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev. Prijavilo se je kar 72 moških in 12 ženskih ekip. Da bi lahko omogočili nastop vsem prijavljenim ekipam, je moralo tekmovanje potekati na sedmih štiristeznih in treh šeststeznih kegljiščih. Del tega tekmovanja se je odvijal tudi na kegljišču Gradisa. Že takrat, ko se je pričela akcija za organizacija tekmovanja na desetih ljubljanskih kegljiščih, me je presenetila pripravljenost za sodelovanje in pomoč vseh kegljaških delavcev. Pripravljenost je bila tolikšna, da si kogarkoli, ki si ga potreboval, tudi uspel pritegniti k sodelovanju. Mislim, da ni bilo nikogar ki ni pristal, čeprav je delo potekalo tri dni od jutra do večera. Sodelovali so tudi vsi sodniki Kegljaškega kluba Gradis, nekateri člani kluba pa so delali v informacijski pisarni ali pa prodajali značke. Ob prihodu prvih ekip na Gradisovo kegljišče je vse prisotne pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik Kegljaškega kluba Gradis Stane Uhan. Srečanje z zdomci je bilo prijetno in prisrčno. Mnogi od njih še nikoli niso bili v Ljubljani, pa so si jo vendar želeli ogledati. Presenetilo me je tako veliko število slovenskih ekip; delo z njimi nam je bilo v veselje, ker so bile vse odločitve sprejete z razumevanjem. Vsi so si želeli še ponovnega snidenja. Delo na kegljiščih je,potekalo nemoteno. Zato gre zasluga ekipam, ki so delale na terenu in predvsem tekmovalnim komisijam, ki so pripravile dobre programe. Kegljači in kegljaški delavci v Ljubljani smo s tem tekmovanjem dokazali, da smo sposobni velikih akcij, zato si podobnih še želimo. Dora Klemenčič kom 21.373. Finalna borba za naslov držav nega Kegljačem želimo dobro formo in prvaka bo prihodnji mesec, uspešen nastop tudi v finalni tekmi! Stane Uhan Skupščina kegljaškega kluba Gradis Tudi v prihodnjih letih vrhunski dosežki? ^ Na letni skupščini KK Gradis je slavil dolgoletni igralec Dore Zdešar <<•' 50-letnlco. Ob jubileju mu je čestital tudi Ivo Praprotnik (levo) Letna skupščina kegljaškega kluba Gradis je bila 13. aprila letos, v veliki sejni sobi delovne skupnosti Skupne službe v Ljubljani. Sejo je vodil delovni predsednik — eden najstarejših članov KK Gradis Anton Martinšek — uvodoma pa podal svoje poročilo predsednik kluba Stane Uhan. Povzemamo nekaj najzanimivejših misli iz tega poročila. Kegljaški klub Gradis je bil ustanovljen pred 34. leti. Takrat so delavci na gradbiščih postavljali eno ali dvostezna provizorična kegljišča in se na njih rekreirali v prostem času. V svoji zgodovini je KK Gradis osvojil v moški konkurenci desetkrat republiško in štirikrat državno prvenstvo, štirikrat je bil celo med najboljšimi klubi v Evropi. Članice so bile enajstkrat republiške in dvakrat državne prvakinje. Članica KK Gradis Francka Erjavec je bila celo svetovna prvakinja. V srednjeročnem načrtu, ki se izteče prihodnje leto, so v KK Gradis omenjali, da bo število članov naraslo na 250. Tega števila v klubu niso dosegli, saj so se v klubu v zadnjem času soočali s pomanjkanjem denarja in so bile razvojne možnosti izboljšanje kakovosti pri članicah iJJ razširitev rekreativne dejavnost') močno omejene. Kljub težavam je želja vseh J, klubu, da bi tudi v bodoče obdrža dosežen nivo in sicer z izpopolnj6' vanjem strokovnosti trenerje' 'J tekmovalcev, z negovanjem dobfl odnosov znotraj članov kluba if 7 zagotavljanjem potrebnih sredste' za delovanje kluba. KK Gradis d°' sega v rhunske rezultate kljub tem11’ da so tekmovalci amaterji. Za i?F mne dosežke in za rekorde so td6 movalci siimo simbolično nagnijenl' Na skupščini je bilo podano tu^'! poročilo blagajnika in nadzoroet odbora. Klub je lansko leto zv°7f brez izgub, porabil pa tudi ves det1-1 Tudi letos je na robu likvidno®; Zato bo moralo vodstvo kluba Pr dobiti potrebna sredstva v ok' delovne oiganizacije Gradis i° pomoči občinskih, mestnih in r£P bliških zvez telesnokulturnih Oti nizacij in telesno kulturnih skupn sti. - • Predsednik Keoliaikpea Gradis bo tudi v prihodnjih Kegljaškega K'- v nrihnrln iih ^ letih Stane Uhan, ki je bil na 4\ ... 1, — I J ■. i • ,.--»OIflS**1’ funkcijo ponovno izvoljen so8„vijft ^ SZ £T> * i sta se s požrtvovalno igro uvrstili v tenisu letne športne igre gradbincev Doslej v vseh panogah v finalu (je|.e,0*nje športne igre gradbenih la LVcev Slovenije se od konca apri-Ša'h ° se> začela prva panoga — Dač’ °^v'ja po malce spremenjenem 'nu tekmovanja. Komisija za 12 v°jske nam pišejo ^ —....... Jl_ AS*Uzenja kadrovskega roka v Sarnn nam ie tokrat oglasil svoi M,rsad Kalakovič. Pošilja in sliko, želi vsem de|u IS0Vcem obilo uspeha pri ribor’/°Sebej Pa Pozdravlja maki s ane s Pobrežja in znance, *®hknna delu v ,raku. Pišete mu Vič ^na naslov: Mirsad Kalako-Novj ^ 5003-2—VE 9, 21002 Ogradna križanka današnji številki to*tra* I® za pravilno re-pr®vočasno poslano na-križanko namenjenih 5 \ "»grada 500 din 3 ""grada 400 din 4 "»grada 300 din 5 ""grada 200 din Cfgrada 100 din. ^*lp r ® pošljite na naslov: •ki Ljubljana, Š martin- ca v *’ Uredništvo Gradlso-iNtaVpt.ni.ka — nagradna kri-Jtlir,j. r* žrebu bomo upošte-<• v5* k* jih bomo prejeli do I984. šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije, je na željo številnih delovnih organizacij uvedla ponovno tudi finalno tekmovanje, ko se iz vseh panog najboljše štiri ekipe srečajo med seboj in določijo zmagovalca. Do sedaj so bila končana predtekmovanja že v štirih panogah in sicer: šah, ki ga je organiziral SGD Beton, streljanje v organizaciji SGP Konstruktor, namizni tenis in kegljanje vse v Celju pod organizacijskim vodstvom GIP Ingrad in GOP Obnova. Doslej so vsa tekmovanja potekala v izredno fair športnih borbah. Tudi število prijavljenih ekip je bilo v nekaterih panogah kljub oddaljenosti izredno veliko (streljanje v Murski Soboti), kar dokazuje, da si gradbeni delavci še vedno želijo podobnih srečanj in vse več je tudi privržencev, da bi bile športne igre tudi mnogo cenejše, če bi vse ekipe naenkrat tekmovale skupaj v vseh panogah. Gradisovi športniki so se v dosedanjem poteku tekmovanja zelo izkazali, saj so se vse ekipe uvrstile v finalno tekmovanje. Edini spodrsljaj so doživele večkratne zmagovalke tega tekmovanja kegljačice Gradisa, ki pa so nastopile v okrnjeni sestavi in zasedle 5. mesto. Finalna tekmovanja letošnjih že 33. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije bodo v Ljubljani 1. in 2. junija v okviru praznovanja Dneva gradbincev. O rezultatih po posameznih panogah bomo pisali po zaključku vseh pred tekmovanj. Kotiček za razvedrilo Aerobika nas je zasvojila Stara, dobra telovadba, se je spremenila r »bikovadbo« in je dobila ime aerobika. In ta aerobika je zasužnjila vse ženske, nekatere moške, stare in mlade. Opanke ali podobna obuvala ne pridejo v poštev. Lahko ste bosi ali imate prave »balerinke«, le da se lahko enakomerno gibljete kot bi bili malo »čez les«. Velika napaka je imeti ženo, ki se ne ukvarja z. aerobiko. Ugled ti pada. — In, kako tvoja spoštovana soproga? — Na aerobiki je. Kako pa tvoja? — Moju sploh ne neha z aerobiko. Ni ji dovolj vadba v »Partizanu«, nadaljuje tudi doma. Dviga noge, roke, zvija se, gospodinjstva pa se niti ne dotakne! — Pri meni je enako. Na aerobiki jo utrudijo, da jo moram nato masirati s slivovko, ji dajati obloge na hrbet, križ... Posoda v kuhinji pa ostaja ne pomita, stanovanje nepospravljeno... — Pri nas posode ne uporabljamo več! __? — /večer zmeljem pšenico, pripravljene otrobe, zmešane z. rozinami, mandlji ali krhlji, pa žena zjutraj je. Sam grizem suhe slive kot vrabec. Druga hrana spjoh ne pride vec v poštev. Veš, moja žena je zelo napredna. — Moja je začetnica! In ti, kot praviš, grizeš slive? — Da! In to suhe. — In kakšen je rezultat? — Shujšal sem že pet kilogramov. * — Ne sprašujem za tebe. Kako gre ženi? — Hm, ona je je že napol igralka. Ima utrjene mišice, ampak se to sploh ne opazi. — Kako si pa to ugotovil? — Čisto slučajno. Včeraj me je udarila, tako za šalo, in povem li. da sem se komaj pobral. Cista konkurenca Jane honda je. — Kako pa »tiste reči«? — Ti si nor! Kakšne »reči« neki, saj jem samo.suhe slive! — Pa kaj boš potem z. igralko? — Tako, da jo imam. Vse imam, samo igralke še nimam. — Izpiši jo iz. le aerobike, dokler je'še čas. — Je že prepozno. Ji že ne smem sploh nič več reči. Se tepla bi me! — Na, zdaj pa imaš. Sam si kriv! Želel si si Jane honda, sam pa sem svoji ženi raje rekel: Do ranga Marie Cajlas in pika! — Te uboga? — Seveda. Poglej, nesem ji cmoke s'slivami, in to dvojno porcijo! Naj je, hočem jo zadržati za sebe! — Čestitam! Ti si pravi aerobiki Bikec! — Da, sem! Nisem aerotele! -- Živio! — Živio! Besedilo: Andriju Pajtak hoto: Cveto Pavlin Aerobika nas je vse prevzela. To je že res. Vendar na naši sliki nišo aerobiki, temveč Gradisova na preventivno rekreativnem oddihu v Poreču GRADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izdaja ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, člani Majda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora Stamenkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični ure«I .i;.. f. ladja Krnc. Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska p. , .vica v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon 441-422, int. 233. ■ ^£8 ff I* adna križanka *