LISTEK. Ne kradi! (Resnična dogodba. J. K. Tyl.) Sedeč pri gorki peči ne obsojaj takoj krnto človeta, o kateren zyes, da je storil kaj nepravilnega ali neposteuega. Edo ve, kaj bi storil ti, če bi tikrnlil lačni želodec in ti mraz pretresal saatradane kosti. Pri bogato obloženi mizi, sredi vsega izobilja je lahko zgražati ae nad vaem slabim, toda na goli slami, v bedi in revsčini je pogosto težko ostati poštenetnn. To je resnica, ki jo ne bo nikdo tajil, komar je B)g dal zdravo pamet, a veadar je v jaynem življenju često popolnoma tuja. Iz aledeče resDične prigodbe spoznaa, drsgi bralec, iz kako malenkostnega vzroka postaae kdo, skoraj zcper svojo voljo, aepostenjak. Pavel Novotni se je rodil y majbaem trgn. Oče je bil zidar, ki je prežirel syojo ženo ia stiri otroke revno a pusteno. Zsna je bila dobra perica in s tem je prislnžila marsikak krajcar. Siarejia dva 8ina ata se ala nčit očetovega rokodelstya, hčer je sla alažit in tako je oatal doma edini Pavel. Mati ga je imela ailno rada, a ga ni razvajala 8 preveliko slepo ljnbeznijo, kot ae to pogosto zgodi. Eo je doraael, ni kazal nikakega veaelja do zidarakega dela. D.lati vedno na viaokem zidarskem odrn, ob solacn ia dežjn, od jntra do večera, to se mn je zdelo težko in sevarno. BTi," rekla je nekoč Pavlova mati avojemu moža, BPavel ne bo zidar, treba ga bo dati nčiti kakega drugega rokodeletva." BNajbo)j priprayeB bi bil za krojača. Za iglo je kakor rojen, toda nobenega zntnca nimam med krojači, ki bi mn ga zaupal. Če bi botel biti čevljar, bi bilo drngače, dal bi ga svojemu prijatelju v Ljnbljano za nčenca." BV Ljnbljano?" ponayljala je mati počasi, in videlo se ji je, da ji to ne ngaja posebno. BNo, nič 8« ne nstrasi tega, saj vedno gaveadar ne moreš imeti pri sebi. Čevljar Loboda je moj prijatelj in prepričan aem, da se fantn pri ajem ne bo godilo slabo. Ko sem bil minnlo zimo pri njem, mi je tndi sam nekoliko namignil, da bi ga sprejel in izačil, seved.\ z*atonj, ker s?a prijatelja." Mati se temn ci mogla nstavljati iu Novotni je pisal prijateljn Lobodi, 8 katerim ata bila sknpaj pri vojakih, če more gprejeti Pavla za čevljarskega uženca. Loboda je odpisal, da naj Pavel le kmaln pride. Mati je torej pričela pripravljati vsa potrebno za odhud. Is belega domačega plataa mn je »arcdila par srajc ia iz očetove, ae^eda že nekoliko ponosene sakaje, mn je krojač naredil obleko. Pavel še ni bil star 11 let, ko je odšol y Ljnbljano. Mati je atianila sosedorema blapca desetico, da ga je vzel na voz, ko je sel v mesto po moko. Raznovrstae migli so rojile Pavln po glayi, ko je drdral voz proti metta, o katerem je že slisal maogo lepega. Veael je bil, da bo yso to meatno kraaoto zdaj lahko natančno ogledal, a tesno mn je bilo pri srcn, ko ae je spomail domačega kraja in zlssti matere, ki se je a solznimi očmi ločila od Djega. Voz je obita.1 pri mitnici in hlapec je Pavla natanko pokazal in popisal pot, po kateri mora iti, da bo prisel do čevljarja Lobode. Vecdar je naiel Pavel 87oje bodoče prebivalisče sele po dolgem iakanjn in povpraševanju. Prispel je srečno pred hiio, kjer je bila aad vrati tabla z velikim čevljem in napigom: Ivas Loboda, čevljar. Zraven je bila se neka spaka, ki je pa Pavel ni zaal brati, mendajebilo nemsko. Pavel je stopil v vežo in tam nasel nad aekimi vrati enak napis, Bamo v manjai obliki. Plasno je potrkal, in ko se je znotraj oglaail debel glas: notri, je počaai prestopil prag in obstal zaotraj pri vratih. Ko ga je mojster vprašal, kaj bi rad, mu je pcdal piimo, ki ma ga je oče izročil pri odhoda. Eo je Loboda prebral pismo, se mn je zjasnilo obličje in tndi glaa je poatal bolj prijazen. BTi si torej Pavel No^otai? Veseli me, da si tako kmaln prišel. Le pogamno bližje, od zdaj bo tvoje mesto tu v sobi, ne v kotu pri vratih." BVidii, Barba", dejal je svoji ženi, ki je sedela pri mizi in peato^ala majbao dete, Bto je naa Bovi nčeacc. Prinesi ma kaj za ngrizaiti, vem da je lačen, ker pot je bila dolga." Prijazne mojstrove beaede ao Pavln zelo dobro Btorile, a njegova žeaa 86 mu je zdela precej odnrna. Bila je sicer se precej mlada, a na obrazn ni bilo sledn o prijazauBti in ljabeznjivosti, ki jo je opažal Payel doma na materinem obrazn. Na mojstrove besede je aekaj polglasao zagodrnjala, slisala se je samo beseda: požresnoat, nato je dala otroka možu ia odila ynn. Prej pa je že premotrila Pavla od glave do nog in videlo se ji je aa obrazn, da ji ngaja. Bil je precej velik, torej je npala, da bo lahko aoail mesto nje vodo, cepil drva in ji sploh nadomestoval deklo. Šla je počasi v knhinjo, odprla omaro in prineala Pavlu koiček krnha, na katerem bi bil človek bistrih oiih opazil kosček gurovega masla. Pavln je bil skoraj prozoren kosček krnha jasen dokaz, da ni yeč doma, ia ker je bil že precej lačen, ga je tom hitreje poapraviL Mojster ga je začel nato seznanjati z novim bivališčem, pojasnil mu je nove dolžnosti in mn takoj dal tadi obilico aaakov in nkazov. Nad vae zgovorao pa ma je naročala zena, kaj mora vse storiti mesto nje, da bo ž njim zadovoljna. Iz njenib besedi je Pavel gpoznal, da ne bo samo čevljarski nčenec, ampak zraven tndi postrežBik, dekla, peatnnja in kar bo ie ravno treba. V začetkn mn to ni slo prav v glavo, ko je pa yid«l, da morajo tndi drugi nčenci in pomočniki opravljati Bajrazličnejaa dela, ge je geveda potrpežljivo udal. Slednjič se je tega tndi navadil. Zena sicer ni bila nič prav zadovoljia, če ni bil Pavel zjntraj o pravem časn na aogab, če ni hitro prinesel syeže vode in zaknril, a dajala mn je dovolj jesti in tndi večje kose krnha je dobival kot drngi. Tadi mojster je bil ž njim glede ačenja ia glede obaasanja zadovoljea. Tako ste Pavln dve leti v mesta hitro potekli. Nekega dne sta stela mojster in žena pri zajtrkn deaar, da bi plačala stanarino, a zmaDJkalo je ravno pet goldinarjev. Obema je bilo to zelo neljubo. rZastavil bom svojo nro za nekaj čaaa, stanarino moraya plačati točno", dejal je mojater. BNe, tega aikakor ne, če bi sla v nedel.jo kaj na izprehod, bi zapazili, da nimas ure in bilo bi aramotao, če bi zvedeli, da nosiva v zaatavnico. Odkar 86 mi je tam preležala svilena obleka, ne maram nikoli več nič zaataviti." RTedaj grem pa k goapodarju in gapoproaim, naj aekaj čaaa počaka. Sodnik iz Podgorja bo v kratkem poslal po čevlje, ki so že gotovi, ia tako dobim ravno pet goldinarjev, ki jih se manjka." BNe, ne, tndi to ne gre, da bi prosjačil pri gospodarjn. Zadnjič je govoril z naso soaedo in ge zelo gpodtikal, ker imam jaz spet nov klobnk in ti aovo suknjo. Zaal bi te morda pray pikro zavrniti, ker je tako neotesan." BImaš prav — toda kako si naj torej pomagava? Eaj pa ko bi kdo nesel sodnikn čevlje na dom. Oa plača vedno takoj in potem sva iz zadrege." BDobro, čevlji so gotovi, Pavel mn jih lahko aese io do večera imava denar." Loboda je pogledal na Pavla, ki je ravao krtačil omenjene čevlje, da bi se doyolj gvetili, ia dejal po kratkem prevdarku: ,To ne gre, do Podgorja je skoraj tri nre daleč, in za Pavla je to prediolga pot. Lahko bi ae mn kaj primerilo.1' BE, kaj bi se mn primerilo", dejala je žena, ki je bila precej svojeglavna. BZdrav je ia močen in to bo zanj komaj dobar sprehod. Le kar gre aaj, drnge ponoči itak ai!" Pavln so se te besede prav dopadle. Rad bi se bil malo apreletel ia ker je zanaj tako prijazno solnce sijalo, se je se sam poandil, da gre v Podgorje. Slednjič se je ndal tndi mojster in čez dobre četrt ure jo je mahnil Pavel na pot. Na rami je nesel zvezaae, črnolesketajoče se čevlje. Žoaa mn je odrezala precejsen kos kraha in ma ga dala y žep, moj8ter pa mu je stisnil y roke desetico za kako sadje. Vesel in zadovoljea je ubral pot pod aoge. Eo je hodil že dobro nro, se mn je začel oglaSati želodec. Vzbndila ga je hitra hoja in čvrsti zrak. A ker je Pavel vedel, da je ie vedno dovolj čaaa, da po^žije, kar ima pri sebi, se začetkom ni veliko menil za lakoto. Eo pa se je ta oglalala že pray občntljivo, je izvlekel iz žepa kos krnha \n ga hitro apravil pod atreho. Sohce je med tem splavalo že precej visoko, bilo je preoej soparno in vroče, potne kaplje bo začele Pavlu teči po licu. Oglasila ae je tndi hnda žeja ia željno se je oziral okrog sebe, kje bi dobil kaj vode, da bi se napil. Pot ga je privedla do gostijne, ki je Btala tik ceate. Srčno se je razveaelil, ko je zapazil pred goBtilno vodojak. Hipoma je bil pri njem, da bi ai ngasil žejo, toda vedro, s kateria 88 zajema voda, je bilo priklenjeao z verižico, in vsak poskaa priti do yode je bil zaman. Žiye dnse ni bilo blizu, da bi jo poprosil za požirek vode, a v gostilno aini upal. (Da\je prihodnjič).