Eingelangt am 2 4 MAI. 1917 8* List ljudstvu v pouk in zabavo. IM) *s«É ££*rtek m vcita s poiMno vrai la v Mariboru t pošiljanjem na dom ïa celo leto 6 jC pol leta 3 K in za četrt ieta 150 K. Naročnica za Neroojo g K, za iyS^Sr-keiB Stflj po plae» na Wo mm 5 K. — Naročnina s« pošilja na: U] ~ ~ ............- — - . o&Srao Wim Boscfeoe ua.očiiim. - Posamezni Rs« stanejo 12 vin. naročnino, Inserate in reklamacije. _ m - . ... mnfâjo ml S K. - Naročnica se pošilja na: UpravoKtvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — m m dopoH§a do odyovedl. — — Posamezni HsU stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — UpravuMHoi Za fnserate pttHwrste za enkrat 24 vta., ali kar je Isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večfcnrtne ogiase primeren popust V Parte ki zahvale vsaka pctttvrste 24 vin., I ¿Jave in Poslano 36 vin. — Iitserati se sprejemajo do torfca opoldne. — Nez uprte KftkuKKQe so pt Slovenski in hrvatski politiki pri cesarju« Cesar Karel je v pondeljek, dne 21. t. m., ob pol 6. uri popoldan sprejel v Laksenbsrgu v posebni avdijenei načelnika Slovensko-hrv&tskega kluba dr. Korošca in klubove člane dr. Kreka, vit. Pogačnika, Spinčiča in dr. Susteršiča. Natančnejšega poročila o avdijenci še nismo dobili. Mira še ne bo? Poročevalec lista „Daily Expreß" j« vprašal francoskega vojnega ministra Painleveja, kako dolgo Še bo trajala vojska. Painleve je odgovoril z resnim izrazom: „Ni še videti nobenega ko n c a." Francoski agitator za vojno Soulier je na nekem zborovanju v Kodanju izjavil, da se Francija že pripravlja za vojskovanje po zimi Tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George je pred kratkim izjavil, da se je treba za vsak slučaj pripraviti za vojskovanje še tudi prihodnje leto, čeprav noče trditi, da bi ne bilo mogoče, da se že letos sklene mir. Kakor je iz tega razvidno, še Francozi in Angleži nimajo dovolj z dosedaj prelito krvjo, ampak da še je treba vsaj eno leto nadaljevati grozno morijo. Ali na Francoskem in Angleškem res ni nobenih pametnih ljudi več, ki bi si upali nastopiti proti taki vojni besnosti? Ali ni na Francoskem in Angleškem nobenih katoličanov več, ki bi povzdignili glas za, vrnitev ljubezni in spoštovanja med narodi? Nečloveško in nekrščansko sovraštvo se še torej naj nadaljuje vsaj eno leto! To so ža ostni izgledi, a pripraviti se moramo tudi mi za zimo, ako sovražniki še nočejo poslušati pameti. LISTEK, sponami (Janafi Goleč.) (Dalj*.) Ta za mojega konja in mene usodepolni prst je tudi polkovniku zažugal tako ostro, da je odslej le samo zmerjal in zabavljal radi stanja ter čakanja, a nikoli več ni udrihal s sabljo po voznikih in topničarjih. Iz tega slučaja Je razvidno, koliko se fteni v vojni življenje posameznika:. Bil sem pri tej priliki po nedolžnem občutno kaznovan; korakal sem ono noč in naslednjega dne peš po gališkem blatu. Okrog polnoči v oni noči je vendar raz vozi j al nekdo vozel čakanja in stanja, premaknili smo se 1 naprej. Odkazana nam je bila neusmiljeno dolga pot in priganjali so nns k hitrosti, češ. pri Radvmno je obtičala cela ruska divizija.v blatu, to moramo sedaj zajeti. Hodili sme gotovo nad 65 km brez oddiha in prestanka. Naše vrste so se redčile. Ljudje so onemogli vsled hoje, šibani od blata in dežja, so cepali v obcestne jarke. Bilo jim je vseeno, Če tudi obleže do gFla v blatu, naprej ni šlo, tudi s silo in prigan-janjem ne. Častniki onemoglih tokrat niso tirali naprej, saj ,so se sami komaj tavajoče gibali in lezli. Ofterst je uvidel, da izgubi v blatu in cestnih Jarkih ves polk, če še nadaljuje pohod na višje povelje. To pa moram priznati: Ta gospod je čutil z moštvom. Ko je videl, da se delajo tako mogočne vr- lise wm za iaiaoitifi. Od Sv. P e t r a pri Mariboru se nam poroča: Sedaj, ko je prišlo več naših vojakov na dopust, da nam pomagaio pri delju po vinogradih in na polju in nam tako pomagajo pripraviti ljubi kruhek, ki ga že marsikateremu primarljkuje, se nehote spominjamo onih, katerih žalibog ne bo več nazaj. Dne 3. novembra 1916 je padel na soški ironti Marko Ro-škar iz Celestrine, star 26 let. V spodnjih bukovins-kih Karpatih je zadela dne 29. novembra 1916 sovražna krogla, Henrika Ferk. Imel je svoi dom pri Kocbekovih v Trčovi, ki so mu bili boljši, kakor lastna mati. Bil je velik prijatelj „Slov. Gospodarja." Ko je bil odločen za marš-stotnijo in se poslavljal, je dejal: „Mene ne bo več nazaj In tudi o mieni bo stalo v „Slov. Gospodarju", da sem položil svoje mlado življenje (20 let) na oltar domovine." Le prehitro so se spolnile njegove slutnje. Na Tirolskem Je zasul sneženi plaz 22 let starega Friderika Celcer iz Ložan dne 12. decembra 1916. V bolnišnici v St. Danijelu na Krasu je umrl na tifusu v 19. letu svoje starosti Leopold Somer iz Trčove in je pokopan na tamošnjem vojaškem pokopališču dne 30. decembra 1916. Dne 11. januarja 1917 je nagloma umrl v kliniški rezervni bolnišnici v Inomostu Anton Bregant, pridni vini-čar gospe grofice Brandis v Celestrini in je bil pokopan na vojaškem pokopališču dne 13. jan. 1917. Na župnijskem jjokopališču v Ravnici pri Gorici pa so djaii k večnemu počitku Matija Gutsmandl, vini-čarja, ki seje ponesrečil dne 15. februarja 1917 pri razstreljevanju neke pečine. Zadel ga je kamen v glavo in ga tako močno ranil, ¡da je čez tri ure izdihnil, spreviden s sv. zakramenti, svojo dušo. Bil je dober krščanski mož. Ravno na Velikonoč pa je pri Kronberga na Krasu odtrgala italijanska mina obe nogi in glavo Martinu Maček. Bil je v 19. letu. Naj v miru počivajo! Od S v. J u r i j a v Slov. g o r. se nam piše: Že tretjič v tej grozni vojski je zadela žalostna vest vrlo in krščansko družino Krampergerjevo v Spod,-Gasteraju. Dne 1. maja smo dobili žalostno novico, da je sin Jakob izdihnil svojo dušo. Že 18 mesecev je bil na tirolski fronti. Jakob je bil vrl mladenič in naročnik „Slov. Gospodarja." Svojo dušo je izročil Bogu ravno na dan svojega godu. Dne 26. aprila je na italijanskem bojišču padel drugi sin Alojz spoštovane družine Možino na T u r-s k e m Vrhu. Dobil je strel v glavo. Bil je priden zeli v tavajočih vrstah, je po 65 km hoda zavil na levo s ceste v prvo vas. Porazlezli smo se že vsi po selu in počepali utrujeni po ležiščih, pa pridrvijo na konjih častniki od divizije nad obersta: ..Regiment mora naprej na vsak način!" Tokrat se je stari samozavestno postavil in obregnil ■ „Jaz sem poveljnik regimenta, jaz bom znal razsoditi, ali je mogoče naprej ali ne!" Gospodje so odfrčtili majajočih glav, mi smo pa mirno spavali v selu, dokler se ni odpočilo vse. S tem življenjsko potrebnim počitkom nismo v resnici prav nič zamudili, ampak se uverili: Počasi se tudi prav in daleč pride! V času, ko smo mi niistopili tretji vojni pohod, . je bolgarski general v ruski službi, Radko Dimitri-evr. naskočil z vso silo Przemysl. Slovitega generala, katerega je v balkanski vojni koval celi svet med zvezde sreče, se pa je v svetovni vojni držala povsod prav črna smola. V silovitem naskoku se je hotel polastiti najmočnejše trdnjave, a ta njegov naval je bil zelo krvavo in za Rn.se porazno odbit. Sovražnik se je tokrat tako osmodil. da ni od tedaj nikdar več naskočil trdnjave. Ruska armada, do tedaj prav ponosno zmagovita v vseh bitkah, ■ je pri Przemyslu ugriznila na trdi avstrijski oreh, ki ga ni mogla potreti kljub neštetim v boj pognanim množioain. Bridko presenečen vsled levje avstrijske odpore, je Di-mitrievv popustil Przemysl. Boječ se napada naše 3. armade, ki je hitela trdnjavi na pomoč, se je potegnil za Przemysl, se zakopal, in čakal, da ga /opetmi napademo in naskočimo. Ruske nrednje straže so se bile za Časa oblege razpregle in porazlezle že daleč in pokoren mladenič staršem in cesarju. Kaj rad je pisal svojemu očetu v Maribor, ki je tudi pri vojakih* Bil je zvest ud Marijine družbe in naročnik „Slov.' Gospodarja." Sel je v boljšo domovino za svojim bratom Jožefom, ki je padel dne 13. julija 1916. Prišla je žalostna vest k Mariji Snežni, da je v Pragi v bolnišnici umrl Jožef Zagler. Bil je že od začetka v vojski. V bitki v Karpatih je zmrznil v noge. Potem je odšel zopet na italijansko bojišče. Tam se je bojeval devet mesecev. Potem se je pa močno prehladih Cisto oslabljenega bo spravili v bolnišnico. Po trimesečni bolezni Je umrl dne 29. aprila. V najlepši dobi je moral darovati svoje življenje na oltar domovine. Kakor bi bil slutil svojo smrt, je še pred par dnevi prosil svoje rednike in starše odpuščanja vseh svojih slabosti. Bil je zelo priden in priljubljen mladenič. Nepričakovano žalostna novica je zadela Slavi-čevo hišo iz Stanetinec pri Sv. Juriju ob S č a v n i c i. Na južnem Tirolskem je žrtvoval svoje življenje Franc Slavič. Bil je pri domačem polku* Bojeval se je proti Srbom in potem proti Lahom na južnem Tirolskem, kjer ga je zadela krogla izdajal-« skega Laha. Dne 2. vinotoka 1916 se je preselil naš zvesti prijatelj v boljšo domovino, kjer ne razsaja vihar svetovne vojske. Bil je zvest izpolnjevalec svojih dolžnosti do domovine in cesarja ter priden katoličan, Zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. Dragi France! Veliko si pretrpel v tej solzni dolini, sedaj pa ti naj bo lahka tuja zemlja! N'a svidenje nad zvezdami! Iz italijanskega bojišča je došlo žalostno poročilo, da je tam daroval svoje življenje za domovino Ludovik Ašič, doma iz L a p o r j a pri Slov. Bistrici. Padli je bil brat notarskega kandidata g.. Ašiča. Bil je izvrsten pevec. Vsem slovenskim žrtvam za domovino naj sveti večna luč! Iraška ofenziva. Že desetikrat so se dne 13. maja vrgli noši ju-go. hodni sovražniki na BoroeviČevo armado, da bi jo predrli in si zadobili prosto pot v Trst in Ljubljano. Desetikrat je zatrepetalo srce vsakega Slovenca v razburjenem pričakovanju, kajti gre se za našo slovensko zemljo. Z notranjim razburjenjem pričakujemo tudi konca desete laške ofenzive proti branitel- pred trdnjavo. Te so se umikale brez resnih odpornih bojev do postojank glavne armade, Ko smo se jim mi bližali. V blatu in po mlakužah jih je pa veliko obtičalo in teh smo na potu v tretjo bitko polovili in pozajeli mnogo. Za gališkim mestecem Radymno je obtičala v blatu več dni cela sovražna divizija. Naša pehota je to zaostalo krdelo še dohitela pravočasno, a i naša artilerija ni mogla za nami. Po naravnih zadržkih ovirano, ni moglo naše topništvo odločilno potipati sovražnika. Rusi se imajo pač temu blatu zahvaliti, da so lahko za Radymnu zgradili most in u-šli preko Sana k svoji glavni armadi. Spominjam se, da sem jezdil iz Radymna sam nazaj iskat naše kuhinje, ki so tudi nekje gomazile po mlakužah. Pri tem pojezdu sem zadel na naše 15 cm težke havbice, katerih je tičala cela baterija v blatu. Mi smo jih pričakovali željno kot duše raja, da bi razstrelile ruski most, a zaman. Topničarji so brezposelno kurili krog po polju, konji pa buiili v blato vpreženi pred topove. Radoveden sem le vprašal ognjarja (Feuerwerker), ki se mi je zdel najbolj brihten : ..Kako dolgo pa že tičite tukaj?" Mož mi je lepo odgovoril: „Jedno noč in jeden dan, pa ne moremo z mesta." Bili so v celem 4 težki topovi. Pred vsak top so bili vpreženi 4 pari konj, torej v celem pri vseh 16 parov. Stoječ drug za drugim so se valjali po blatu in menda čakali čudeže iz neba. Pri pogledu na to dolgo vrsto pripreg mi je nehote u|š.el zaničljiv smeh. in svetoval sem: „Pri nas doma ve zadnji voznik, da, če ne morejo potegniti 4 pari, bo pa zmoglo tvor 6 ali 10 pa- jm a«8» zemlje, toda pričakujemo konoa obenem tudi s trdnim zaupanjem, da bodo naši junaki, kakor ž« d«vetkrat, tako tudi še sedaj desetikrat ostali zma-eoralci nad besnim sovražnikom. Bog in junaška sreča naj spremljata slavno Boroevičevo armado tudi v ieseti ofenzivi! Cesar Karel sam je dn« 18. t. m. obiskal Boroevičevo armado, da ji pokaže, kako vladar in ljudstvo sočustvujeta z velikim trpljenjem naših branite-lj«v in jih spremljata z najboljšimi željami za njihovo popolne zmago. Boji so s« razvijali tako: Dn« 15. maja. Dn« 15. maja deseta soška bitka po ljutosti in srditosti bojev ni prav nič zaostajala za prejšnjimi. Zopet so Italijani v gostih vrstah navalili svoj« množice proti našim postojankam in Čeprav so vse svoje napore tako v pehotnem kakor v topniškem oziru v nezaslišani meri povišali, niso mogli preprečiti, da je tudi peti dan sedaj divjajoče soške bitke končal s polnim vspehom avstrijskega orožj'a. Naša pehota, ki je r borenju moža z možem pokazala, da je daleč nad Italijani, je zopet zvršila občudovanja vredna junaitva. Kakor prejšnji dan, so tudi ta dan Lahi m«d Plavi in Kanalom poskušali priti na levi breg Soče. Njih poskusi so se izjalovili in celo tam, kjer se jim je z najtežjimi žrtvami posrečilo na čisto ozkem prostoru ustaliti se na tostranskem bregu Soče, j« drzen nastop naše pehote onemogočil vsako razširjanje. Odsek Plave—Zagora je bil tudi včeraj cilj močnejših italijanskih navalov, ki so posamezne skupine sovražnika na ozkem odseku na Kuku začasno privedle v dele naših jarkov, od koder so jih pa naši takoj zopet vrgli ven. prav tako so se izjalovili ponovni sovražni napadi proti Sveti Gori in Sr. Gabrijelu. Na višinah vzhodno od Gorice so s« ▼sled sijajnega zadržanja in posnemanja vrednega skupnega delovanja naših čet izjalovili vsi napori. Desetkrat so napadli Italijani brez vspeha. Na Kra-Ski planoti je sovražnik svoje napade vnovič naperil proti Fajtem hribu. Naša artilerija je, najkrepfcejše podpirana od letalcev, vnovič onemogočila laškim množioam izpad iz njihovih postojank. Dne 16. maja. Ta dlan nove soške bitke je jasno pokazal namero Italijanov, da za vsako ceno vtisnejo naše postojanke v odseku Avče—Kanal, nato Plave—Solkan, kakor tudi severovzhodno in vzhodno od Gorice. V edseku Plave—Kanal Italijani kljub vsem naporom niso mogli svojega položaja zboljšati. Vsako razširjanje j« bilo preprečeno. Vsi poskusi sovražnika so se izjalovili ob hrabrosti in vstrajnosti najših čet, ki so nasprotnikom vsak vspeh, ki so si ga z najbolj krvavimi žrtvami priborili, v srditih protisunkih zopet iztrgale. Slika boja se je neprestano menjavala. Kdor j« bil pravkar še napadalec, je bil takoj zopet potinjen t vlogo branilca. Po noči je divjal boj, ki ¿\nWM1C—»JIIIMMMIIM —H^MM———— rov. Izprezite kramp« od drugih topov in izvlečite z vsemi najprej jednega, potem drugega itd. Ce tega ne storite, boste še na sodni dan tičali tukaj na tem mestu." Mož je presenečen po tem nasvetu, ki je bil o-tročj« umljiv samposebi, zadovoljno pokimaval in ga res hotel takoj izvesti. Črna kuga! Ko sem jaz razkladal ognjarju ta načrt, stal je tik za menoj poveljnik te baterije, mu-stačast in grdogled stotnik. Komaj sem izrekel svoje dobrohoteče mnenje, me je že surovo nahrulil: „Kako pri vseh strelah se pa predrznete vi še mlsčnozobi fantek, zapovedovati z mojo baterijo? — Glejte, da se mi izgubite k vragu, če ne vam bom pa hitro nasul popra pod pete!" „Nehvaležnost je plačilo tega sveta." Ta rek sem še zabrusil mustačarju pod nos in pognal konja. Ko sem se vračal proti večeru nazaj, topov ni bilo več v blatu. Lemberški topničarji so vendar le posneli moj nasvet. Kolikokrat sem imel priliko spoznati v vojni, da ima kmetski fant več zdrave pameti nego prav nadut dostojanstvenik, ki razpolaga puh-lo-trhle pameti raz mogočnega stolca nespametno in brezvestno s tisoči človeškega in živalskega življenja. Več kot pamet vredna je sreča, četudi j« zaplan-kana glava! To je geslo vojne usode. Na večer že omenjenega dne sem se vrnil nazaj k polku, ki je že bil nastanjen po hišah in bajtah v Radymnu. Naši pionirji so kupili n«kaj praSi-ča in so si ga hoteli zasluženo privoščiti. Pa svinSe ima ščetine, kako ga oharati brez vrelega kropa?! Fantje so premostili ta jarek pomisleka na priprost način. Napulili so kopec slame, jo užgali in na plamenu smodili prašičje ščetine. Celo- početje ni trpelo dolgo, a dovolj, da nas je spasla po visoko plamteči slami sovražna artilerija. Pionirji so palili Ščetinca na droriSču hiše, kjer sva bivala midva s Franclom. Tmela sva snažno sobo in prav prijazno zgovorno go-•wlinjo. Dobra ženica nama je iz gostoljubnosti zabila. Ker pa niso v peči že dolgo netili, s« je mo-'riio kadilo in odprl sem okno, da bi s« odkadil dim. .ttaziiarisa mi j» prinesla cel« zbirk« raenih škatul im zavojčkev, ki so jih pustili ruski častniki, ki so S« v ga je bojeval mož proti možu z bajoneti in ročnimi granatami; vspeh dneva pa je bil naš: Postojaink« na višinah, za katere so se vroč« borili, so ostal« v naših rokah. Ko je bila z nočjo italijanska pehota u-trujena, je pričela na celem odseku streljati njihova artilerija z najtežjim ognjem. Na višinah vzhodno od Gorice se od Solkana do Vrtojbe niso nič manj srdito bojevali. Na eni ali drugi točki se je posrečilo sovražni skupini vdreti v naše prednje jarke, ali takoj jih je protinapad pognal zopet ven. Tu so Italijani zastavili nekaj svojih najboljših čet, med njimi tudi brigado ■ailia, kateri je pa dunajski črnovojntški bataljon, štdtnik Sonnewend, zadal občuten poraz. Ta brigada je v junaškem navalu prišla v naše prednje jarke. Dunajftani so jo pa znali prevladati, jo vrgli zopet iz postojank in ji poleg tega odvzeli okrog 480 vjetnikov. Se le noč je napravila konec boju. Na Kraški planoti je naš izborni artilerijski ogenj sovražni pehoti onemogočil izpad iz njihovih strelskih jarkov. Dne 17. Maja. Sovražnik je naperil dne 17. maja svoje glavne napore proti odseku Avče—Kanal in je tam zastavil svoj« najmočnejše množice. Dva dni se je srdito borilo za postojanke v celem tem odseku. Vedno zopet so naše čete Italijane, kjerkoli so se skušali v-gnezditi v naših jarkih, vrgle nazaj. Končno je sovražnik mogel obdržati goro Kuk (vzhodno od Zago-re), ali naše čete, nezlomljive v svojem pogumu in vstrajnosti, so se ustalile neposredno pred svojimi popolnoma izravnanimi jarki in potegnile nadaljnemu napredovanju italijanskih napadov močan zapah. Pri Sv. Gori Italijani niso prišli niti za korak naprej. V goriškem odseku so nas Italijani skušali presenetiti, ali naše čete so skrbno Čuvale in Italijani so tudi tu brez vspeha navalili. Ko se je stemnilo, so izpadli, ne da bi njihova artilerija oddala kak strel, v prav gostih množicah iz sv($»h jarkov; naš ogenj jih je takoj pognal nazaj. Na Kraški planoti je italijanska pehota le malo nastopala. Tudi artilerija je le zmerno delovala. Dne IS. maja. Ta dan se je v krvavi soški bitki posebno proslavilo naše črnovojništvo. V družbi z drugimi vojaškimi oddelki so naši črnovojniki v odseku Avče— Solkan odbili sovražne napadalne množice, ki so napadale tudi ta dan z veliko ljutostjo. V najhujšem o-gnju smo v protisunkih vrgli sovražnika vedno nazaj in preprečili Lahu nadaljno prodiranje. Letalci so naši artileriji in inianteriji vrlo pomagali. Tesno ob vzhodni strani gore Kuk, pri Vodicah (južno od Kuka), pri Sv. Gori in na gori Sv. Gabrijela se je bila izredno ljuta bitka. Zmagali so naši! Vse postojanke so ostale v naši posesti. Lahi so imeli grozne žrtve. Pri Gorici so Lahi poskusili z isto zvijačo kot prejšnti dan: Nenadoma so goste infanterijske množice pričele napadati brez artilerijskega ognja, a zopet brez vspeha. Na Krasu samo živah«n artilerijski ogenj. minuli noči nočevali pri njej. Prav z zanimanjem sem brskal po teh ruskih ropotijah, radoveden, akQ bom iztaknil kako mazilo zoper ušjo golazen. Franci se je podil nekje po dvorišču, kjer so njegovi pionirji osmojaii svinče. Rusko topništvo, opozorjeno po ognju, je začelo sipati šrapnele v našo bližino v Času, ko sem z vso vnemo iskal mišji strah. Srapneli so škropili svin-čenke po našem dvorišču; pionirji so se poskrili z napol posmojenim prašičem. Franci je prihulj«n za odprto okno najine sobe motril mene od zunaj. Dobro je zapazil, kako sem se nemirno zganil pri razpoku vsakega šrapnela. Nagrabil je na dvorišču peska, ga zavil v papir in se postavil na prežo pod odprto okno tako, da ga jaz nisem videl. Zapisknilo j« po zraku, se razpočilo prav blizu in v tem trenutku mi je zafatil navihanec v papir zavito peščeno kepo v glavo. Križ božji! Zakričal sem kot na smrt zadet, o-mahnil s stolca in se zakotalil pod postelji. Pri nečloveškem kriku je pokurilo vse bliskoma iz hiše in le Franci se je škodeželjno posmihal pod oknom. In ta njegov krohot me je v toliko zbrihtal, da sem začel otipavati glavo. Cela je bila, bolečine nisem čutil, še krvavel nisem. Pobulil sem izpod postelje, moje oči so zagledale po tleh mesto svinca prav drob-čken pesek in raztrgan papir. Vse mi je bilo jasno. Prestani strah je ¿daj nadomestila sramota, ki sem jo duševno užival, ko se sem izmotaval izpod postelje. Kot Boga sem omoledo-val Francla, naj molči, naj ne trobi okrog za me tako mučno-sramotnega dogodljaja. Obljubil je, a Ce to med posmehom. Pri prvi priliki pa j« razbobnal med tovariše več nego je bilo res. Kaj sem hotel? Režal sem se sam pri vsakdanjem pikanju in nami-gavanju, s tem sem še najprej potlačil in pokopal — strahopetni pobeg pod postelj. Drugega jutra po zadetju peščenega Šrapnela sem odjezdil z dvema stotnikoma in nekaj jezdeoi preko Przemjsla v vas Darowice, da preskrbimo tam za polk prenočigča. V Przemjslu smo s« ustavili, da obedujemo. Mesta, kar se tič« življenja in prometa, niše» v«č spoznal. Ta kratka, prva ruska obl«ga j« «•sto ▼ $rlj«njsk«at oziru pr«drugaČila. Vladal« s« Da« 19. maja. Osmi dan bitke pri Soči so bili Italijani težko poraženi. V prostoru pri Log-Bodr«ž, kj«r se jim je posrečilo dne 14. maja, da so vrgli oddelek čez Soče, so morali ta ozek k«s zopet izprazniti, ki so si ga bili priborili z najbolj krvavimi žrtvami. Naše topništvo je zrušilo gnezda Italijanov v tem odseku, in pregnalo sovražnika zopet na desni breg. Italijani so napeli vse sile, da bi se bili tu držali in da bi bih svoje postojanke izpremenili v utrjeno mostišče. Poizkušali so z brodom prepeljevati čez Sočo vedno nova ojačenja. Na prehodno mesto so naši osredotočili topovski ogenj; sovražnik je tam brez vsake koristi žrtvoval mnogo ljudi. Naše strelske ferte so tako obkolile oddelke, ki so se bili vgnezdili na levem bregu, da jim ni bilo mogoče se razširiti. Tako zagozdeni in izročeni učinkujočemu ogniu našega topništva, ni preostalo Italijanom, da se izogneje popolni uniibi, nič drugega, kakor da so se morali umakniti na desni breg Soče. Naša pehota, ki se je trdno držala sovražnika, je takoj planila za njim in mu je iztrgala še vjetnike. Tako se je končalo berenje v tem odseku, ki spada med najljutejše in najtrdovra^ nejš« boje v celi velikanski bitki s sijajnim vspehom našega orožja. Dopoldne sta se v prvi vrsti bojevali obe topništvi; italijansko topništvo je zaman poskušalo, da bi premagalo našo artilerijo. Dobili smo tu nadvlado. Italijanska pehota je nastopila še le okoli 3. ure popoldne na naskok. Njen sunek je bil v prvi vrsti namenjen višinskim postojankam pri Vodicah, a se je razbil v združenem ognju nagih topov, strojnih pušk in pehote. Na obeh straneh ceste v Rožno dolino smo tudi odbili napad Italijanov v boju moža z možem. Osmi dan desete bitke ob Soči je zopet stal Italijane le nove žrtve in niso niti koraka napredovali Dne 20. maja. Uradna in druga poročila slavijo ta dan pred vsem mariborske črnovojnike. Naši ožji rojaki so imeli glavno zaslugo pri tem, da se Lahi bili premagani in vrženi naaaj. Boji so se ta dan sledeče razvijali: Glavni sunek je bil naperjen na naše postojanke v prostoru Vodice—Sv. Gora. Na drugih točkah ni bilo tako ostrih napadov. Borba za Sveto Goro je silno težka in čez vse ljuta. Sovražnik je bil v veliki premoči. Pred razvalinami svetogors-kega samostana, tam blizu, kjer počivajo telesni o-stanki slovenskega kardinala in na&ega slovensko-štajerskega rojaka dr. Missia, so se bili najostrejši boji že od ranega jutra. Na to točko je sovražnik e-sredotočil ogenj vseh svojih lahkih in težkih topov v ozadju. Sovražni bobneči ogenj je bil tako silen, da so b li naši strelski jarki popolnoma porušeni, zasuti in izravnani. Prvi infanterijski napad se je takoj z-rušil v našem ognju. Pri drugem se je Lahom posrečilo blizu svetogorskega samostana vdreti v naše jarke, naši vrli mariborski črnovojniki pa so jih v bajonetnem jurišu vrgli krepko nazaj. Popoldne je delovala artilerija, ki je Sveto Goro na gosto obsipavala z uničujočimi granatami. Ko j« nastopila tema, s« j« pričel splošen infanterijski napad ▼ prostoru tedaj v trdnjavi skoro iste razmere, kakor dandanes pri na« po velikih mestih. Nikjer nismo dobili nič za pod zob, tudi za drag denar ne. So nas pač odslav-ljali s tem, da nimajo, da so vse pojedli in porabili v času oblege. V vojaškem kazinu smo izb«račili prav skromno kosile«, ki je potisnilo vsaj za silo kruleči želodec narazen. Po ob«du smo jo mahnili v židovsko slaščičarno, kjer smo si hoteli po gališki navadi pomagati svoja grla. Konj« so nam stražili vojaki na cesti; e-bema stotnikoma in meni je žid toliko potegnil navzgor na trgovini zastrta vratav da smo zlezli po štirih v prostore. S« ne smem pritožiti, zoper žejo nam je dal, karkoli je kateri poželel. Nas je dvorilo nad 6 uslužbencev. Moja dva tovariša je začel alkoholni duh malo okajati. Postala sta gostobesedna in zahtevala od žida, da jima mora prodati par steklenio za na pot. Pri tej zahtevi pa se je mož odločno uprl in odklonil, češ: Nas je itak pustil v trdnjavo kljub zelo strogi prepovedi od trdnjavskega poveljnigtva. Na pot nam ne more dati prav ničesar, sicer ga vojaška oblast denarno kaznuje ali celo prepodi iz mesta. Kdo j« verjel temu čifutskemu jadikovanj«? „Lažeš, goljuf", sta ga nahrulila tovariša, „če n« daš zlepa, boš pa s silo!" S sabljami sta porožljala. Zid j« v«s preblede-no-prestrašen pošepnil pikolu: „Policaj!" Čeravno šepetajoč« izgovorjeno, smo razumeli vsi trije. Ni Se utegnil poslušni pritlikavec Izvesti gospodarjevega povelja, je že eden od tovarišev pri-smolil staremu tako zaušnico, da se j« zakotalil pod mizo (!). Na lic« trušča so privreli še drugi uslužbenci« hotefi braniti gospodarja. TovariSa sta vsakega pošteno naklestila in povrh Se neprestano klestila po starem židu, ki je ječal in vikal pod mizami in stol-ci. Jaz sem sedel čisto nepristransko »a mizo in si ogledoval komedijo in žaloigro ob enem. Ali vam ni pobral pritlikavi pikolo pogumno nekj« precej težko pručico, s« mi priplazil po prstih za hrbet i« me če-snil po glavi, da s« mi j« posvetilo na stoti«« solne.. (Kon«e prihodnjič.) - 24 maja 1917. SLOVENSKI GOSPODAR. 8trm; g. bodice—Sveta gora. Pri Vodicah je sovražnik sicer vdrl v posamezne jarke, a je bil zopet vržen nazaj. Načeli črti smo ostali zmagovalci. Lahom so se njih namere popolnoma izjalovile. Dne 21. maja. Po neprestanih sedemdnevnih inianterijskih bojih je v p o n d e 1 j e k, dne 21. maja, na severnem delu soške fronte nastopil odmor. Lah je sprevidel, da ne more zlomiti našega vstrajnega odpora in ne more naprej. Samo vzhodno od Gorice so Italijani še poskusili s sunktom, katerega pa so naši z lahkoto odbili. Pri Grazinu je naša napadalna četa privedla iz italijanskih jarkov 1 častnika in 36 mož kot vjet-nike. Sovražnik je v svojih brezvspešnih napadih i-mel grozne izgube. Sedaj morajo Lahi vračiti svoje rane in izpopolniti svoje hudo razredčene zbore. V prednjih italijanskih vrstah se opaža živahno delovanje. Vidi se, da se Italijani pripravljajo na nove boje.; Naša artilerija jih pridno moti pri njih delu. Na Krasu postaja artilerijski boj vedno hujši. Borba ada bi si rada pridobila naklonjenost Poljakov, zato skuša odpraviti vse nasilne naredbe proti poljskemu narodu. . Pritožbe kmetskih živinorejcev. Maribor, 22. maja 1917. Preteklo nedeljo, dne 20. maja, se je pri „Gam-brinu" vršilo veliko zborovanje živinorejcev iz celega mariborskega političnega okraja. Bilo je gotovo krog 200 najodličnejših kmetskih mož; celo iz lipniškega in ptujskega okraja so prišli. Zborovanje je otvoril in vodil okrajni komisar dr. Krammer. Najprvo sta govorila odposlanec .cesarske na-mestnije dr. Buchta in ravnatelj živinske vnovčeval-nice Schneiter. Gospoda iz Gradca sta opisovala z-branim živinorejcem potrebo rekviriranja živine in obljubila, da hočeta želje in pritožbe naših živinorejcev na višjem mestu priporočati v ugodno rešitev. — Za Schneiterjem je dobil besedo urednik 2 e b o t, da, naprošen od slovenskih živinorejcev, pojasni razne pritožbe glede rekviriranja živine. Med splošnim odobravanjem je naš urednik slovensko govoril približno tako-le: Rekviriranje živine v naši drža-v i ni enakomerno razdeljeno. Na Češkem, na Nižje-in Gornje'Avstrijskem, na Moravskem in na Ogrskem se oddaja mnogo manj živine kot pri nas. Ogri sploh pravzaprav ne vedo, kaj je rekviriranje živine. Zahteva naših kmetov je, da naj veljajo za vse jednake dolžnosti. Naši fantje in možje se morajo ravno tako boriti za domovino kakor drugi, če še ne bolj; zakaj torej v gotovih ozirih taka razlika? Glede rekviriranja živine na Štajerskem, posebno v slovenskem delu dežele, se sliši vsak dan več pritožb. 1. Mesta Maribor, Gradec, Celje in Ptuj so radi svoje lastne uprajve (avtonomije) izvzeta od rekviriranja. Meščanom ni treba oddajati živine (Splošni klici: Škandal! Kje je pravica? Velik nemir.). V mestih je na stotine glav živine, ki bi se lahko rekvirirala. Meščani lahko svojo živino debelijo kakor hočejo in jo celo pod roko prodajo. (Razburjenje.) G r a š č a k i se tudi skušajo na vse mogoče načine izogniti oddaji živine. Govornik je tu imenoval celo vrsto graščakov, n. pr. milijonarja Scherbauma itd. Scherbaumov oskrbnik ima vedno vse polno izgovorov in le redkokrat se zgodi, da pride živina iz Scherbaumovega hleva na oddajni prostor ali pod mesarjevo sekiro. Scherbaum je celo dobil za svoflo živino 154 vagona sena, on je imel še nedavno v Smiklavžu pri Mariboru 6100 kg otrobov, kmot pa jih le s težavo dobi. - Pri graščinah je živina proti oddaji zavarovana še tudi na razne druge načine. En tak slučaj je, da se gralŠčakova živina v-piše kot plemenska čreda („Herdvieh") v posebno ■knjigo. Nakupovalci nimajo pravice do te graščakove živine. (Klici: To je škandal!) Naša kmetska zahteva je, da se naj take graščakove pred prav i-c e odpravijo. (Klici: Se morajo odpraviti!) V bodoče se naj da kmetskim živinorejcem tudi pravica, da bodo soodločevali, koliko živine, katera živina in po kaki ceni se naj odda. Po občinah se naj sestavijo odbori, v katerih naj ne bodo samo le župan in njegovi prijatelji, ampak tudi drugi, posel> no manjši posestniki, kateri ,se bodo med seboj zedi-nili, katera živina se ložje utrpi, katera ne. Ti od-< bori naj tudi nadzorujejo, ali se živina graščakov v isti meri rekvirira kot kmetska živina. V prevzemne komisije, ki določajo cene in razvrščajo živino, so naj pošljejo tudi kmetje, a ne samo mesarji. Za mesec junij se naj rekviriranje kmetske živine ustavi, ker je živina vsled zelene krme in velikega dosedanjega dela silno mnogo izgubila na teži. Za to dobo se naj rekvirira živina v mestih in v graščinskih hlevih. Kmetski živinorejci se pritožujejo, da dobijo izkupiček za oddano živino od vnovčovalnice izplačan še le po več tednih (8—12 tednov). Ako hoče kmet kupiti za oddane težke volo mlajše, nima denarja. Ce kmet ne plača davka, pride eksekutor, če ne plača hranilničnih obresti, pride advokat z računom. Kmet, ti pa le čakaj na denar! To ni prav! Gospod Schneiter se je izgovarjal, da v uradu ne morejo tako hitro delati. Kmetje-pa pravimo: V pisarni graš-ke vnovčevalnice je dovolj uradnikov in uradnic. Naj delajo malo hitreje. Kmet tudi mora delati in sicer hudo delati od zore do mraka. Ce pa vnovčevallnica hitro ne izplača, pa naj vsaj obresti od denarja kmetu povrne. Ob koncu je stavil govornik sledeče resolucije, ki so bile brez ugovora sprejete: 1. Rekviriranje živine za mesec junij se naj na kmetih popolnoma opusti, ker živina živi samo od zelene krme in mnogo izgubi na teži. Za ta čas se naj rekvirira živina pri mestjanih in graščakih, ki še imajo suho krmo. 2. Odslej naj ne določuje več samo nakupovalec. katera živina se naj odda, ampak v vsaki občini poseben širši odbor, ki bo nadzoroval, ali se živina pri posestnikih, kakor pri graščakih nepristransko odvzema. 3. Mesta Maribor, Ptuj, Celje in Gradec se naj tudi pritegnejo k rekviriranju živine. 4. Predpravice graščinske plemene živine (takozvane „Herdvieh") se naj prekličejo. 5. Denar za oddano živino se naj hitreje izplačuje. 6. Pri cenitvi živine na prevzemnih krajih se naj v cenilno komisijo določijo tudi zastopniki živinorejcev, in ne samo mesarjev. Nadaljne razprave se je udeležila še cela,vrsta drugih udeležencev. Zastopnik uamestnije in ravna-£ olj Schneiter sta obljubila, na, bosta podpirala kmetske zahteve. Advokat dr. Orosel je branil • meišlčane, ter živino bogatih meščanov, graščakinja pl. Pacher pa graščake. Girstmayr je predlagal ob koncu zborovanja, ko so naši živinorejci že, večinoma,, odšli, naj se izvoli odposlanstvo, ki bo resolucije tolmačilo cesarskemu namestniku. Kot „,vnet kmet" je predlagal v to odposlanstvo advokata dr. Orosla, dr. Tau-ša. in samega sebe, a ne enega kmeta, tudi nemškega ne. Ko je nato eden naših zaklical: „Kje pa so slovenski kmetje?", in je zavrnil izvolitev advokata dr. Orosla, sta se izvolila v oidposlainstvo po-slanca Roškar in Pišek. Zanimivo zborovanje je trajalo skoro tri ure. Tedenske novice. Slovenski in hrvatski politiki pri, cesarju. Izrazila se je želja, da se pogovori o avdijenci pri cesarju od nobene stranke ne objavijo, vsled tega tudi mi ne moremo dati o sprejemu Slovencev in Hrvatov natančnejih podatkov. Franc Lorbek f. Dne 13. maja je umrl v celjski bolnišnici 'č. g. Franc Lorbek, kaplan v Slivnici pri Celju. Rojen je bil dne 3. oktobra 1871 pri Mariji Snežni in v duhovnika posvečen dne 19. julija 1890. Kot kaplan je služboval pri Mali Nedelji, na Pilšta-nju, na Dolu in v Slivnici pri Celju. Njegov pogreb se je vršil dne 15. maja. Svetila mu večna luč! / Novi člani gosposke zbornice. Naš cesar je i-menoval večje število novih članov gosposke zbornice in med njimi se nahajajo tudi sledeči: generalni polkovnik Eduard pl. Bohm-Ermolli, feldmaršal baron Conrad-Hecendorl. generalni polkovnik Viktor Danki, bivši justični minister pl. Bpehenburger. bivši vojni minister baron Kroba.tin, generalni polkovnik baron Pflanzer-Baltin in tržaško-koprski škof dr. A. Kar-lin, ki je torej edini Slovenec, ki je bil tokrat imenovan za. člana gosposke zbornice. Slovenskoštajerski vjetniki v Italiji se zahvaljujejo Sv. očetu. Dobili smo sledečo dopisnico: lz Italije, dne 13. aprila. Sv. očfe Benedikt XV. so se spomnili na nas, uboge vjetnike v Italiji, se nas usmilili in nas potolažili s tem, da so nam poslali ja-ko lepo pisanko za Veliko noč. Poslali so nam tudi sliko, kako goreče molijo za nas in prosijo ljubega Moga za tako zaželjeni mir, zakar se jim vsi iskreno zahvalimo in hočemo moliti za njih in prositi ljubega Boga, naj blagoslovi njihova dela na duhovnem polju. Kokol Tomaž, kmet pri Sv. Barbari v SI. g.; Oton Reil. Pečnik Simon, Sušeč F., Ogorelc Mart., Ogorevc Jožef, Trstenjak Ivan, Cernejšek Ivan, F. Skoberne, VertiČ Avg., Kolar Štefan, Zamuda Ivan, Hrastnik F., Podgoršek F.. Drofenik Miha. vsi iz Štajerskega. Slovenskoštajerski Invalidi pozor! V neki tovarni na Slovenskem Štajerskem dobita dva invalida takoj službo kot nadzornika pri delu, transportu in nakladanju. Invalidi, ki so za to delo sposobni, se naj pismeno zglasijo pri dež. odborniku dr. Verstov-šeku v Mariboru. Nižjeavstrijski kmetje za mir. Na zborovanju nižjeavstrijske Kmetske Zveze dne 18. maja se je s-prejela resolucija, v kateri se izrekajo nemški nižjeavstrijski kmetje za skorajšnji mir in pozivajo kmete v sovražnih deželah, naj uporabijo ves svoj vpliv, da čimprej pride do zaželjenega miru. Za Dijaško kuhinjo. From Alojzij, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je poslal za Dijaško kuhinjo v Mariboru 5 K. Hvala! Javno vprašanje. Cesarska naredba o draženju itd. z dne 24. marca t. 1. določa v § 14, dja morajo vsi, ki se pečajo s trgovino živil, na vidnem mestu označiti prodajno ceno. Okrajne politične oblasti, to je okrajna glavarstva in magistrati v mestih z lastno upravo (Maribor, Celje, Ptuj), pa imajo po (tej cesarski naredbi pravico odrediti, da morajo tudi trgovci z vsemi drugimi potrebščinami (n. pr. z blagom za obleko in z neštevilnimi predmeti! ki se neojbhodno potrebujejo v kmetskem gosj)odarstvu), na blagu ali na drug primeren način označiti ceno in po: tej primerni ceni prodajati. V vsakem slučaju pa morajo biti označene prodajne cene v izložbah pri vseh trgovcih. Trgovec, ki se ne, ravna po teh določilih, zapade denarni globi do 5000 K ali zaporni kazni do 3 mesecev. — Ta cesarska, naredba, ki bi naj varofva-la prebivalstvo pred oderuškimi cenami, je na papirju stopila v veljav o že dne 15. aprila t. 1. Vprašam torej okrajna glavarstva in mestne magistrate v Mariboru. Celju in Ptuju, ki sicer z občudovanja vredno vnemo pazijo, da. kak kmet ne prekorači najvišjih cen, kedaj bodo vse potrebno ukrenili, da se bodo i trgovci po mestih in na. deželi ravnali po cesarski naredbi o draženju. Skrajni Čas je že, da se izkoriščanju kmetskih ljudi in mestnih delavcev enkrat naredi konec! Zaradi draženja blaga za obleke je bil obsojen mariborski trgovec z manufakturo ■). Pichler. Okrajno sodišče ga je obsodilo na 100 K denarne globe, o-krožno sodišče pa mu je prisodilo poleg denarne kazni še teden dni zapora. Ako bi naše oblasti proti dražiteljem že poprej strogo postopale, bi imeli sicer nekoliko manj milijonarjev v velikih mestih, zato bi pa bilo vse blago dosti ceneje. Stürgkhov morilec obsojen na smrt. Po dVa-dnevni razpravi je izjemni senat dunajskega nadso-dišča v soboto, dne 19. t. m. obsodil Stürgkhovega morilca dr. Frica Adlerja na smrt. Obtoženec se je zagovarjal v 6 ur trajajočem govoru, v katerem je svobodno napadal vse. kar mu je po njegovem mnenju potisnilo orožje v roke. Da se sme obtoženec prosto zagovarjati, je prav, a da smejo listi vse objavljati, je posebnost dunajske cenzure, ki je tudi poročanje glede ruske revolucije dopuščala v izmeri, ki je morala slabo vplivati na vsakega, ki nima dovolj lastne razsodnosti za take dogodke. Na eni strani preveč, na drugi premalo! Ropar ustreljen. Od Sv. Petra, pod Sv. gorami se nam piše: V okolici Sv. Petra pod Sv. gorami je bilo ljudstvo že dolgo časa razburjeno vsled nevarnosti zavoljo tatinske družbe. Ta druhal se je že tako privadila našim krajem, da skoro ni bilo ene' ga, da ne bi obiskala tukajšnjega prebivalstva. Ker je ljudstvo pridno na straži, se jim je le malokje posrečilo priti do svojega računa. Čeravno so tukajšnji stražniki tatove marljivo zasledovali, vendar so bili že tako predrzni, da so tudi v okolici Sv. Petra večkrat jjonavljali svoje hudodelstvo. Bili smo (si že v skrbeh, kaj bo storiti. In kakor nalašč se je dne 18. maja tukajšnjim orožnikom posrečilo, da so te zločince v bližnji vasi Kunšberg v tamošnjem gozdiču tik Sotle pri lepem dnevu okoli 10. ure predpoldne zasačili, ko so si ravno za kosilo pekli purana. Ko so takovi zapazili orožnike, so se takoj poskrili, le eden izmed njih se je ojunačil in je z lovsko puško streljal na orožnike, orožniki pa so mu tudi takoj pokazali svoje cevke in so ga z nekaterimi, streli podrli na tla. Tat je kmalu nato izdihnil svolo dušo: bil je pri i>riči mrtev. Star je še le kakih 22 let. Pri njem so našli dolg nož. puško in v okolici ukradene predmete. Nosil je vojaške šolnje. Od' druge strani se nam poroča, da je ustreljeni ropar Štefan Brodnik iz Orešja v bizeljski občini. Ni se še dognalo, ali je bil na vojaškem dopustu ali pa je ušel. Vojna zavarovanja. Opozarjamo naše čitatelje na inserate v današnji številki, ki se tičejo zavarovanja vojnega posojila. Pojasnila dajejo tvrdka Zinauer pri St. Jakobu v Slov, gor. (glej stran 8), zavarovalna družba „Anker" v Gradcu in zastopnik družbe „Phönix" v Mariboru, okrajno glavarstvo. II. nadstropje, vrata št. 26 (glej stran 6). Gospodarske novice. Najvišje cene za sadje? V graški „Tagespo-sti" so zavzema nek spodnještajerski nemški meščan za najvišje cene za sadje in pravi, da bi bilo 30 v za 1 kg žlahtnega spodnještajerskega sadja dovolj visoka cena. Trgovcu pa se sme dovoliti 20% dobička. Tako mislijo in sodijo o kmetskih zadevah meščani. Nikdar pa še dosedaj nismo, slišali, da bi nemški listi ali nemški meščani zahtevali, naj se nastavijo n. pr. za manufakturno blago najvišje cene. iO zadevi bomo še govorili. Petrolej. Župani morajo do dne 28. maja javiti okrajnemu glavarstvu, koliko petroleja se rabi pri posameznih gospodarstvih v hlevih, pri bolnikih ia za razsvetljavo hodnikov. Cepljenje proti peračecu (rdečici) pri svinja!». Mariborsko okrajno glavarstvo je poslalo občinskim predstojništvom sledeči poziv: Ker se je število svinj vsled izvanrednih razmer, ki jih je povzročila vojna» občutno skrčilo, je iz jako tehtnih gospodarskih ozi-iov tembolj skrbeti za vzdrževanje in pomnoženje na-hâjajoôih se svinj. K temu pripomore gotovo tudi varnostno cepljenje proti peračecu svinj (svinjski r-dečici), .ki se je do sedaj dobro obneslo. To cepljenje bo torej posebno letos v vsakemi oziru pospeševati in ž njim pričeti kar le mogoče kmalu. Da se omogoči najrazteznejše in hitro cepljenje, se bo v svrho prihranitve časa in denarja priporočalo, istočasno izvršiti letos varnostno cepljenje proti peračecu pri čin» največjem številu svinj. O tem se obveščajo občinska predstojništva v svrho takojšnje obvestitve svinjerej-cev ter se jim naroča, da vpišejo v priloženo zgla-silno polo imena in bivališče posestnikov svinj, kateri si želijo cepljenja proti peračecu, in število svinj, ki jih bo cepiti. Izpolnjene pole se naj takoj predložijo okrajnemu glavarstvu. — Priporočamo, d'à se občine za zadevo resno pobrigajo. Po mnenju živino-zdravnikov se je letos radi pomanjkanja močnih krmil bati, da bodo svinje vsled slabe reje močno podvržene raznim boleznim. Gospodinje, dajte letos cepiti svinje proti rdečici! Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmeijn in so bile cene, ki so se gibale med 85 in 100 K za 50 kg, samo na papirju. 'Zastopnik neke nemške pivovarne je v Žatcu nakupil 50 stotov tujega hmelja, pridelanega leta 1914, po 45 K za 50 kg Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih lesnih veletrgovin plačuje do preklica za kubični meter hlodov (jelov, smrekov ali borov les) po 50—60 K, hlode (hrastov, bukov les) 100—116 K. debele deske (hrastov, bukov les) 200—248 K, za ostale vrste lesa so ostale lesne cene nespremenjene, ker je bilo zelo malo blaga. Popraševanje po hrastovem lesu in po deskah je zelo živahno. Popisovanje zemljišč. Začetkom meseca junija se bo pričelo popisovanje zemljišč. Popisalo se bode natanko, koliko merijo njive, koliko travniki, pašniki, vrtovi, sadonosniki, vinogradi itd. Za popisovanje v vsaki občini je določena oseba, ki je vešča mape in risanja. V svrho poduka teh komisarjev, iki bodo večinoma učitelji, se vrši dne 29. maja v deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tečaj, ki ga bo vodil uradni zemljemerec. Dnevna plača za osebe, ki bodo popisovale zemljišča, je 10 K. Kdor se za stvar zanima in ¡želi sodelovati, naj se takoj javi pri okr. žetvenem komisarju (v Mariboru g. R. Petrovan) ali pa se dne 29. maja udeleži tečaja. Namen popisovanja je, da se dobi pregled Čez obdelana zemljišča in natančen seznam tistih parcel, ki so se spremenile, n. pr. kjer se je iz gozda napravila njiva ali k»| drugega. Žetveni komisarji. Te dni so bili taijendvani občinski žetveni komisarji. Ti komisarji, ki so večinoma učitelji, bodo imeli skrb za setveno in žetveno delo v svojih občinah, bodo poročali okrajnim glavarstvom o stanju setev in o poljskih delih, bodo morali skrbeti za semena, za vojaške delavske oddelke, za vojaške konje, bodo vlagali in potrjevali prošnje za vojaške dopuste za domače črnovojnike. Važno boirfe pri tem, kaka poročila bodo izdajali žetveni komisa^ rji politični oblasti glede stanja setev. Ako se komisarji ne bodo dovolj dobro prepričali o pravem stanju setev in bodo poročali, (da, je pšenica „izborna", a vendar ni tako, bo oblast v jeseni od kmetov tudi temu primerno žita zahtevala. Zatorej morajo občinski žetveni komisarji pri svojih poročilih okrajnim glavarstvom biti previdni in pravični. Sprejem v vinarsko šolo v Mariboru. Opozarjamo tiste, ki bi radi vstopili v deželno sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru, na današnji insérât ■ lia strani 6. Vprašanja k odgovori. Zavoljo vinske naklade. Iz iTrnovskega Vrha pri Sv. Urbanu: Tukaj ste dve posestniei, kateri sta svoie vino, katero potrebujeta za domaČo rabo, pravočasno in po pravici naznanile in sicer prva ga je imela 300 litrov, in je isto po pravici naznanila. Plačati pa je morala od 501 litra po 4 K 75 vin-od hektolitra 23 K 80 v. Druga je naznanila 180 litrov vina. ker ga tudi resnično ni več imela, in od teh 180 litrov mora( plačati sedaj enako svoto, kakor prva, namreč 23 K 80 v. Zaračunili so ji ravno tako 501 liter kakor prvi. ^Prosim pojasnila, kako se nam je ravnati in kaj storiti? — Odgovor: V odločbi, ki jo je poslal deželni urad za pobiranje užitnine. je dft- 24. maja 1917. BLQVEO&m tiaSPfffllE« Siran 5. ločilo, da ima posestnica čas se pritožiti ¡proti nepra-vilno odmerjeni nakladi. Naj takoj v ekspresmem pismu naznani dotičnemu uradu v Gradcu (natančen naslov je na poli, kjer se je predpisala naklada);, da se je zgodila pomota, da je imela, oziroma je naznanila samo toliko in toliko vina in da zahteva, da se ji predpise samo tisti davek, ki ji gre, prvi torej samo 14 K 25 v, drugi pa 8 K 55 v. (Zahtevajte, da pomoto popravijo. Zavoljo obrtne pravice. Piše se n'ajn: laz sem pri svojemu očetu že 6 let v trgovini. Oče je dobil pravico do te obrti leta 1902 in ni v tej stroki izučen. Ker pa bi jaz sama po vojski takoj rada pričela trgovino, Vas vprašam, ali dobim dovoljenje za trgovsko obrt ali ne? — Odgovor: Oče Vam naj kot trgovec izda spričevalo o triletni učni dobi kot trgovska učenka. To spričevalo mora Vaša okrajna obrtna zadruga potrditi. Nadalje Vam naj da oče spričevalo in potrdilo, da ste tri leta bili v njegovi trgovini kot trgovska pomočnica. Ce Vam obrtna oblast to spričevalo potrdi, ni nobene zapreke, da prevzamete vodstvo trgovine. R«tzne novice. Tri mesta v plamenu. Dne 21. maja je uničil požar polovico moravskega mesta VišoV. Zgorelo je 55 hiš. Požar je tudi zahteval 5 človeških žrtev. — Dne 22. maja je pa izbruhnil ogenj v ogrskem mje-stu Pečuh. ki šteje 3000 hiš. Požar je vtpepelil 2000 hiš. Škoda znaša čez 20 milijonov kron. Cez 100 o-seb je bilo poškodovanih. Več tisoč ljudi je brez potrebne strehe. — Istega dne je skoro docela zgorelo koroško mestece Peče. 50 posestnikom so zgorele hiše in gospodarska poslopja. Škoda znaša več tisoč kron. — V Krkonoših na Češkem st'a zgoreli dve veliki tovarni. Več sto delavcev je brez zaslužka. Škoda je ogromna. Koliko tobaka pokadijo nemški vojaki? L. 1914 so voiaki v Nemčiji pokadili 1.461,1578.000 cigaret in 1.518,336.000 smodk; leta 1915 2.740,878.000 cigaret in 2.767.850.000 ¿smodk; poleg tega pa še vsako leto porabi 9,000.000 kg tobaka za pipe. žvekanje in noslja-nje. Kje so še le velike količine smodk, cigaret in tobaka, ki ga pošiljajo na fronto razna društva, poedi-ni dobrotniki, matere in žene častnikov, katere količine niso vštete v gorej imenovane množine tobaka in tobačnih izdelkov. Mačka prodana za 8000 mark. Pod ruševinami neke francoske vasi je našel Škot Bradley mačko, ki jo jje vzel seboj k svojemu polku kot mačko, ^¡i prinaša srečo. Mačka je bila nato prodana na korist angleškega Rdečega križa za lepo svoto 8000 mark. 2001etnlca cikorijine kave. V Arnstadtu na Nemškem je pred 200 leti izumil preprost vrtnar Fr. Giller način, kako izdelovati iz cikorijinih korenin prav okusno kavo. Od tistega časa se je raba eiko-rije naglo razširila po celem svetu. Najnovejša porot Maribor. Žeua iz mariborskega okraja nakn piše: Na okrajnem glavarstvu sta v pisarni, kjer se dobijo potni listi, dve gospodični-Liahinji. Ko sem pred kratkim rabila potni list, da se peljem k bolni sorodnici v Gradec, sem na lastne oči videla in slišala, kako se postopa z občinstvom. Dotični „frajli" sta se kar zaporedoma norčevali iz Slovenk in Slovencev. Slišala sem besede „šiavi, šiavi!" Slovensko begunko iz Goriškega sem vprašala, kaj te besede pomenijo. Reklo se mi je, da je to laška psovka za Slovence. Prosim, pojasnite mi, ali je tako postopanje opravičeno, posebno sedaj, ko se naši morajo boriti z Lahi. — Odgovor: Seveda je tako postopanje vse obsodbe vredno. Pojasnite celo zadevo okrajnemu glavarju, kateremu te razmere gotovo Še niso znane. Kamnica pri Mariboru. V nedeljo, dhie 20. maja, je imela naša Kmetska Hranilnica in posojilnica svoj tretji občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Po pozdravnem nagovoru načelnika Franca Hiter je poročal posoijilniški tajnik Stupain o razvoju našega najmlajšega slovenskega denarnega zavoda na Slovenskem Štajerskem, iz katerega je posneti, da se ta denarni zavod pra,v krepko razvija. Po tajnikovem poročilu je v poljudni in zanimivi besedi predaval nad-revizor Pušenjak o nalogah kmetijstva po vojski. Zanimivemu predavanju je sledilo splo|šno pritrjevanje. Hoče. Na binkoštni pondeljek', dne 28. majnika, ima tukajšnje Katoliško bralno in gospodarsko društvo svoj občni zbor popoldne po večernicah v kapla-niji. K obilni udeležbi vabi odbor. Hoče. Dne 18. majniiqa smo položili k večnemu počitku pridno mamico Marijo Kolar iz G. Hoč, dne 19. majnika pa Jožefa Šlamberger. Sv. Anton v Slov. gor. Božja roka nam je v-zela dragega očeta Jurija Miki. Rajni je bil veren katoličan. Po kratki bolezni je po sprejemu sv. zakramentov, star 81 let. šel po plačilo za stvpia dobra dela. Rajni je služil pri vojakih leta 1866. Sovražna krogla ga je zadela v desno roko. Za hrabrost mu je cesar podelil dosmrtno podporo. N. p. v m.! Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na binkoštni pondeljek, popoldne po večernicah, v šoli že drugokrat dobrodelno prireditev za ponesrečene Brežičane. Na sporedu je govor, igri in licitacija lepe živali. Domačini in sosedi, pridite v obilnem številu! nradtto porodi ta Dunaj, 23. maja. Italijansko bojišče. Včeraj je vladal ob soški fronti po dnevu zopet mir. še le pozno zvečer je napravil sovražnik napad na naše jarke pred mestom Gorico, katerega je krepko pripravljal z metači min. Bil je pod težkimi izgubami vržen nazaj. Danes zjutraj so naperili italijanski topovi in metači min svoj ogenj na nalše postojanke na K r a š k i gorski planoti. Artilerijska bitka postaja vedno hujša. Na K o r o š k e m in Tirolskem mestoma pomnoženo vojno delovanje. Vzhodno bojišče. Nobenih pomembnih vojnih dogodkov. Južnovzhodno bojišče. Nobenih pomembnih vojnih dogodkov. Iz nemškega poročila. Berolin, 23. maja. Na francoskem bojišču po močnem artilerijskem ognju hudi francoski napadi od gorske planote Pias-sy notri do gozda La Ville Vois. Sovražnik je bil vržen nazaj. Naš artilerijski ogenj je prizadjal bežeče-mu sovražniku krvave izgube. -- Na ostalih bojiščih nič. pomembnega. Soča požira zadnje upe naših sovražnikov. Bolgarski uradni list „Echo oe Bulgarie" piše v daljšem članku o dosedanjih naših vspehih na bojiščih. Ob koncu pristavlja: Sedanja soška bitka kaže znova sijaj avstrijske armade in pripravlja pot za skorajšnji mir. Soča požira zadnje upe naših sovražnikov. 50 milijonov ljudi v boju. Angleški general Robertson je izjavil, da si sedaj stoji na raznih bojiščih 24 milijonov mož nasproti. List ..Daily Chronicle" pa pravi, da se udeležuje bojev celo 50 milijonov mož. 7 milijonov mrtvih. Angleški minister Henderson je te dni v nekem govoru v mestu Richmond povdarjal. da je bilo do-sedaj v tej vojski ranjenih ali usmrčenih 46 milijo-iov ljudi. Mrtvih je dosedaj kakih 7 milijonov ljudi. Vojne izdatke ceni Henderson na devet milijard funtov šterlingov, t. j. okoli 225 milijard K. V tem pa; še neizmerna škoda., ki jo je povzročila vojska . na premoženju in blagu, ni vračunjena. Vendar pa še ni u-panja. da bi se kmalu sklenil mir, ker nemški cesar Viljem in njegovi svetovalci niso opustili želje po svetovnem gospodstvu Lahi se bojijo miru Avstrije z Rusijo. Italijansko časopisje je radi posvetovanj, ki jih avstrijski zunanji minister grof Cernin v nemškem gjavnem stanu z nemškimi politiki in vojskovodji, zelo vznemirjeno. Milanski listi, ki imajo dobre zveze z Londonom, trdijo, da se v nemškem glavnem stanu sedaj resno posvetujejo glede podrobnosti pri-četkov pogajanj z Rusijo. Grof Cernin bo baje tudi odpotoval na Bolgarsko in v Carigrad, da se tudi z odločilnimi Bolgari in Turki posvetuje glede miru z Rusijo. Grof Cernin se trudi, da bi pregovoril Turčijo, naj dovoli Rusiji prosti prehod ruskih ladij skozi Dardanele. Novi uspehi P*čolnov. Zadnje dni so P-čolni v Srednjem, Atlantskem in Severnem morju potopili 70.200 ton sovražnih in nepristranskih ladij, število potopljenih ladij je vsakdan večje. rci dobijo samoupravo Sv. .Jurij ob Ščavnici. Tukaj smo dne 8. maja pokopuJLi spoštovanega gospodarja Janeza Strah iz SovjVika. Pokojnik ni bil nikdar bolan, ampak veono zdrav in veselega značaja. Učakal je visoko starost, namreč 76 let. V svojem življenju nam je bil lep z-gled dobrega kristjana in pridnega gospodarja Najljubši prijatelj mu je bil „Slovenski Gospodar", katerega naročnik je bil skoraj od začetka njego\ega izhajanja. Blag mu spomin! Cirkovce. Binkoštni pondeljek, dne 28. maja popoldne po večernicah, vprizori naše Bralno društvo igri „Poštenost pride na dan" in ,*Zk£pa\po deklo." Prijatelji društva, na svidenje! Stari trg. Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 13. maja soglasno izvolil mnogozasluženega g. Ivana Schondorfer častnim občanom. Bil je dolgo vrsto let prej v odboru ter tudi občinski svetovalec. In sedaj pa že čez 10 let izvršuje svoj težavni posel kot občinski predstojnik v splošno zadovoljnost svojih občanov, še na mnoga leta! Slovenjegraški okraj. Zadnji teden so se z-brali v lepem številu zaupniki, vplivni možje iz celega okraja na zaupuem sestanku, na katerem je poročal državni poslanec in deželni odbornik dr. Ver-stovšek o položaju. Posvetovalo se je o raznih gospodarskih težnjah celega okraja, Hvaležni smo g. poslancu. da nas, je poučil o raznih zadevah in nam je dal novega poguma. Zaupamo njemu popolnoma kakor tudi vodstvu S. K. Z., ki spretno hrani težnje Slovencev tudi med vojno. Soštanjski okraj. Zadovoljni in veseli smo se povrnili v nedeljo domov iz sestanka, na katerem se smo zbrali v lepem številu iz celega okraja.. Državni poslanec in deželni odbornik dr. Versto(všek je podal zaupnim možem poročilo o položaju, katero so v-zeli s hvaležnostjo na znanje. Posvetovali smo se o raznih gospodarskih težnjah celega okraja. Poslancu smo izrekli neomajeno zaupanje, kakor tudi vodstvu S. K. Z., ki je s priznano spretnostjo tudi med vojno delovalo za dobrobit Spodnjega Štajerja. Prosili smo poslanca, da. pride pogosto med nas; on nam daje vedno mladeniškega poguma in vzbudi novo življenje med nami. Listnica uredništva. Posestnik is kozjanskega okraja: Ako ste predali vole brez potnega lista, utegnete imeti sitnosti Sicer pa Vam tedaj nihče »i mogel zabraniti, že ste prodali svoje vprežne Tole drag»mu kmetu v sosednji občini. Kočij i» a je le zadeva radi potnega lista. Ako Vas je dotična oseba res naznanila, pojdite na okrajno glavarstvo in celo zadevo pojasnite in prosite, da se Vas ne taznnje. — Jožef Zemljič, Danaj: Svakinj« se naj po občini pritoži na okrajno glavarstvo in naj zahteva, da se ji voz vrne ali da drug voz. — Marija Letfč: Seveda ste opravičeni, da se V»m da podpora. Ker Vam na glavarstvu nočejo ugpditi, se obrnite na pomožni odbor, ki poslujo pri okrajni sodniji. — Žena iz Radgone: Vse Vaše prošnje bodo zaman, ker iz ruskega ujetništva ne morete dobiti nikogar na dopust, če je doma še tako potreben. Naš cesar nima oblasti, da bi kaj takega izposloval. Iz ujetništva se pošljejo domov samo invalidi, zdravniki in sanitejci. Bodete morali potrpeti do konca vojske. — Desetnik Janez Stropnik, vojna pošta 279: Mati naj napravijo prošnjo pri občinskem uradu. — Sv. Andraž nad Polzelo: Prepozno za to številko. Pozdrave! — Slovenskimjunakom na raznih frontah: Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti Vaših binkošt-nih pozdravov. Oprostite. Vračamo iskrene pozdrave 1 — Vuhred Za galico vprašajte pri okrajnem zastopu ali pa pri Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, Bismarkplatz. — Gornja Radgona: Ker se niste podpisali, je romal Vaš dopis na dno uredniškega koša. Spodriještaiersfca ljudska hranilniea in posojilnica V MARIBORU :: SPREJEMA PRIJAVE ZA:: VI. VOJNO POSOJILO med uradnimi urami. v» MM^.-MKVnaMit« POSOJILNICA V MARIBORU 401 Angleški ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v spodnji zbornici, da se bo v imenu kralja sklical irski odbor, ki se bo posvetoval o ustavi, katera se naj sklene za Trsko. V tem odboru bodo zastopane vse stranke na Irskem, tudi revolucionarni ..sinfajnovci." (NARODU! DOM) sprejema prijave za Vi. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami. Kmetska hranilnica in posojilnica V PTUJU v mlnoritskem samostanu ™ sprejema prijave za ^ VI. vojno posojilo med uradnimi urami. »trau 6. SLOVANSKI eOSPMAA. 24. maja ¿01/ Loterijske itcrllke. Trst, dne 16. maj« 1917. 7» 90 65 Dam»;, dne 19. maja 1917. 68 12 5S 80 45 7« 21 | MALA NAZNANILA | 4« bosad» stane 6 vinarjev, petitmrta 18 »In. Mrtvaška ozuaaila la . tukvalo Tiaka peiitrrsta 24 t, Izjave in Pc-siano 86 vinarjev. Za t»6-"TO»»e objavo rasten popust. Inaersti st sprejemajo 1* proti prodpi» Sila. Zadnji čas a» (prejemanje inseratov torek opoldn«. 8 prvim jumvem se sprejme t žup-n'šče St. Andraž nad Polzelo dekla k svinjam in za poljsko delo Na prodaj ima;n 2 Šivalna stroja, staro obleko in če«lje ter blazino. Naslov: A. Goriak v Krčevinah št. 193 pri Maribora. 404 Volarja «prejme viničar^ka šola v Burg« aldn pri Maribora. 25 E mesečna plača in vse prosto. 416 Kopiti želi malo posestvo, kjer se lahko redi eno kravo in dva prašiča, najraje v bližini Vranskega, Naslov: Fani Medvedek, Podzid, Trojana, Kranjsko. 412 JURIJ JDMŠMG »ttbtti mUkar im (ifriAm « jnAMIJBOHU -Brandis^asse št S - se priporoča slavnemu občinstvu, da mi poveri vsa dela moje stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 263 Redka prilika! Badi preselitve i 250 komadov lepih razglednic, namesto K 20'— sedaj samo K 10'— franko pošilja, dokler kaj zaloge: H. Sapira, ekspertna hiša Galanta št 110, Ogrsko. 191 Zeli se kopiti hiša z dvema oraloma zeulje za 4 —700'> kron v bližini Maribora ali Ptuja. Ponudbe pod „ ti, J. št. 41S" na uprav-ništvo tega lis'a. Hiša na Teznu pri Mariboru, no-vozidana s štirimi stanovanji, vo-iika klet, studenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 248 Kupim KISLO ZELJE vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo kaj za oddati, prosim poročila, pridem tudi sam na dom prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trgovec Maribor, Tegethof-ova ulica. 288 STANOVANJE v Mariboru soba in kuhinja, se takoj vztme v najem za 3 osebe in sicer v kaki mirni hiši. Ponudbe pod „Stalna stranka na upra- vništvo 81ov. Gosp". 270 Hiša s lepim vrtom, pri 8v. Jožefa pri Studencih v Mariboru je na prodaj. Feldstrasse št. 10. 393 Pomočniku za izdelovanje pohištva takej sprejme Anton Viher, mizarski mojBter, Maribor, Heugasse 4 402 Zavarovanje vojnega posojila c. kr« sklada avstrijskih vilo v i ii sirot vojakov na podlagi svojega pogodbenega sporazuma s c. kr« priv. zavarovalno družbo za življenje avstrijski „Phönix" na Dunaju. Podpisovanje VI. avstrijskega vojnega posojila se je pričeto. Sklad la vdove in sirote hoče zopet t idi tokrat de!ovati pojasnjevalno in bodr.lno ?a vojno posojilo in zastavit sveje moči v prid domovini. Da se širokim plastim prebivalstva olajša vde ležba pri vejnem po ojilo, se s tem opozarja na napravo zavarovanja vojnega posojila. To savarovanje naj vsakomur omogoči podpisati VI. avstrijsko vojno posojilo in vplačila za to po svoji tob^ri vplača v 15 ali 20 letih v majhnih obrokih. Podpisano vojno posojilo se po preteku 15 ali 20 let izroči podpisovalcu samemu al f> umrje poprfj, pa tskoj po njegovi smili ku neobremenjeno njegovi obltelji. Zavarovanemu ni' treba plačati za vojao posojilo nobene sadaee nobene kakoršnje si koli dožtlade in nobenih postrannkih pristojbin ali kolekov ampak vplača samo prvo zavarovalnino za zavarovanega. Zavarovalnina se lahko vplača letno, polletno, čeirlletno. mesečno, pod gotovini okolščinami ?e celo mesečno. Z zneskom mesečno 4 do 5 K se lahko podpiše 1000 K vojnega posojila. Zavarovanje vojnega posojila je od prvega tre-notka nadalje tudi za slučaj smrti v vojski v po polni meri veljavno. Te ugodne prilike za podpisovanja vojnega posojila naj vse slebern poslnii ki hoče -toriti svojo dolžnost napram domovini, dobro in varno naložiti svoje prihranke za dolga leta in skrbeti za svojce. Zavarovanje vojnega posojila je veljavno od prvega dne zavarovanj?- Pojasnila in prijave se dobijo na okrajni poslovalmci za Maribor v poslopja c. kr, okrajnega 3!avarsiva m fl\arl-boru II nadstropje, vrata 26. Dobičkonosno posestvo s 4 hišami v najbljižuji mariborski okolici z lepim sadnim in zelenjavnim vrtom. se proda. Vpraša »e pri Fr. Selinšek, Maribor, Lushergasso št 9. 361 KUPIM hrastove, o*ehove, črešnjeve, jese-nove, lipove in druge vrste hlode ali plohe in sicer v vsaki množini Ponudbe na janež Deučman, Selnica ob Muri, pešta 8v. Ilj v 81. goricah._ Gospodinja, ki zaa dobro in varčne kuhati •• sprejme s 1. junijem, Plača po dogovoru. Oglasu n je od 1— 2. nre popoldan v Mariboru, Bltrmen-gasse 25, I. nadstr. vrata 4. <44 Učenca sprejme takoj Jožef Zem-Ijič, krojač »a Rečici. Svetna na Krembergn 440 Zakonska brez otrok se iščeta kot hišnika; vrtnar ima preda. st. Naslov v upravništva pod „Hišnik št. 438." Služba organista in cerkovnika se takoj lahko nastopi pri Sv. Križu pri Belih vodah. Pcnuebe se caj pošljejo na «upni nrad v Belih vodah. P. Šoštanj. Štaj. 442 Orkestrijon znamka Hupfeld z 2 valjarjema, nabasna cena 1700 K, jaso dobro obratj en in malo rab ljen se po ceni proda. Ponudbe na Zinauer Sv. Jakob v Slov. goricah. 430 Harmonike s 48 glarovi in 12 basi, kromatične, malo z okajene se po ceni prodajo. Ponadbo na g. Pere, Maribor, grajska uL X. 430 Poštni voz s 6 ueaeži, popolnoma pokrit, močen in jako dobro ohranjen se proda. Ponadbe na g. Perg-ler, Maribor Mlinska alioa. 430 Gramofon & 40 ploščami krasnim glasom, malo rabljen se proda za 130 K. Ponudbe pod Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor. 4 JO Enonadstropna h Ha z dvojaim stanovanjem v sredini mesta se takoj proda. Vpraša se: g. Strajnšak, 8ohmidpktz 6 Maribur. 446 6 leten fant se da za svojga. Naslov: O mik Antonija, Bank&lari-gass» 4, Ma-ibor. 427 12 do 14ittea dedek, dobro vzgojen, ki ima ¿možnosti in veselje za službo e inarja in Oi(fani sta, se sprejme i pop.» .no oskrbo in prediiobrazbo, v župnišeu Marija R*ka, Tozadevne ponudbe s Šolskim spričevalom in priporočilom od pristojnega dušnega pastirja na kr.. šk, ž a pni urad Marija Reka. Štij. r za ženske Is otroke i iem zelišč! Tvrdka T. Morath v G?aden knpnje za naj-| bolj še dne? ne cene vsa ko množino zelišč. Natančna pojasnila, navodila, kako nabirati ze-lišč-i itd. daje Morathon Gudrun tovarn« T. Morath, Gradec, Eggenber-geralle« 26—34. Vžžno za šol4 k& voistva, ; red-stojništvft občinskih ubo2-nih zavodov itd. (is K) Automatična mišnica «i podgane 8 S „ 80 v., a» mili 4 K. a. V eni noel v> na-' lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilniaa za kuhinjske žn- !želke „Rapld" poloti na tisoče žuželk v eni noii, K 570. Povsod nfkjboljši uspehi. Mnogo pohvalnih . ifatEj. 3e pofiilj* proti povzetju. ! 1'iStnins 80 'iti. B&if-cšiljalnica Mabirajte zelišča f Kupujejo in se dobro plaiajo raznovrstna zelli^a, dobro posu-(ena v srnfl in ne na solncu. Vprašanja in ponudbo sprejema: Rudo f Staruvašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 832 GOBE lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti žlahtne rlobaaje sil krav-io, potem leal^kr i. t. d. Prosim sušit' in ponuditi samo take vrste pravih gob, ki jik poznate kot užitne. — Rudolf Starovainlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 882 M n Panorama-International" Maribor, »rojaki trg Uev. 9, »raven goatllae ,,k Sra«inr, orlu" »t priporoča na obilen obisk Odprt» cel dan. Vstopni» 80 v, otroci 30 v. Predstav» traja 25 minut. Vojni d godki is bojišč, {pokrajino vseh dežel eel««a sveta v naravii vei koati, slikovit« In resnična. Za nudo denarja in tnalo izgubo časa se vidi mnoiro nad-nivosti e*!**» »veta. Kdor si enkr*t ugleda ,Pauor«cio,il p;idf. ««^«t, k ar «o vodna aovi predstave. Naznani Pri slabostih vsled starosti in 56-lavah v želoden je konjak očiščen destiliran) is starega vina že vež •tc-letij znsn kot najboljše sredstvo « aoigo življenje in cjačenj«. Pošiljajo se gteklonis«, ki vsaba-iejo i pollitre 12 let starega konjaka franko sa 40 kron. (letnega konjaka, čudmodobro us-¿>itajo4e sredstvo za vdrgijenje pri trganju v členkih 4 pol-''trake steklenice 32 K. Prodaj«, v« tadi vino cd 66 litrtv aaprej, | Seli rizling in rdeči burgnadiMS \ liter po S K 30 v. Benedikt H«rtf, ; rslepoeestaik, grad Gclič pri Ko- i' siieah, štajersko. 1 Kienr. | Iščem pridno deklo. Mesečna pla- f ča 20 K Nastop takoj. A. Schulz ! pri Bt. Lenartu v Slov. gor. 419 | Pmdm s® \mkol i lepo zaokroženo posestvo ob Bl-zeljskl cesti, pol ure od Brežic, katero obstoji iz hiše, hleva i a dvostro;)nega kozolca s šestimi oddelki. Tik hiše je zemljišče ali pristava, ki meri 1: oralov in ne daleč od tega je hrastova h;sta, ki obseza 4 orale. Vse to posestvo se i roda po 4C00 K oral, kar se dobro obrestuje. Pojasnil» daje in ponudbe sprejema hotel Sche-ner v Krškem Ako se poprej za sknpno posestvo nobeden kupec ne oglasi, se vrši parcelijska raz-, prodaja na Binkoštni pondeljek od 1 do 4 ure na licu mesta v Glogovem brodn hiš. št. 10. 447 Na deielni sadjarski in vinarski So» v Niriberu is s priis&om š&k skep fieta 1917/18 razpisanih vel deželnih brezplačnih mest. Prosilci 2 a eno ieh brezplačnih morajo imeti domovinsko pra< ico na Štajerskem iu biti naj mani 16 let s;ari. Nekolekovane jrošnje, naslovi]'ne na štajerski deželni odbor, opremljene s krstnim in domovi^kim listom, morajo biti osebno vložene najpozneje do 15. juliji t f. m sicer pri ravnateljstvu deže ne sadjarske in vinorejske šole v Mariboru. Imajitelji deželnih prostih mest se morajo s pravnoveljavnim r«ver/:om zavezati, da bodo morali, dokončavši vinorejsko šolo in morebitno vojaško obveznost, službovati na Šlajerskem v gospodarstva, ali pa bi morali za vsako leto, kaiero so med trm času preživeli izven dežele plačati znesek 200 K v prid deželnemu skladu, ravnateljstvu vi-norejske šole. Gojenci, ki plačujejo, t. j. goienci. ki sami plačujejo letni znesek po 548 K kot stroške za uk in hrano, gojenci, ki dobivajo okrajne štipendije, aH ustanove dr»gih vlasti in mest, kakor tudi prakbkantje, morajo za sprejem v zavod istoiako pri siti. prfdloživši zgoraj označene listine v imenovanem roku in ss osebno predstaviti ravnateljstvu, kjer dobe o vsem po*rebnih pojasnil Od gojencev, ki.plačujejo stroške za uk in hrano, se ne zahteva ubožnega spričevala. Gradec, dne 8. maja 19 L7. (17 K.) Od štajerskega deželnega odbora. POSOJILO - ZAVAROVANJE! Podpisovanje — vojnega posojila = brez denarja v gotovini! = V težkem času se država obrača vaovič do svojih državljanov i a jih paziva k podpisovanju vojnega posojila. In vsi se morajo odzyeti njeneam pozivu, ker so upopolni življeis&i pogoji za vsakega najožje spojeni z dobro-bitom domovine Kdor pa za podpisovanje nima tozadevnih denarnih sredstev v gotovini itt si ne upa podpisati vojnega posojiia z obrernavitaijo da bi v slučaju smrti svoji obitelji m>rda nezapuatil tožečega dolga vojnega posojila, laisti se naj posluži koristnega Zavarovanja - vofnega posojila Anke?* Pri sklepanju takega prevzame družba, da po visokosti premije podpiše K'500 do K 4000 šestega avstrijskega vojnega posojila in ob točnem vpiačanju majhnih premijskih obrokov izroči po 15 letih listine vojnega posojila zavarovanec samemu, v slučaju pa, ako poprej umrje, takoj prinesen zavarovalne listine. Zavarovalna listina je veljavna, ne da bi tre halo zdravniškega preiskovanja, za slučaj smrti od prvega dneva zavarovanja» vse«no, iz katerega vzrofea ie bila smrt, torej zlasti veljavno za slučaj vojske ali samomora. Premije znašaj» za vsakih K 1000— Ncmina!e šesto avstrijsko vojno posojilo ako se premije vplačujejo in sicer: ob pribtopu v starosti letno, četrtletno, mesečno, do 30 let . .....K 45 50 K 12-— K 4 30 od 31 do 45 let ... . „ 50.0 .. 1310 „ 4 80 ' „ 46 , 55 .... „ 57 — 15 — „ 5"30 V vojake ooklicini« ki se 00 tosa priglaSenja nahajajo na ©tafžmeni ozemilu «ii «iS fronti, plačajo enkrat za vselej v prvem letu vojno dok'ado ia sicer: K 20 — pri celoletnem vplačilu, aH pa po K o'50 I ri četrtlelu, ozir K 2 — pri mesečnem vplačevanja premij. === Nftančn^jSa pojasnila In fis^ovlne brezplaCno. ' tedensko K 1 20 iNKER dmib* za? zavßfoiranie iivllenfe In ^'i^^Ä'f Giavn» ooslovainit, /Srede«. (19 K. V 24, «aja »It- SLOVJNSKI GOSPODA». Strm b Hranilnica in posojilnica PRI SV. PRIMOŽU NAD MTJTO r»g. Ild. I EtTIH., vabi na rodni občni zbor za upravno let« 1918, ki se vrši v nedelje, dne S. jaaija 1917 eb l/2l uri pepeldne v aadrožni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva 3. Od«brenje račuosfcega zaključka za let* 1916 ter razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila Zadražae Zveze v Celja ter ukrepi vsled istega. 5 Slučajnosti. «as Načolstvo. Hrastov les v bledih in vejah @d 10 cm. debelosti naprej kupi vsako^množino po najvišji ceni tvrdka: JULIJ ŽtGAN iis Polzeli, Sav. d Pod istimi pogoji prevzame tudi Kostanjev les. Poaudbe z navedbo cene franko vagon se želijo. 120 ««■■MBHnnnniHHHSK AOILO na redni občni zbor Posojilnice v GORNJI RADGONI »fistm. nirag« i mjm hm», ki se bo vršil v pondeljek, dne 4. junija 1917 ob 10. uri predpoldan v z« družni pisarni. DNEVNI RED: 1. P »r«čilo načeUtva. 2. Porečilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 191£ 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Opustitev ebrestevanja deležev. 6. Volitev načelstva in nadzorstva 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zber ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 35 zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi ebčni zbor, ki skiepa veljavno pri vsakem številu navzočih zadružnikov. NACELSTVO POZOR t POZOR i 42 S Gena 1 steklenice Je K 120 O dobrem ečšak«-vanju teh kapljic imam mnoge priz«ateih m ps* iivalnih pisem. F» Prnll, mostna, lekstnm „pt! kr. orlu" Maribor, Glavni trg St. 15. IZ a k t a 1 a. Kise», rejjsl, ¿a bi to kapljic« kaj pcmagak. Sedaj k» mt m iff*gri#sl, da rei pcuagiuo, V«a tnrinm ispa krals t«? psiseKM»;. ž® tdrsrilo v te« mnjew»«em. Pretim, poMjif« si «psi s?h>jn& «ie it rdedica is «ioer b.itto k&eer soTste S »-»Heisi*. 6 l*as ftVcrjano. ras, det* S, 1918. Čevlji z lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino. Št. 36—28 K 14 — , 29—34 K 17-—. „ 35—38 K 20'—. ., 39—41 K 23—. „ 42—46 K 26—, Pošiljale po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljene Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v M. Sekram, Maribor ob D. £4 GOSPOSKA ULICA Kostanjev les In smrekov© okori« kapi vsake mnežine po najvišjih cenah Jakob Vrečke, marlber, Cvetlična ulica ftfev. 8. GOSPODARJI Čas košnje je tu I Pišite takoj po »Gorenjsko koso«, katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarju. Izdelana je iz srebrno-jeklene kovine, tako, da lahko kosi z njo vsaka ženska Dobi se samo: SSM 1 »Pr« Gereajski razpešiljalai" Ivaa Savaik, Kraaj. Cenik s 1000 Bilkami E&stoaj! Dolgosti in cene »Gorenjske kose so: cm 50 55 60 65 70 75 pesti 5- 5V» 6- 6V„ 7— 7% K 3.5©, 3.70, 3 90, 4 10, 4 30,4.50, cm 80 85 90 95 pesti 8— 8 */8 9— 9 V, K 4.70,490,520, 5 50. Dobe se tadi dobri brusni kamni, kom. 1 K, boljši K 1.50. »4 Pri večjem naročilu se dobi popust! Tesarski mojster in podjetnik Jožef UTekrep, Maribor, Mozart-ova ulica it. 59. se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mestei za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/VIEL, Maribor. Več vagonov CEMENTA ima na razpolago Kmetijska zadruga t Radah Zaloge so v skladiščih v Radah in pri Alojzu Čušu v Možgancih. «oreiema v« Mskarsko sireko «petfajefiH <&ela baker: tesnlkc kfl|iftt broCure, stenske fn droge keletfarfe. £a župnijik* nrait tjvc»»d»c ia Bunjoaike lialke i tabo, rle&n ali ■odrizt tiskom, urade» Eiritka t Eitiio» glare Ur rane eansaSa. «apits. Za ila*nt cbčmuke ialske ir dru^i orade nradse bb ritke, csaaafla, aa-P«a- ruglas«, plaiil»» prednice, pr.jnant jotetH» M. Za efcrt&ft. m trgo-ete pisma, taritk., okiefaiis«, rstiaas, ^K>aims, a«uee, «arike, žfr-jiinie«, atolom: ct, letake ia lepake t 4rnm ia črafefeanrBin tjatam. Za posojilnice, gadrnge i« dre&tra: prn*ila, naptcs&e. prie<»j*ie. k najemnice, letna poročila, raiuacke sakljajke, ir«itvw>» ssnke, nkftt Ud. Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 3 pripor»?» stojo veliko uiego r*an«g» papirja, peraoikov, peres, ftatiiie sa pereaiLik« rtiažaikor, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, «antk«.* (kar-ranik in belih., t neb vsiikostih), »igovsida knjig, notico*, pfaMBs&ega papir.a * mapah ia ikat-iafe, nasjlednis, itd. — Brete podoba (aaale, to-Hke in ataake),. «spil« »!«k *eliko»t3, molitreniki, moieki, ftetinjice, Ikaculini. — iteamViae s» eraa® In it. — Postrežba toeaa in »elidna. ranllnlc ragisiriVKna saidirug« s n£«voucc» sprejene Hranilno vloge ož vsakega, is jili afaratije p? 4°|o Za nalaganje den&ija p« peSti ¡-o na razpela gepe-ložnice o. kr. poitne hranilmico na Dunaja it. 92.465. Rentni davek plačuje zadrngs s?i2R2 Pasalia daje člaaem na vknjižbe, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zeKljeknjižne izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke ure vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne. 16 ttot*! Boli »* Groiko (cosorja Vidoma) costa št. 9. Hlsl h zelje, rep®, kllfMtŠ t^flMtM l*OŠf Maribor, Koroška cesta 20, u lemens sanealjivo kaljiva kopajte samo pri tvrdki lf»n RfiTiiikir-€efJe* fcia primer: deteljno seme, pewj Mairnt, rdečo in rumene, rasiUSno iravino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih (Janah. Stare trnom in cunj& 879 kapije po visokih cenah vsake množino JAMICO ARTMAM, St. Jnr oh juž žel. Kupujem kislo zelje, kislo repo i 11 lielo repo po najviSjih cenah. Maks Gerhold, Re!cb«Mit?B«oe £¿4. Mari vsi-. 417 Krapinske- * w J2 u|/iiiunv (HFT8iSki0 loiludteZI (Hrvatsti) Pojasnila la eealkl brezplačno. !A\ošfna esenca! Z euo steklenico moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 lnr»v izborite domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljiva domače p.fjnče je dobile trsdi.e dovoljenje. Dobiva se si mu v Bjediviiialni droienji Maks Wol-tram, Maribor, Gosposka ulica 33. 8£8 Kie si naj lipi potittoi »Utrnit ? Vsled vojske tuai molitvenikov ni dobiti, ker knjigovezi nimajo platna in drugih potrebSfn. Molitvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh ai več. Zdaj pa se bližajo birme in botri bodo iskali molitvenike za svoje birmance. Kje si jih naj naročijo? Priporočamo, da se naj naši čitatel;i radi molitvenikov ?edno «broejo na TiSkSirSKGr Slfi Cirila V Maribor«, ki še ima na razpolago sledeče molitvenike v raznih vezavah, v»e z zlato obrezo in s ssoitnino vrati pm siri-stav ilnlh cenah: A. Za otroke: 1. Otroška pobežnest po K 0.85; 2. Sv. Angel varih po K 1*—; 3. Jezus, prijatelj otrok po K 1-—; 4. Češčeca Marija po X 110; 1-60; 1-70: 5. V nebesa hočem po K 1—; 1-10; 6= Raiski glasovi p» K 170; 1-80; 2*50; 2-80; 2-90; 7. Pridi sv. Duh po K 1-70. B. Za odrasle; 1. Marija varhinja nedolžnosti po K 170; 2-30; 2 40; 280; 2. Marija Kra Ijica po K 2-60; 280; 2.90; 3 20; 3. Pobožni Kristjan po K 170; 190. C. Za odrasle z velikimi črkami: 1. Sv. ura po K 1*70; 1'90; 2. Tolažba nebaSka po K 2 90; 3 — ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za dušo po K 170; 190; 4. Gospod usliši mojo mo litev po K 180; 2-50; 2 80; 5. Mali duhovni zaklad po K 2'—; 2 20; 2-60; 2 80. Svetovni mir ni več daleč ako podpiše vsakdo 6. vojmo posojilo skoraj brez denarja, VOJN katero omogoči le U lil Kdo se da lahke zavarovati? V?aka zdrav* oseba, ki je rojeaa po 1 ja nuarju 1. 1862. in -.saka oseba, kaera je stara dws n&jmarj 15 let. Za koliko se da lahko zavarovati? Za vsako svoto od iOO K do 4000 K Koliko je treba plačati? Za vsakih 500 K vojnega posoda 22 K 75 v. na leto. 6 K za 1/i leta, 2 K 15 v na mssec ali 60 v na teden KedaJ se izplača zavarovalna svota? Najpozneje po preteku 15 let oziroma v slučaju poprejšne smii zavarovanca takoj tistemu, kateri priaese zavarovalno polico Kaj * se zgodi, ako ne more kdo plačati redno letne premije? V tem slučaju izplača za v >ru -alaa družba, vpla čaoe premije; torej na naložen denar na nobeien način izgubljen. Kako in kje se torej naj podpiše vojno posojilno zavarovanje? Zahtevajte po dopisnici takoj vojno zavarovalno ponudso ter odgovor.te dotičnih 5 vprašanj resnično, podpišite ponadbo lastnoročno, in }o odpošljite navadno ali rekomandirano na podpisano zastopstvo Ob enem pobite po poštni nakaznici za vsakih 500 K vojnega posojila eno krono nadplaiila. Vsakdo, ki ima svojega moža ali sina v vojni bodi si v fronti ali v ozadju, lahko podpiše na njegovo ime to zavarovalno vojno posojilo S te o stori v.-akdo svojo patrijetičao dobrin ost in zavaruje obenem samega sebe in svoje drage pred izgubo. Ker je čas za to neprecenljivo ugodno podpisovanje zelo kratek, samo do 8. iun;ja, zahte vaj e poštno obratno tozadevne tiskov ne. — So-trudniki se v vsakem k^aju pro i primernemu plačila sprejmejo. «9 Torej zahtivsite še dan^s zavarovalno ponudbo od Zisiauer & C». Sv. Jakob v SI* gor, zastopstvo zavarovalne družbe »Anker«. Sprejmejo se tri ali štiri dfelav m moli za napolnjevanje steklen c za sht no. Nastop ta«»©!. Lahko bi i;-e tudi 429 obSteli s to'iko člani stalno raselia Naslov p ve uoravni-tvo S SI j|0(žajfa) za pra nje epo rofso v t dih ? c-. sšh si zelo lahko vsak sam napravi. Natančno navdilo in pojasnilo za kukanje takega |f|$|a (ža fe) za pranje jo-šljem vsa e¿m o po siet u za tri krone osemdeset vinarjev. * 431 KAROll&A t^CŽENEL — IDRIJA 262. KRANJSKO. Za krajevne pozvedbe za nasidne in žetvene službe se takoj sprejmo fizično sposobne osebe, ki so zmožne čitanja mao in risanja, proti dnevni plači 10 K Zglasiti se je uri c. kr. okranem zetnljemercu (g Suiflf, Zidan!-fftOSt* P*3 pošti se pošilja najmanj 6 zavitkov po povzeSju. Ceaa za en zavitek 1 K 50 v. 428 Zahvala za premnoge izraze sožalja v nenadomestljivi izgubi, k as je zadela s prerano smrtjo nepozabne soproge in drage matere Marije Podvinski, prevžitkariee v Pišecah izrekamo tem potom svojo najiskrenejSo zahvalo. Pred vstm se zahvaljujemo domači s g. duhovščini in izrecno prei. g. M. Volčiču, župnik» na Breznem za njsgovo veliko požrtvovalnost in pre tresljivi in tolažljivi govor pri odprtem grobu i a sploh vsem udeležencem po greba. Preblago pokoj aico priporočamo v poboSno molitev in blag spomin. Remčcik, dne 19. meja 1917 487 ŽalujoM ostali ZAHVALA. Žalostnim srcem nnzaanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem txžno vest, da je naš dr. gi sin ia brat VINKO TERNEK v najboljši do Vi življenja v 26 leta ,svoje star#sti dce 26. aprila po' kratki, mučni bolezni sprevideo s svetimi zakrament' m mo v Gospodu zaspal. Vsem, ki so blagemu pokoj siku izkazali zadnjo čas', se iikreno ? ahva l,ujemo posebno častitima g. dahovni-feoma, zhsti č. g. ?upniku Francu Sai. Cizej za ganljive besede ob odprte ta grobu. Priporočamo ga v pobožno mol tt v in blag spomin. Revč." pri Vele:ju, dns 18. maj- 1719, 4!2 Žihijo i c::tali. ■P }W$m 1 i?da % In saleSnikr fU>.««M3 ¡tesSIvo. f&irvmaitt «r&Bik: IVstsIO HSbS tisnftrne r"< ^mla v MarlKtre..