Jože Stabej
SAZU v Ljubljani
GOSTOŽERČICE
Kar je doslej slovenskih zvezdnih imen in le-teh pomenov, je zvečine z največjo skrbnostjo zbral Milko Matičetov.' Za Plejade — II/.eiadEg, m, ion. ri/j^iadeg Plejade, gostosevci, sedem majhnih zvezd v ozvezdju bika, vidne od srede maja do konca oktobra — ta čas je bil ugoden za plovbo- — je Matičetov izsledil kar 74 poimenovanj, med njimi 28 pisnih in govornih soznačnic, ki vse označujejo gostoto Plejad.
Najstarejši slovenski imeni — kolikor vemo do zdaj — sta gostožerčiči in sto-žerčiči. Prvo je zapisal Jurij Dalmatin trikrat v Biblii 1. 1584, in sicer: Jobove buqve, IX. Cap. (L, 268''): On dela Kula na Nebi, inu Rimlko palizo, inu Golto-sherzhizhe, inu Svesde pruti puldnevi; Jobove buqve, XXXVIII. Cap. (L, 277'') v obrobni opombi: Jeli moresh te svese teh - ledem Svesd • Goltosherzhizhe vkup svesati?; Amos prerok, V. Cap. (IL, 112^): On dela Goltosherzhizhe inu Oriona. Adam Bohorič, Arcticae horulae, 1584, 63, pa je za isto ozvezdje zapisal: Sve-sdilhzhe, zhja, ker je veliku sved vbupe [svesd vkupe], koker lo Itosherzhizhi, Altrum, lydus, Gestirn. Vtem ko še ne vemo, da bi bil Bohoričevo zvezdno ime stožerčiči, razen Pleteršnika, pozneje še kdo zapisal v slovar, pa je Dalmatinove Goltosherzhizhe vknjižil H. Vlegiser v mnogojezični slovar Thesaurus poly-glottus 1. 1603, IL, 280: Plejades, die Kluckhefi, bruthenn, Sclau. goltosherzhizhe, a v Dictionarium quatuor linguarum 1. 1592 Megiser te besede še nima.
Na oko sta pomena obeh zvezdnih imen gostožerčiče in stožerčiči zelo nejasna. Matičetov vidi v imenu gostožerčiče: Danes najbolj znani so Gostosevci, ker so se pač usidrali v knjižnem jeziku. Miklošičevo razlago ^ »die dicht hingestreuten« (EW 294) — bi lahko sprejeli, če bi ne bila zraven tega očitna tudi podoba več oseb, ki so tesno skupaj pri delu na polju: -ževci, -ževke, -ževšice, morda tudi Japljevi — sejci. Od predstave sejati, seme, ni daleč do sadu (-žir-)^. .. . Ce
1 Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci. Zbornilc za zgodovino naravoslovja in tehnilce. Slovenska Matica, Ljubljana (1973), 2. s: 43—90.
' Anton Dokler, Grško-slovenski slovar. Ljubljana, 1915, str. 621. ^ Matičetov, n. n. m. str. 50.
235
izvzamemo sv. tri kralje in nedolžne otročiče, so vse druge podobe na večernem nebu pravzaprav pripadniki delovnega ljudstva: voznik, mlatci, kosci, [gosto]-ževci in -ževke (žanjci in žanjice), morda tudi [gosto]se/ci, -sevci in -sevke (= sejavci in sejavke)"*. Bohoričevi stožerčiči morajo biti v rodu z ruskimi stozäry in makedonskimi stožeri^.. . Slovenski stožerčiči, izpričani leta 1584, se že nanašajo na Plejade. »Stožer«, okoli katerega se sučejo »voz«, »vol«, »konji«, itn., se je pri nas torej že zdavnaj ločil od svoje prvotne velike druščine in umaknil k drobnim Plejadam, zraven pa dobil množinsko in še pomanjševalno ali ljubkovalno obliko »stožerčiči«. Enakemu pomenskemu premiku so ne vemo kdaj podlegli tudi r.[uski] stozary in mak.[edonski] stožeri; oboji so namreč v rabi za Plejade.*
Takšna mnenja so danes; manj znano pa je, da so Dalmatin-Megiserjevi gosto-žerčiči zbujali pozornost že v začetku 19. stoletja. Slavni češki jezikoslovec Jos. Dobrovsky je pisal dne 28. novembra 1806 Valentinu Vodniku v Ljubljano med drugim: »Wie aber Megiser? Er hat, meine ich, viel Gutes, wenn gleich Veraltetes. Z. B. die Plejades nennt er in seinem thesauro gostolherzhizhe; gosto verstehe ich wohli was aber soll Iherzhizhe (vielleicht Iherzhize) bedeuten?«^ Vodnik, ki je medtem 23. decembra 1806 na prvo roko dokončal Slovenski Besednik, kjer je v zvezku 69/12'' za Plejade zapisal Goltalevzi, je šele 28. januarja 1808 odgovoril Dobrovskemu pod točko 11. na njegovo vprašanje tole: Die Pleiades nennen wir allgemein goltolevzi, goltasevzi, und zwar levzi von fejem, ich säe, vrovon auch: lonze feje (die Sonne scheint) d.i. sie säet ihre Strahlen aus; dagegen sagen wir: luna Iveti, der Mond leuchtet. Goltolevzi sind daher die Dichtscheinenden, Diehtleuchtenden, Dichtstrahlenden. In Gebirgsgegenden hörte ich wohl den rauhen sinnlosen Namen goltoreozhizhi, goltolheozhizhi.«^
Dobrovskemu prednje Vodnikovo tolamačenje nikakor ni bilo pogodu, zato ga je v svojem drugem pismu z dne 3. marca 1808 takole podučil; »Gostoserzhizhi mag doch nicht so sinnlos sein, wie sie meinen, wenn man nur gostosherzhizhe anspricht. Im Russischen fand ich wlasozar (wolosozar). Andere Namen siehe im Slavin, p. 424. Bei Sonze leje denke ich nicht an lejem, sondern an lijem, lijati; des ersten Stammsylbe ist /je, des zweiten Ii, die nicht verwechselt werden müssen,«*
V Slavinu,!* jj^j je navedel Vodniku, obravnava Dobrovsky na str. 417—427 neki star slovanski prevod Biblije, katere prevajalec je bil Srb ali Bolgar, in kjer je v 9. poglavju Jobove knjige za Plejade zapisal za grški o noiojv ^Xs^aöa tworjaj klasoželca, kar je gotovo pisna napaka, degßov nXeiaöog pa je prevedel
' Matičetov, n. n. m. str. 66. ' Matičetov, n. n. m. str. 50. ^ Matičetov, n. n. m. str. 68.
^ MUtheilungen des historischen Vereines für-Krain (MHK) 1861, str. 10: Kako pa Megiser? On ima, menim, veliko dobrega, čeprav zastarelega. Plejade npr. imenuje v Thesaurusu gostožerčiče; gosto pač razumem, kaj pa naj pomeni žerčiče (morda žerčice)?
* Slavia. Časopis pro slovanskou filologu. Ročnik IV. V Praze 1925—26, str. 126; Na splošno imenujemo Plejade gostosevci, gostasevci, in sicer sevci od sejem; od tod tudi: sonce seje, tj. poseva svoje žarkei sicer pa pravimo: luna sveti. Gostosevci so torej gostosevajoči, gostosijoči, gostožareči. V gorskih krajih 1= na Koprivniku v Bohinju] sem pač slišal robato nesmiselno ime gostoseočiči, gostošeočiči, ' MHK 1861, str. 18: Gostozerciči, če jih le izgovorimo gostožerčiče, nikakor ni tako nesmiselno, kakor menite. V ruščini sem našel wlasozar (wolosozar). Druga imena glej v Slavinu, str. 424. Pri Sonce seje ne mislim na sejem, marveč na sijem, sijati; prvega debelski zlog je sje, drugega si, ki se ne smeta zamenjati.
"> Slavin. Von Joseph Dobrowsky. Prag 1808.
136
s souz wlasoželišč. Voltiggi imenuje Plejade vlascichi (beri wlašiči), Cehi jim pravijo slepices kufätky, kakor Nemci die Gluckhenne. V Megiserjevem Thes. polyglot. pa so Plejade gostosherzhizhe.
Dobrovsky si je še naprej z gostožerčiči belil glavo; končno pa je v pismu z dne 30. januarja 1811 sporočil Jerneju Kopitarju na Dunaj v besedi poveden etimološki vir: Megiser selbst hat die Sp.[räche] nicht (oder sehr unvollkommen) verstanden. Die plejades nennt er golto/herzhizhe (utique mellius gostosherzhize von sher. Russ. a p.: wlasozar bei Hölterhoff). Ob wohl die Herren in Steyermark [= Primčeva Societas slovenica v Gradcu] die gostosherzhice noch erfragen Virerden"? Na to vprašanje je Kopitar 20. februarja 1811 Dobrovskemu kratko odgovoril: 3) quae de Primitz scribis et de gostosherzhize, perscripsi ad illum.'^
Dobrovsky, čigar jezikoslovno znanje je bilo neoporečno, je pravilno doumel, kakor tudi nehote Vodnik v pismu z dne 28. januarja 1808, da so gostosevci le sevajoče ali sijoče zvezde, ki gosto sevajo, kratko gostosevci, po nemško die Dichtscheinenden, Dichtleuchtenden, Dichtstrahlenden; nikakor pa niso to die dicht hingestreuten [Sterne] — gosto posejane [zvezde], kakor je pozneje menil Miklošič, niti so gosto -sejci, -sevci, -sevke, ker nimajo s sejanjem in setvijo nič skupnega. Vsa ta imena z različno pisavo in izgovorjavo, ki jih je Matičetov skrbno zbral, so nastala po napačnem križanju oblik sejati, sjati — sejem in sijati — sijem; zgledov za to je nič koliko, med njimi je tudi Vodnikov v pismu Dobrovskemu dne 28. januarja 1808.
Z etimološkim deblom žer- žar v Dalmatin-Megiserjevi besedi gostožerčiči, je verjetno Dobrovsky med prvimi pogodil njihov pravi pomen, tj. gosto žereče — žareče zvezde; le-teh pravilno obliko gostožerčiče, kakor jo je doslej edini zapisal kajkavski pisec in slovničar Ignacij Kristijanovic»^ (1796—1884), pa je bil Dobrovsky nakazal Kopitarju v prej navedenem pismu.
Besede kakor so žerak, žerek, žereli, žerjavica itn. — zdaj so pravopisno žarek -rka, -o, žareti — so domače v več slovenskih narečnih govorih, vknji-žene pa so tudi v slovenskih slovarjih, tako da stare oblike žerčič -a, žerčica -e, danes bi rekli in pisali žarčič — žarčiči, žarčica — žarčice, niso bile prav nič nelogične. Da pa so nastali, kdo ve kdaj, iz gostožerčičev npr. gostožerčki ipd., je znano prastaro prevračanje besed v ljudski etimologiji.
Kaj pa Bohoričevi stožerčiči? Drznem si zapisati, da niso z ničimer v zvezi s stožerom ali stožerčiči, marveč je le pojem gostote gosto- tu zamenjan z navideznim številom sto, ki ponazarja pač mnogoštevilnost zvezdiščaj za-žerčiči pa velja vse isto kakor pri gosto- žerčičih.
" v. Jaqic, Briefwechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar (1808—1828). Berlin 1885, str. 188: Megiser sam Islovenskega] jezika ni razumel (ali zelo nepopolno). Plejade imenuje gostožerčiče (vsekakor boljše gostožerčiče od žer, rusko žar; wlasozar pri Hölterhoffu). Mar bodo gospodje na Štajerskem o besedi gostožerčiče še poizvedovali?
^ V. Jagič, Briefwechsel . . ., str. 193:3) kar ste mi pisali o Primcu in o besedi gostožerčic«, sem mu sporočil.
" Grammatik der Kroatischen Mundart. Agram 1837, str. U.
137