Peter Klinar
NACIONALNO VPRAŠANJE V DOBI
(POST)MODERNE*
Avtor v tezah razglablja o spremembah medetničnih odnosov v (post)moder-
nih družbah. Pri teras izhaja od omejevanja procesov etnične stratifikacije, ki
bodo povzročili omejevanje pomena količinskih kriterijev, prispevali k večji
skladnosti med sistemsko in socialno integracijo ter k večji statusni skladnosti,
pa k transformaciji nacionalizmov in k upadanju disjunktivnih medetničnih od-
nosov. Hkrati je mogoče pričakovati povečan povezovalni pomen etničnosti in
etničnih referenčnih tvorb, s širjenjem in poglabljanjem razvitejšega etničnega
pluralizma, adaptacije ter integrativnih konfliktov, kar ne more biti brez učin-
kov na splošnost vertikalne socialne mobilnosti Ko sooči spremembe medetnič-
nih odnosov v (post)modernih družbah z dogajanji v medetničnih odnosih v Ju-
goslaviji, ugotavlja, da različna razvitost Jugoslavije vpliva na bolj ali manj za-
poznelo transformacijo medetničnih odnosov v smeri proti (post)modernim
družbam.
Author's thesis deals with the changes of interethnic relationships in the (post)
modern sicieties. This point of departure is the reducing of the processes of etnical
stratification wich uoght to cause the reduction on quantitative criteria mesures.
Those processes should contribute to higher compatibility between the system and
social integration, greater status consistancy, transformation of nationalisms, and
decline of disjunctive interethnic relationships on the one hand. On the other hand
one should expect rising connections between etnicity and ethnical structures,
extending and intensitving if ethnical pluralism and adaption and integration of
con flicts. All those processes should have some impacts on the vertical social
nzobility. After confronting changes of interethnic relationships in the (post)modern
societies including Yugoslav society, the author cuncludes that diffe'rent stages in
Yugoslav developrnent have different impacts on their late-coming transforma-
tion into the (post)modern societies .
(post)moderne družbe, medetnični odnosi, etnični pluralizem, etnična
stratifikacija, narodi, nacije, jugoslovanski medetnični odnosi
Spremembe medetničnih odnosov na prehodu k (post)mo-
dernim družbam
1 . Lahko pričakujemo, da bo do sedaj uveljavljeno večinsko demokratič-
no načelo modernih družb dopolnjeno z načelom spoštovanja avtonomije
številčnih manjšin . Ta predvidevanja snujemo na izrazitem trendu uveljavlja-
nja strukturalnega pluralizma z etničnim pluralizmom in na preživelosti uni-
formnosti ter majorizacije . K temu nas navaja še vedno večji pomen posa-
meznika in izražanje posebnosti . če te ugotovitve prenesemo na medetnične
odnose, se zdi, da bodo splahnela kvantitativna merila, pomen pa bodo pri-
dobivale kvalitativna merila, »Veličina« ali »majhnost« narodov bo odvisna
Prispevek : se nanaša na tematiko posvetovanjaslovenskih sociologov v Slovenj Gradcu 22 . in 23.
VI. 1989. Ustali prispevki s tega posvetovanja so bili objavljeni v 7. številki Družboslovnih razprav.
149
od njihove vsestranke (ne)razvitosti v smeri (post)modernosti, ne pa od nji-
hove številčnosti .
2 . Uveljavljanje strukturalnega pluralizma, ki ga je potrebno razumeti
kot celovit pojav, s preraščanjem hierarhičnih razrednih in političnih odno-
sov v modernejše slojevske strukture, razvoj in uveljavljanje demokratičnih
pravic, z odprtostjo družbenih sistemov in informacij, ustvarja pogoje za o-
mejevanje neskladnosti med sistemsko in socialno integracijo . Sistemska in-
tegradija ljudi v politične in ekonomske podsisteme javne sfere je v večini
družbenih sistemov problematična. Lahko govorimo o izrazitih pojavih alie-
nacije in dominacije sistemov nad posamezniki in manjšinskimi etničnimi
skupinami. Posameznikom ni preostajalo drugega, kot da so iskali socialno
integracijo v okvirih primarnih (družinskih, prijateljskih, lokalnih in etnični-
h) skupnosti, to je odnosov na ravni zasebne sfere . Tako je prihajalo do ne-
skladnosti med sistemsko in socialno integracijo, pa tudi do neskladnosti
med nacionalno in narodno identifikacijo . Z opisanimi razvojnimi spremem-
bami proti (post)modernim družbam se kažejo možnosti za večjo skladnost
med sistemsko in socialno integracijo, pa tudi med nacionalno in narodno
identifikacijo. Etnične skupine, ki niso razporejene po hierarhiji etnične stra-
tifikacije in gradijo medsebojne odnose na temeljih etničnega pluralizma ter
zavarovane avtonomije, postajajo vezni členi med posameznikom in družbe-
nim sistemom, med posameznikom in nacijo, med zasebno in javno družbe-
no sfero .
3. S (post)modernizacijo bodo načete hierarhične strukture, med njimi
še posebej različne politične in oblastne institucije, ki temeljijo na moči in
prisili. To lahko vpliva ne le na omejevanje pojavov etnične stratifikacije,
marveč hkrati tudi na uveljavljanje etničnih skupin . Njihova vloga se utegne
uveljavljati kot pomemben povezovalni dejavnik ob upadanju pomena hie-
rarhičnih struktur, pa tudi številnih klasičnih primarnih skupin .
4. (Post)modernizem ne lomi le hierarhičnih struktur, marveč tudi ideo-
logije in dogme . Zaradi tega prihaja do zloma ideološke identitete posamez-
nikov in pojavljanja krize identitete . Ob tem dogajanju se odpirajo možnosti
za uveljavljanje kulture in etničnosti kot izhodišč za identifikacijo posamez-
nika in hkrati s tem za njegovo večjo socialno varnost .
5. (Post) modernizem lahko prek uveljavljanja demokratičnega struktu-
ralnega pluralizma spremeni tok dosedanjega razvoja od narodov do nacij (dr-
žavotvornih narodov) . Temeljni problem etničnih tvorb, ki so dosegle v svo-
jem razvoju stopnjo naroda, je bil izgrajevanje političnega ali državnega
okvirja za zagotavljanje suverenosti in avtonomije . Do konca so se narodi
lahko razvili le, če jim je uspelo razviti se v nacije, te pa so pomenile navzven
nekakšno zagotovilo narodne suverenosti, navznoter pa obliko alienacije
oblasti od posameznika, pripadnika naroda. Upadanje pomena hierarhije v
političnih in medetničnih odnosih nas vodi do formulacije hipoteze, po kate-
ri ni nelogično, da bi se v (post)modernih družbah dosedanji trend razvoja
od narodov proti nacijam utegnil obrniti od nacij proti avtonomnim in suve-
renim narodom, ki bi se znašli v medsebojnih pluralističnih medetničnih od-
nosih .
6. Če omenjamo kot značilnost (post)modernizma omejevanje raznote-
rih hierarhičnih struktur, tudi etnično stratifikacije, potem se zdi utemeljena
hipoteza o zamenjavi ekspanzionističnih in agresivnih oblik nacionalizmov z
oblikami liberalnih, samoupravnih nacionalizmov, ki ne ogrožajo drugih na-
rodov. Transformiranje nacionalizmov je hkrati mogoče razumeti še kot zgu-
bljanje socialno-dezorganizacijskih značilnosti nacionalizmov .
150
7. (Post)moderna družba obeta razširjanje mednarodnih migracij . To po-
meni disperzijo pripadnikov različnih etničnih skupin v geografskem prosto-
ru in srečevanje avtohtonega prebivalstva ter imigrantov. Zaradi tega se za-
stavlja vprašanje o možnostih obstoja izvorne etnične pripadnosti imigran-
tov in njihovega povezovanja z izvorno etnično skupino . Odgovor na ta pro-
blem lahko najdemo v uveljavljanju referenčnih etničnih tvorb . Sodobna ko-
munikacijska sredstva omogočajo etnično identifikacijo in sodelovanje z iz-
vorno etnično skupino tudi imigrantom, ki živijo zunaj svojih imigrantskih
etničnih skupnosti, se pa etnično identificirajo z izvorno etnično skupino (na-
rodom), ohranjajo stike ter sodelujejo z njo . Ni pretirana trditev, da takšni
imigranti lahko postanejo pomembni povezovalni dejavniki in dejavniki so-
delovanja med imigranstko in njihovo izvorno - emigranstko družbo .
8 . (Post)moderne družbe, kot smo že omenili, so na poti od razrednih k
slojnim strukturam . Vzporedno s to potjo poteka proces omejevanja pojavov
etnične stratifikacije, ki ga je mogoče razumeti kot proces nadomeščanja et-
nične stratifikacije s socialno stratifikacijo . Razredno hierarhijo in etnično
hierarhično stratifikacijo lahko postopno nadomešča socialna statifikacija .
9. Razvoj proti (post)modernim družbam z omejevanjem etnične stratifi-
kacije ni nepomemben za transformiranje pojavov pozicijske in reputacijske
statusne inkongruence, ki temelji na etnični stratifikaciji. Ta je namreč po-
vzročala neskladnost med prirojenim etničnim statusom in pridobljenim sta-
tusom (pozicijska statusna inkongruenca) ter zniževanje ali zviševanje celot-
nega posameznikovega socialnega statusa, skladno z uvrstitvijo etnične sku-
pine na hierarhiji etnične stratifikacije . Zaradi etnične stratifikacije prihaja
tudi do različnega vrednotenja opravljanja istih socialnih vlog v okolju etnič-
ne skupine in zunaj nje (reputacijska statusna inkongruenca), kar je vplivalo
na celotni socialni položaj posameznika . Omejitev etnične stratifikacije bi
hkrati pomenila omejitev pozicijske in reputacijske statusne neskladnosti, ki
je posledica hierarhične razporejenosti etničnih skupin .
10. (Post)moderni razvoj ne spreminja le razredne in slojevske družbene
strukture, ampak vpliva tudi na spreminjanje procesov vertikalne socialne
mobilnosti . Pota do znanja in moči kot dveh temeljnih dejavnikov vertikalne
mobilnosti lahko postanejo z omejevanjem etnične stratifikacije bolj odprta .
Če se izloči hierarhična etničnost-kot pomemben dejavnik kulturnega kapi-
tala, ki odločilno vpliva na pota promocije - lahko pričakujemo povečanje
splošnosti vertikalne mobilnosti. To pomeni večjo odprtost kanalov vertikal-
ne mobilnosti in hkrati tudi večjo skladnost med posameznikovo sposobnos-
tjo in njegovo pridobljeno vlogo v organizaciji dela . S tem se začne rahljati
tudi mobilnostna zanka, zaradi katere so bili lahko nekateri vzponi na teme-
lju etničnosti hkrati padci v drugih ali širših družbenih okoljih . Pluralistični -
enakopravni etnični odnosi utrjujejo pomen individualne vertikalne mobil-
nosti in pridobljenega statusa ter slabijo pomen kolektivne vertikalne mobil-
nosti in pripisanega socialnega statusa . S povečano splošnostjo vertikalne
mobilnosti pa usiha množična socialna osnova nosilcev regresivnega nacio-
nalizma, saj je znano, da ima le-ta največje zaledje prav pri nižjih, podrejenih
socialnih kategorijah .
11 . Zastavlja se vprašanje o družbenih procesih, na katerih bi mogli te-
meljiti medetnični odnosi v (post)modernih družbah . To so že večkrat ome-
njeni procesi etničnega pluralizma, ki jih kaže povezati s procesi razvitejše
adaptacije. Medetnično komuniciranje zahteva enakopravnost etničnih sku-
pin in toleranco do etničnih razlik . Adaptacija pomeni ohranjanje in razvija-
nje posebnega etničnega in prilagajanje skupnemu . Da pa je prilagajanje
skupnemu možno, je treba razumeti druge kulture, s katerimi prihaja etnič-
151
na skupina medsebojne stike . To zahteva povezovanji procesov akulturaci-
je in adaptacije v proces, ki ga lahko imenujemo kot adaptacijsko akulturaci-
jo. Z drugimi kulturami se je namreč mogoče seznanjati prek minimalnega
sprejemanja le-teh, seveda ob hkratnem ohranjanju in razvijanju izvorne kul-
ture . Drugače rečeno, enkulturirani v svoji izvorni kulturi se minimalno
akulturirajo v kulturah, s katerimi so v pogostih medetničnih stikih . Procesi
adaptacije akulturacije - torej procesi razvitejše adaptacije - so možni le na
prostovoljni bazi . Če ob tem govorimo o enakopravnosti kultur, to še pome-
ni, da vsaka kultura v medetničnih odnosih prispeva k skupnemu, h katere-
mu se etnične skupine prilagajajo - gre torej za večsmerne procese transkul-
turacije .
12. Procesi razvitejše adaptacije in etničnega pluralizma kot izhodiščnih
procesov v medetničnih odnosih v smeri razvoja (post)modernih družb so
nedosegljivi brez uveljavljanja procesov integrativnih konfliktov . Ni mogoče
pričakovati, da bi v (post)moderni družbi zamrla medetnična nasprotja in da
se bodo etnične skupine le prilagajale druga drugi. Vendar izraža omejitev
pojavov etnične stratifikacije pomemben vir zaostrenih medetničnih konflik-
tov in veliko več je možnosti za prehode medetničnih napetosti in latentnih
konfliktov v manifestne konflikte ter njihovo sprotno razvojno razreševa-
nje. Z omejevanjem pojavov etnične stratifikacije se kaže več možnosti za raz-
ločevanje med etničnimi in drugimi socialnimi konflikti . Odpirajo se tudi
možnosti za preraščanje intra - in interetničnih konfliktov .
13. Omejitev etnične stratifikacije, za kar so možnosti v (post)modernih
družbah, utegne učinkovati še na omejevanje drugih disjunktivnih procesov
v medetničnih odnosih. Odsotnost privilegiranih in deprivilegiranih etničnih
skupin jemlje smisel procesom etnične diskriminacije in segregacije . To sta
namreč procesa, ki jih uporablja dominantna, privilegirana etnična skupina,
da z njima zaščiti pridobljene prednosti, ki bi mogle biti ogrožene zaradi tek-
movanja z deprivilegiranimi etničnimi skupinami. Če etnična stratifikacija
zgublja svoj pomen, je tudi manj možnosti za nastajanje in širjenje negativnih
predsodkov in stereotipov o drugih etničnih skupinah, še posebej pa za
spodbujanje diskriminacijskih in segregacijskih ravnanj to pa je bila doseda-
nja praksa dominantnih, privilegiranih etničnih skupin .
14 . Nobenega dvoma ni, da uveljavljanje etničnega pluralizma v medet-
ničnih odnosih (post)modernih družb ter strukturalnega pluralizma nasploh
vodi do izginjanja monizma in kakršnekoli uniformnosti. V medetničnih od-
nosih to pomeni opuščanje prakse unitarizma, etnocentričnega regresivnega
nacionalizma in še posebej oblik prisilne asimilacije . S prisilno asimilacijo so
dominantne etnične skupine prisilile podrejene etnične skupine, da so opu-
stile svojo etnično identiteto in se utopile v kulturi dominantne etnične sku-
pine . Pluralističen in avtonomen razvoj etničnih skupin opozarja na nesmi-
selnost prisilne asimilacije, ki sili posameznike in skupine, da se odpovedo
svojim prirojenim značilnostim, da zgubijo svojo izvorno etnično identifika-
cijo in referenčno skupino in da utonejo v tuji kulturi, ki je večinska in oprta
na dominantno moč etnične nadrejenosti .
15. Z omejevanjem etnične stratifikacije v pluralističnih (post)modernih
družbah slabijo odnosi marginalnosti deprivilegiranih etničnih manjšin . Te
se znajdejo na obrobju dominantne in podrejene etnične skupine in nimajo
možnosti niti za ohranjanje svoje etnične identitete niti za razvijanje stikov z
drugimi etničnimi skupinami . Procesi razvite adaptacije z adaptacijsko akul-
turacijo in etnčnim pluralizmom, ob horizontalnih razlikah med enakoprav-
nimi etničnimi skupinami, ožijo prostor za ohranjanje marginalnih etničnih
skupin .
152
16. Zdi se, da trendi razvoja k (post)modernim družbam, z omejevanjem
etnične stratifikacije napovedujejo procese razvijanja etničnih agregatov k
etničnim skupinam in etničnih skupin k etničnim skupnostim, to je koheziv-
nejšim socialnim tvorbam, ki se navznoter osvobajajo od hierarhije nacional-
ne oblasti, še posebej njenih tradicionalnih in karizmatičnih pojavnih oblik,
navzven pa so rešene hierarhije etnične stratifikacije . S temi trendi razvoja
hkrati izginja razlikovanje med etnično dominantno večino in etnično podre-
jeno manjšino, kar je šteti v konceptualni okvir etnične stratifikacije . Razde-
litev etničnih skupin na večino in manjšino zgublja svoj smisel tudi zaradi
tega, ker postajajo količinski kriteriji v medetničnih odnosih nebistveni .
17. Po prikazu sprememb v medetničnih odnosih na prehodu k (post)-
modernim družbam se zastavlja vprašanje, kakšne so možnosti za uveljavlja-
nje omenjenih razvojnih trendov v Jugoslaviji. Jugoslavija je neenakomerno
razvita, kulture so različne, različni so razvojni, ekonomski in politični kon-
cepti, večina političnih tvorb (republik) je etnično heterogenih, medetnični
konflikti so izrazito zaostreni .
Pregled nekaterih izhodišč, ki vodijo proti (post)modernim družbam in
k razvoju medetničnih odnosov v tej smeri, pokaže, da so v Jugoslaviji prav
okrog njih nastali temeljni medetnični konflikti . Tako se vrstijo medetnični
konflikti okrog količinskih (majorizacija) ali kakovostnih kriterijev, kakor
tudi okrog pojavov strukturalnega, še posebej oblik političnega pluralizma
(enostrankarstvo, večstrankarstvo), brez katerega ni razvoja etničnega plura-
lizma in politične institucionalizacije le-tega .
Medtem ko so v nerazvitih okoljih Jugoslavije vidni znaki kvazirazredne
in klasične razredne strukture, pa v razvitejših predelih zorijo razmere za
prehode klasičnih razrednih v modernejše stratifikacijske strukture, to pa
ustvarja raulične pogoje za doseganje sistemske integracije in za usklajevanje
med sistemsko in socialno integracijo.
Večje in manjše možnosti omejevanja etnične stratifikacije - glede na
različno razvitost Jugoslavije - vplivajo na različne možnosti omejevanja
učinkov pozicijske in reputacijske statusne inkongruence, ki izhajajo iz poja-
vov etnične stratifikacije . Različnost omejevanja etnične stratifikacije v Jugo-
slaviji odseva še - v povezavi z različno socialno strukturo in trendi njenega
spreminjanja - na splošnost vertikalne mobilnosti in na obseg množične os-
nove nosilcev represivnega nacionalizma. Omejenost splošnosti vertikalne
mobilnosti v manj razvitih okoljih zaradi obstoja etnične stratifikacije krepi
množično socialno osnovo nosilcev regresivnega nacionalizma . V razvitejših
okoljih se z upadanjem etnične stratifikacije povečuje splošnost vertikalne
mobilnosti in zožuje baza množičnih nosilcev regresivnega nacionalizma .
Če družbeni razvoj še ni ustvaril razmer, ki omogočajo uveljavljanje
strukturalnega z etničnim pluralizmom, je malo možnosti za razvoj razvitejše
adaptacije, adaptacijske akulturacije, integrativnih konfliktov, več pa je mož-
nosti za procese diskriminacije, segregacije, nasprotovanj, socialne dezorga-
nizacije in patologije ter disfunkcionalnih konfliktov v medetničnih odnosih .
Prav tako se lahko uveljavi unitarizem, ki ga je razumeti kot obliko prisilne
asimilacije, in odnosi marginalizacije deprivilegiranih etničnih manjšin . Te
razlike so v medetničnih procesih v Jugoslaviji vidne glede na stopnjo razvo-
ja posameznih okolij .
Sedanji mednacionalni konflikti kažejo na obstoj agresivnih oblik nacio-
nalizma v enih in na obstoj liberalnejših oblik nacionalizma v drugih družbe-
nih okoljih, različnih glede na stopnjo razvoja .
V nerazvitih predelih so vidni izraziti pojavi, etnične stratifikacije z ome-
jevanjem avtonomije manjšin, torej tudi majhne možnosti za nadomeščanje
153
etnične stratifikacije s socialno stratifikacijo . V razvitejših okoljih je več mož-
nosti za zginevanje pojavov etnične stratifikacije in za prehode v socialno
stratifikacijo pri avtohtonih etničnih skupinah, manjše pa so te možnosti za
imigrantske etnične skupine . Medtem ko v razvitejših okoljih upada pomen
dominantne ideologije tako pri politokraciji kot pri množici, pa se v neraz-
vitejših okoljih zmanjšuje pomen ideologije pri množici predvsem zaradi ne-
uspeha le-te ; ta neuspeh se kaže v globoki krizi, politokracija pa še zmeraj
uporablja za uresničevanje političnih ciljev dogmatsko ideologijo . Zlom ideo-
loške identitete v obeh okoljih krepi etnično identifikacijo in utrjuje pomen
etničnih skupin . Razlika pa je ta, da se v manj razvitih okoljih dogmatska
ideologija povezuje z etnično identifikacijo, v razvitejših okoljih pa pragmati-
zem z etnično identifikacijo .
Malo je znakov, da bi se v nerazvitih okoljih mogel obrniti tok dogajanja
od nacij k narodom, kar bi pomenilo demokratizacijo države in omejevanje
njene hierarhije ter alienacije ter uveljavitev civilne družbe . Nekaj več mož-
nosti za takšne premike je v razvitejših okoljih, čeprav so tudi tu prizadeva-
nja naravnana k polnejšemu razvoju nacij, zaradi zgodovinskega obstoja uni-
tarističnih pojavov v Jugoslaviji za tak razvoj razmere še niso dozorele .
Etnične skupine v manj razvitih okoljih težko uveljavljajo vse svoje sku-
pinske značilnosti, ki bi jim zagotavljale prehod k etničnim skupnostim, razli-
ke med dominantno večino in deprivilegirano manjšino so vidne . Te razlike
so v razvitejših okoljih Jugoslavije manj izrazite . Prav tako so opazne med
manj in bolj razvitimi okolji razlike glede možnosti uveljavljanja etničnih re-
ferenčnih tvorb kot načinov povezovanja emigrantov z izvorno družbo .
Za Jugoslavijo je mogoče reči, da je dežela z zapoznelo modernizacijo. Ju-
goslavija je hibridni sistem nemodernih in modernejših elementov, nerazvi-
tih in razvitejših okolij, ki različno vplivajo na transformacijo medetničnih
odnosov v smeri proti (post)modernim družbam . Sedanji medetnični kon-
flikti kažejo na te razlike in na zavore pri uveljavljanju medetničnih odnosov,
značilnih za (post)moderne družbe .
VIRI
- R. Rizman : Problema modernosti in modernizacije v kontekstu teoretične sociologije, Družbo-
slovne razprave, Ljubljana 7/89, str. 7-18.
- S. H. Eisenstadt, H . J. Heller eds : Macro Sociological Theory, Perspective on Sociological
Theory vol 1 . Sage, London 1985 .
- D. Rupel : Narodno vprašanje v postmodernem času, Družboslovne razprave, Ljubljana 7/89,
str. 76-83 .
- F. Adam : Teze za posvetovanje : Tradicija, modernizem, postmodernizem, Novice ISS 17/89, str .
3-7 .
- P. Klinar: Through Adaptational Acculturation to the Integration of Second Generation Immi-
grants into Contemporary Postindustrial Societies, UNESCO Conference Bled 7-9 june 1989
(str . 25) (razmnoženo) .
- J . Rex : Race and Ethnicity, Open Univ . Press Milton Keynes, Stratford 1986, str . 119-136 .
- M . J. Yoshikawa: Cross - Cultural Adaptation and Perceptual Development, v : Y . Kim, W . Gud-
ykunst eds : Cross Cultural Adaptation, Sage, London 1988, str . 140-148 .
- S. Južnič : -Nacija kot identiteta v protislovjih sodobnega sveta-, Teze za razpravo na okrogli
mizi Teorije in prakse, Ljubljana 1989, str . 7 (razmnoženo) .
- E. Gellner : Nations and Nationalism, Basil Blackwell Publ . Oxford 1984 .
- W. Wilson: Shifts in the Analysis of Race and Ethnic Relations, v: J. Short ed : The State of So-
ciology, Sage, London 1981, str . 108-113.
Zbornik suverenost slovenskega naroda, Zbor slovenskih kulturnih delavcev, Ljubljana 1988 .
T . Hribar: Slovenska državnost, CZ, Ljubljana 1989 .
P . Klinar : Etnične avtohtone in imigrantske manjšine, RI FSPN, Ljubljana 1986 .
J. Berry, Y. Kim, P. Boski : Psychological Acculturation of Immigrants, v : Y. Kim, W. Gudykunst
eds: Cross-cultural Adaptation, Sage, London 1988, str . 62-90 .
F . Zle : Alvin Toffler: Tretji val, Časopis za kritiko znanosti, 85/ 86, str . 21-56 .
154