Politični ogled. — Stlrldesetletnlca kronanja cesarja ogrskem kraljem v Budimpešti se je končala ž&lostno. Cesar je odpotoval en dan prej nego je bilo določeno, prestolonaslednik je pa koj po slavnostni maši zapustil Budimpešto. Temu so bili krivi sledeči vzroki: Ogrl so natmeravali povodom te sla^vnosti dobiti od cesarja obljubo, da se loči avstrijska in ogrska armajda. Cesar pa drži trdno rra skupnosti armade. Vsled tega so pisali ogrski listi bfudo proti cesarju.- Petnajst članov ogrske neodvisne stranke je nalašč zapustilo Budimpešto in so priredili v drugem mestu protishod. Cesarja je tudi užalil hladen sprejem. — Šesti katoliški shod za celo Avstrijo se bo letos v je8en vršil na Dunaju. Iz Dnnaja je že od pripravljalnega odbora prišel poziv na pokrajinske pododbore, da se začne z agitacijo za obilno udeležbo. — Kmefikl poslanci. Nem. agr. strankla- je dolo•Sila v svoji seji sledeči projgram: Razmerje med Avstrijo ifa Ogrsko se mora tako urediti, da se bodo varofvale koristi avstrijskega poljedelstva. Po tem načelu se mora vlada ravnati tudi pri sklepanju trgovins;kih pogodb z balkanskimi državami. Velike preosnove v prid kmetu se morajo takoj izvršiti in sir oer: splošno starostno zavarovatije, ki bo prirejeno tudi za poljedelca. razdolžitev kmečkega posestva, ureditev 'deželnih in občinskih finHinc, razbremenitev poljedelstva pri novi davčni preosnovi, dveletna vojaška služba in preprostejša, cenejša državna uprava. D-a bo mogočte to rešiti, zahteva agrarna stranka primerno izpremembo poslovnika, da bo mogoča hitro in uspešno delovanje v zbornici. Nato se je dalo začasnemu nafcelniku poslancu Peschki nolog, naj stopi v zvezo z agrarci iz nemško-railiMalne in kršfianskosocialne stranke ter z agrarci vseh ostaliti nenemških strank, da se ustanovi agrarna zveza iz poslancev vsfeh narodnosti. Jasno se k&že, kako zgolj narodne skupine poslancev ne zadoščajo, ampak da se izkušajo združiti po kulturnijh i gpspodarskih načelih. — Zakonski nažrt krš^ansklh socialcev. List krščanskih socialcev piše, da je stranka izvolila odsek, ki ima nalogo, da pripravi več predlog političaosocialne smeri. Stranka predloži že na pr*yi seji zbornice predlogo glede splošne obveze za slučaj starosti in onemoglosti in tozadevni program za rešitev tega vpraišanja. Na liekom shodu v okraju Naubau je krščansko socialni poslanec Gessmann podal nekoliko izjav o teh zakonskih načrtih krščaa:4kih scoialcev. Rekel je, da ne bo možno izvršiti zakonskega načrta o zavarovanju za slučaj starosti in opemoglosti potom novih davkov, kajti že sedanja bremeria so ogromna. Potrebna denarna sredstva ne bo možno dobiti drugače, nego potom davka na premični kja-pital. Glasom neke uradne statistike so na dunajski borzi cenjene vrednote na 32 milijard. Te ogromne kapitale bo treba obremeniti. * - Deželnl odbornik g. Robič. Slovenski deželni poslanci štajerski so dne 13. t. m. na shodu v Mariboru storili sledeči sklep: G. Franc Robi6 prevzel je in dobil mandat deželnega odbornika v Gradcu vsled volitve vseh slovenskih deželnib. poslancev. Vsled tega si lastijo poslanci pravico, da samo oni imajo odločevati po skupnem sklepu, ali sme tovariš Robič odborništvo odložiti ali ne. Navzoči deželni poslanci izrazijo svoje mnenje in so jedini v tem, da je g. tovariš Robič v deželnem odboru kot njijh zaupnik in kot zaupnik slovenskega naroda vestno in vsestransko izvrševal svoje dolžnosti vsaki čas in pod vsemi pogoji, da irnajo vsled tega neomajano zaupanje in spoštovanje. Nadalje povdaj-jajo natvzoči, da bi ne bilo v sedanjem trenutku nikakor umestno in za slovenske interese naravnost kvarljivo, če bi tovariš Robič svoj odborniški mandat odložil, ker se je bati, da bi ostali potem Slovenci v deželnem odboru štajerskem v bodoSe brez zastopnika, na kar pa pola gajo posebno važnost radi potrebnega nadzorstva delovanja deželnega odbora štajerskega, posebno pa še radi priprav za nameratvano premembo volilnega reda. Navzoči tedaj kot tovariši, ki se čutijo solidarnim z g. Robičem, pozivljajo isteg^a,, da svoj namen, odložiti deželnozborski mandat, opusti in pričakujejo od njega) kot razsodnega mjoža, da bodet njihovl žfelji,, ki je ob jednem želja slovenskega ljudstva na Spodnjem Stajerskem, ustregel in mandat deželnega odbornika štajerskega obdržal. Ta zapisnik se je prečital, od vseh odobril in podpisal. V Mariboru dne 13. junija 1907. Dr. Ploj, dr. JurteJla, J. Ro&ka$r\ dr. Hrašo^ vec, Vošnjak, Roš, Dr. Jankovič, Kočevar m. p. — Vinski zakon ne bo potrjen. Za,kon proti ponarejanjtf" vina, ki ga je sprejela' prejšnja: zbojrnica, ne bo potrjen, ker zlasti v kazenskopmvnih zadevah vsebuje nasprotujoča si določila. Zakon bo moral zopet nazaj v parlament. — Na Ogrskem se nameravajo zvezati Rumunci, Slovaki in socialdemokrati, da si pribore splošno in ejnako volilno pravico. Zafadi tega so se že vršila pogajanja. — Rusija. Duma je b|la dne 17. t. m. razpušeena. Sla je torej isto pot kakor prrva, Vzrok razpusta je sledeči: Policija je preiskalai stanovanja nekaterih socialdemokTažkih poslSjicev in je našla, da so udje velike zarote, ki pripravlja revolucijo. Vlada jih je hotela zaradi tega kaznovati in je zahtevala od dume, da jib. izroči. sodišču. Ker duma tega ni hotela storiti, bila je razpuščena. V manile^tue s katerim se razpušča duma, pravi car, da mnogo ljudskih zastopnikov ni prišlo v dumo čistega srCa, ne z željo, Rusijo oživiti, temuč povegati zmešnjave ter razrušiti državo. Duma se ni sramovala, javno proslavljati hudodelstva. Ko pa so sodne obiasti med nekaterimi poslanci razkrile zaroto proti državi in carju ter du- ma ni hotela dovoliti, da bi se za časa preiakave osumljeni izključili in zaprli, ni preostalo drugega, kakor ''nino razpustiti. — Izmed socialnodemokraških poslancev jih je policija aretirala 9, ostalih 60 je izginilo brez sledu. Volitve za novo, tretjo dumo se razpišejo na dan 14. septembfa, sklicala se pa bo 14.; novembra. — Nemčija. Na nemškem cesarskem dvoru so prišli na sled velikanskim škandalom. Najožji cesarjevi prijatelji so živeli najgrše in najostudnejše življenje, radi česar bi priproste ljudi zaprli za več let.In takšni ljudje so bili cesarjevi svetovalci! — Francoska. Zopet se je pokazalo na Francoskem, kako veliki prijatelji kmeta so socialdemo- krati. Namesto da bi skušali s pošteno postavodajo varovati vinogradnike, ki so zahtevlali na velikanskili zborovanjih svoje pravice, predlagal je v državnem zboru neki socialdfimokraški poslanec, naj se vinogradi odvzamejo kmetom in vzamejo v državno last. Na ta način bi postali kmetje sami viničarji in vlada bi jih potem lažje krotila. Nov dokaz, da delujejo socialdemokrati na pogin kmečkega stanu.