krstulovic.pdf

139 Samorefleksija v izkrivljenem ogledalu V zadnjem času so klici po racionalizaciji dela v knjižničarstvu postali skoraj modno početje (poleg prispevka Matjaža Žaucerja v Knjižnici 51(2007)3-4, str. 195-210 glej tudi prispevek avtorice Mojce Pelko Pleteršek v reviji Javna uprava 43(2007), 3-4, str. 209-228 in razprave ob različnih strokovnih srečanjih). Razmišljanje avtorja je zasnovano na danes v mednarodnem okolju večinoma preseženem strahu pred spletnimi iskalniki, sodobnimi spletnimi tehnologija- mi ter na predvidevanjih (bolj ugibanjih!) o smereh razvoja knjižničarstva s kon- ca devetdesetih let prejšnjega in začetka tega stoletja. Poglede, na katere se sklicuje avtor članka v Knjižnici, je čas večinoma že ovrgel, zlasti tiste, s katerimi ilus- trira zaostalost in ogroženost knjižnic. V besedilu ne omenja enega izmed os- novnih dokumentov razvoja informacijske družbe v EU, s tem tudi knjižničarstva, i2010 Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje . Neomenjena je ostala tudi celotna številka Internet Reference Services Quarterly (2005, vol. 10, št. 3-4), ki je bila posvečena odnosom knjižnic in spletnega iskalnika Googla. Sodobni po- gled izostri raziskava Information behaviour of the researcher of the future, A CIBER briefing paper (2008), ki pove marsikaj o uporabnikih in njihovem spletnem vedenju. Avtor ni opazil, da se knjižnice na Slovenskem in v celotni Evropi, ne le v Evrop- ski uniji, spreminjajo v skladu z duhom časa. Leta 2005 je začela delovati Digital- na knjižnica Slovenije , isto leto se je začelo povezovanje območnih knjižnic na osnovi skupnega portala, Evropska unija že vsaj pet let vlaga precejšnja sredstva v izgradnjo skupne evropske digitalne knjižnice: najprej v The Europan Library , skupni portal nacionalnih knjižnic, od letos tudi v Europeane , skupno dostopno točko do zakladov knjižnic, muzejev in arhivov. V letošnjem letu se bodo v po- doben projekt vključile tudi splošne knjižnice po vsej Evropi. Prav tako splošne knjižnice vedno bolj, in to uspešno, obvladujejo postopke digitalizacije in grad- nje digitalnih zbirk ter za uporabnike oblikujejo različne spletne storitve. Ust- reznega odgovora na zahteve časa pa je najmanj ali ga ni prav iz okolja (evrop- skih) univerzitetnih oz. fakultetnih knjižnic, ki bi najbolj potrebovale raciona- lizacijo, predvsem organizacijsko. Od tod verjetno pogubnost, ki preveva avtor- jeva stališča. Brez racionalizacije postopkov »tradicionalne knjižnice« ne bi bilo digitalne knjižnice, sploh ne v okolju, v katerem se število nalog povečuje ob enakih finančnih sredstvih in nespremenjenem številu delovnih mest. Digitalna knjižnica prav tako kot »tradicionalna« ni možna brez kvalitetnih metapodatkov. Kvaliteto pa zagotavlja standardizacija oblikovanja podatkov (bibliografskega opisa) in vnosa le-teh v standardizirani sistem (format). Katalo- gizacijska pravila so zagotovilo te kvalitete. V to smer gredo tudi prizadevanja mednarodne skupnosti, ki bodo strnjena v novih, globalnih katalogizacijskih pravilih ( RDA: Resource Description and Access , objava predvidena v začetku leta Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210)