2004 0  Urejanje pravnega polo`aja istospolnih zvez je z daljšimi ali krajšimi presledki `e ne- kaj let aktualna tema v Sloveniji, ki pa se je v zadnjih mesecih preselila tudi v zakonodaj- ni postopek v dr`avnem zboru. Civilnodru`- bene in politiène skupine se opredeljujejo za in proti t.i. »istospolnim porokam«, v njiho- vo podporo se vršijo pravne in politiène ak- cije, lobiranja in propaganda. Zagovarjanje nasprotnih si mnenj in stališè je v veèini pri- merov tako strastno in osebno, da `e nastaja pregreto ozraèje ideološkega »boja za resnico« oziroma boja za edini in svoj prav. Problema- tika istospolnih zvez se tako oddaljuje od re- ševanja konkretnih vprašanj in te`av, s kate- rimi se dr`avljanke in dr`avljani sooèajo v re- sniènem vsakdanjem `ivljenju. Takšen pre- sti`ni boj za uveljavljanje svoje resnice skozi splošno pravno pravilo je tuj demokratiènemu in libertarnemu razumevanju dru`be in de- jansko ogro`a delovanje vsebinske demokra- cije. V demokratièni dru`bi je splošno prav- no pravilo namreè predmet dogovora in so- glasja med dr`avljani demokratiène dr`ave in se oblikuje na osnovi vsem dostopnega, ob- jektivnega in treznega premisleka oziroma raz- misleka o stvari. Le takšno dogovarjanje je legitimno orodje za iskanje pravega izmed šte- vilnih ponujajoèih se vrednostnih sistemov. V pluralni in demokratièni postmoderni dru`bi nas vodi do skupnega jezika in omo- goèa dr`avljansko sobivanje. V razgretem ozraèju strastnega in nepopustljivega ideo- loškega razpravljanja, vsiljevanja volje in eno- 4$ C F% ?        ** stranskih rešitev pa takšen trezni razmislek ni mogoè in ogro`a obstoj svobodne, t.j. li- bertarne dru`be, za katero je znaèilno, da se razglaša za okolje, ki je osvobojeno vseh ne- potrebnih ideoloških naplavin. Splošno preprièanje je, da veèina ljudi `eli `iveti v takšni libertarni dr`avi, ki svojim dr- `avljankam in dr`avljanom ne vsiljuje nobene ideologije in jim pusti mirno spati. Èasi ra- cionalizma, klerikalizma, laicizma, komuniz- ma, fašizma, nacizma, stalinizma, liberalizma in ostalih totalitarnih izmov naj bi bili `e zdavnaj za nami, varno deponirani na sme- tišèu zgodovine. Ostala naj bi le še skromna libertarna dr`ava, ki se pretirano ne vtika v `ivljenje dr`avljank in dr`avljanov, ga ne obremenjuje s pretiranim normiranjem in doloèanjem takšnih in drugaènih obveznosti. Pušèa svobodo na osebnem, politiènem, so- cialnem in ekonomskem podroèju. Dejavni poseg dr`ave v to svobodo je dopusten le za primer varovanja in uveljavljanja èlovekovih pravic, zagotavljanja socialne varnosti ogro- `enih skupin prebivalstva in uveljavljanja na- èel pravne dr`ave. Libertarna dr`ava je skratka dejavna le takrat, ko `eli ohraniti obstojeèi sistem pravic in svobošèin. Èlovekove pravice, katerih glavna naloga je udejanjanje èloveko- ve svobode na osebni, politièni, socialni in ekonomski ravni, pa so danes po splošnem pojmovanju in obèe civilizacijskem dogovoru edina ideologija, edini vrednostni sistem, ki je sprejemljiv za »ideologij osvobojeno« liber- tarno dr`avo. 0 #  Zakonsko in zunajzakonsko zvezo sme tak- šna libertarna dr`ava torej pravno urejati le na podlagi naèela socialne dr`ave in samoo- hranitve dru`be. Tako naj tudi slovenska us- tava ne bi zagotavljala varstva zakonski zvezi neposredno, ampak le preko varstva dru`ine, t.j. razmerja med staršem in otrokom. Dr`ava varuje korist otroka kot najšibkejšega èlena dru`ine, od otroka pa je odvisna tudi sama prihodnost dru`be in dr`ave. Interes za prav- ni poseg je tako zelo velik. S sistemom social- nega in zdravstvenega varstva in številnih pra- Pablo Picasso, Moški s pipo, 1968, olje na platnu. 146 x 88,8 cm. Galerija Rosengart.    2004 0  vic in dol`nosti, ki iz tega sistema izhajajo, dr`ava podpira zakonske in zunajzakonske skupnosti, da bi zagotavljale nastajanje novih rodov, ki so pravzaprav investicija v prihod- nost in naj bi omogoèili ohranitev dru`be. Da sta zakonska zveza in zunajzakonska skup- nost opredeljeni kot skupnost moškega in ̀ en- ske, torej ni nakljuèje. V tej namensko po- sebni skupnosti med moškim in `ensko se namreè odslikava zakon narave, kjer se novo `ivljenje poraja iz spolnega razmerja med bitjema razliènih spolov. Motiv za pravno urejanje zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti tako ni prav niè romantièen in vzroka zanj ne smemo iskati v vzpodbujanju in varovanju ljubezni med zakoncema ali zu- najzakonskima partnerjema. Stanje in po- èutje v glavah in srcih dr`avljank in dr`av- ljanov libertarne dr`ave namreè ne sme prav niè zanimati. Upravièeno je torej prièakovati, da bo li- bertarna dr`ava istospolno zvezo pravno ure- dila le v primeru, da bo takšna zveza lahko postala dru`ina. V drugem odstavku 53. èlena ustave je doloèeno, da zakonsko zvezo in prav- na razmerja v njej, v dru`ini in v zunajzakon- ski skupnosti ureja zakon. Iz omenjene do- loèbe tako na prvi pogled izhaja, da se na rav- ni zakona kot zakonska zveza lahko brez po- sebnih zapletov opredeli tudi skupnost med osebama istega spola. Ustava namreè nikjer izrecno ne doloèa, da je zakonska zveza skup- nost dveh oseb nasprotnega spola. Vendar pa je omenjena doloèba neloèljivo povezana z doloèbo tretjega odstavka istega èlena, ki dr- `avi nalaga dol`nost varovanja dru`ine, ma- terinstva, oèetovstva, otrok in mladine. Po us- taljeni pravni doktrini je jasno, da pojem dru`ine pomeni razmerje med starši in otroci oziroma staršem in otrokom. Dve odrasli ose- bi torej praviloma še ne predstavljata dru`ine. Takšno tezo o sistemski in vsebinski neraz- dru`ljivosti zakonske zveze in dru`ine potr- juje tudi sama naslovitev pravice v ustavi, ki se v podnaslovu èlena dobesedno glasi »zakon- ska zveza in dru`ina«. V skladu z veljavnim pravom je tako kot zakonska zveza mogoèa le skupnost moškega in ̀ enske, ker le takšna zve- za omogoèa, da z rojstvom ali posvojitvijo otroka nastane dru`ina. Libertarna dr`ava lah- ko torej istospolne zveze v skladu s svojo ideo- loško osvobojenostjo pravno zaène urejati šele takrat, ko in èe bo v dru`bi prišlo do soglas- ja, da sme tudi istospolna zveza kot razmerje med staršem in otrokom postati dru`ina bodisi z rojstvom otroka po naravni oziroma umetni poti bodisi s posvojitvijo. Ob vsem tem pa se je potrebno zavedati, da v kolikor se na zakonski ravni uredi mo`nost sklepanja istospolnih zakonskih zvez oziroma skupno- sti brez mo`nosti posvojitve otrok in pravice do umetne oploditve, bodo v skladu z ustav- nim naèelom enakosti pred zakonom istos- polne zakonske zveze pridobile pravico do umetne oploditve in posvojitve otrok. S tak- šnim zakonom bo namreè prišlo do diskrimi- nacije, do razliènega urejanja enakega dru`- benega pojava, t.j. monogamne `ivljenjske skupnosti med dvema odraslima osebama. Skupnost med moškim in `ensko bo z vzpo- stavitvijo istospolne skupnosti naenkrat imela veè pravic kot slednja. Èe namreè libertarna dr`ava v svoji ideloški skoposti oziroma eko- nomiènosti doloèen dru`beni pojav regulira le iz razloga naèela samoohranitve in naèela socialne dr`ave, bo tudi istospolnim skupno- stim morala podeliti funkcijo vzgoje otrok in socialnega skrbstva, da bo opravièila in osmi- slila svoj pravni poseg v takšno skupnost. Samo razlika v pojmovanju »zakonska zveza« in »istospolna skupnost«, kot to predlagajo nekateri, še ni dovolj tudi za razlikovanje v obsegu in vrsti pravic. Ustava je paè zakonu nadrejeni pravni akt in ustavno sodišèe si ne bo smelo pomišljati udejaniti pravic, ki iz za- konske zveze izvirajo na podlagi obstojeèe us- tavnopravne ureditve, tudi za istospolne skupnosti, ki bodo kljub drugaènemu poi- 0' #  menovanju v pravu in v glavah ustavnih sod- nikov dobile znaèaj zakonske zveze. Pravno urejena zakonska zveza in zunaj- zakonska skupnost je v ustavi zapisana èlo- vekova pravica in vitalno interesno podroèje libertarne dr`ave. Vrednostno gledano istos- polna skupnost oziroma zveza takšnega zna- èaja nima, ker v dru`bi ni soglasja, da je lahko tudi istospolna skupnost primerno okolje za rast, vzgojo in razvoj otrok kot mladih dr`av- ljank in dr`avljanov. Prevladuje mnenje, da je za otroka najbolje, da `ivi v urejeni dru`in- ski skupnosti matere in oèeta, ki jo je dr`ava dol`na podpirati in vzpodbujati z zakonodaj- nimi ukrepi. S pravno ureditvijo istospolne zveze bi libertarna dr`ava kršila to prevladu- joèe mnenje. Civilni zakoni opravljajo namreè zelo pomembno in vèasih odloèilno vlogo pri širjenju doloèene miselnosti in navad. @iv- ljenjske oblike in vzorci, ki jih izra`ajo, ne ob- likujejo samo dru`benega `ivljenja na zunaj, marveè te`ijo k spremembi miselnosti in vrednotenja samega obnašanja dr`avljank in dr`avljanov. Takšno ravnanje pa je `e preveè ideološko in pristransko, skratka nesprejem- ljivo za libertarno dr`avo, ki se mora le od- zivati na potrebe dr`avljank in dr`avljanov. Nasprotno pa je v primeru zahtev po prav- nem urejanju istospolnih zvez mogoèe èutiti tendence po umetnem proizvajanju potreb in njihovem vcepljanju v glave in srca dr`av- ljank in dr`avljanov. Istospolne skupnosti v nièemer ne prispevajo oziroma koristijo za skupno dobro dru`be in zato ne potrebujejo posebne pozornosti s strani pravnega ureja- nja. Zaenkrat namreè še ne morejo oziroma ne smejo zagotoviti razmno`evanja in pre`i- vetja èloveške vrste. V takšni skupnosti torej ni otroka, ki bi potreboval zašèito dr`ave. S pravnim urejanjem istospolnih zvez pa bi se na vrednostni in materialni ravni zmanjšala mo`nost vzpodbujanja in varovanja zakonske zveze kot ustanove, ki je bistvenega pomena za skupno dobro. Poleg propagandnega uèin- ka, da so tudi istospolne zveze primerno oko- lje za dru`insko `ivljenje, bi neizogibno priš- lo do transferja obstojeèih socialnih in zdravstvenih pravic oziroma finanènih in ma- terialnih sredstev z zakonskih in zunajzakon- skih skupnosti k istospolnim skupnostim. Dru`ba namreè razpolaga z omejenim ob- segom sredstev in na novo vzpostavljeni pravni institut istospolne zveze pripadajoèih sredstev ne bi mogel dobiti drugje kot pri obstojeèih institutih zakonske zveze in zu- najzakonske skupnosti. Pravno urejanje istospolne skupnosti pa tudi ni neposredno opravièeno na podlagi na- èela socialne dr`ave. Istospolne osebe namreè same po sebi niso neka ogro`ena ali posebna skupina dr`avljank in dr`avljanov, ki bi z vi- dika humanosti potrebovali posebno pravno ureditev in zašèito. Obstojeèi pravni sistem libertarne dr`ave namreè `e sedaj istospolnim osebam omogoèa, da v skladu in na podlagi civilnega prava uredijo medsebojna pravna razmerja avtonomno, v skladu s svojo voljo. S pravnim dogovorom med dvema ali veè is- tospolnimi osebami oziroma s pogodbo je mogoèe uveljaviti praktièno vse pravne ugod- nosti, ki naj bi izhajale iz pravno priznane is- tospolne zveze. Tako je npr. mogoèe rešiti vprašanje dedovanja, pre`ivljanja in vsakršne- ga zavarovanja. Sicer pa se veèina pravic iz so- cialnega, zdravstvenega, pokojninskega zava- rovanja in zavarovanja za primer brezposel- nosti tako ali tako pridobi na individualni os- novi z rednim poravnavanjem obveznosti do dr`ave in torej za njihovo pridobitev ni po- trebna sklenjena zakonska ali zunajzakonska zveza. Posamezne te`ave, nefleksibilnosti in trdote, s katerimi se npr. v postopkih pred dr`avnimi in paradr`vanimi organi sooèajo istospolne osebe, pa lahko v vsakem trenutku pomaga reševati izvršilna veja oblasti s posa- miènimi pravnimi akti in internimi navodili. Avtonomnosti èloveške osebe in pravici do drugaènosti je torej v obstojeèem slovenskem    2004 0(  pravnem sistemu `e zadošèeno. Pritiski za pravno urejanje istospolnih skupnosti tako ne morejo izvirati iz dejanskih potreb dolo- èene skupine dr`avljank in dr`avljanov, am- pak so lahko le izrazito ideološko pogojeni. Pravni poseg dr`ave na omenjeno podroèje bi bil zato nelibertaren. V obstojeèem slovenskem pravnem redu pa je zadošèeno tudi naèelu enakosti pred za- konom v skladu s 14. èlenom ustave. Jasno je, da enake èlovekove pravice kot heteroseksual- ne u`ivajo tudi homoseksualne osebe. Zakon- ska zveza in dru`ina je v ustavi kodificirana èlovekova pravica in istospolne osebe pred pristojnim dr`avnim organom lahko `e vse- skozi veljavno sklenejo zakonsko zvezo z ose- bo nasprotnega spola in z njo osnujejo tudi dru`ino. Pravica do zakonske zveze in dru`ine kot namensko posebne `ivljenjske skupnosti med moškim in `ensko je tako na voljo vsem pod enakimi pogoji, tako heteroseksualnim kot homoseksualnim osebam. Matièarji vse kandidate za zakon obravnavajo enako, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Izklju- èitev je edinole na spol, spol pa doloèa narava in ne èlovek. Zdi se, da zagovorniki pravnega urejanja istospolnih skupnosti ne sprejemajo dejstva, da je zakonska zveza oziroma zunajzakonska skupnost med moškim in `ensko drugaèna od istospolne skupnosti, da ima drugaèno vlo- go in pomen v dru`bi. Prva je dru`beno ko- ristna, saj po naravi stvari predstavlja èloveški potencial za obnavljanje dru`be. Druga te dru`bene koristnosti nima oziroma je po da- našnjem veèinskem preprièanju demokratiè- ne javnosti neprimerno okolje za vršenje tak- šne vloge. Libertarna dr`ava, v kolikor ostaja zvesta svojemu svobodnjaštvu in minimalne- mu normiranju dru`benih razmerij tam, kjer ni nujno, torej ne more in ne sme biti zain- teresirana za pravno urejanje istospolnih skup- nosti. Celo veè, takšen poseg dr`ave bi pome- nil, da zapušèa nepristranska libertarna izho- dišèa in v nasprotju z voljo ljudstva zavzema in propagira liberalistiène te`nje neogro`ene manjšine na raèun veèine. Na mestu je tudi vprašanje, ali tlaèenje istospolnih skupnosti v isti koš s heteroseksualnimi ne pomeni po- skusa zanikanja homoseksualnega dela popu- lacije in poskus njihovega podjarmljenja he- teroseksualnim normam. Vse ljubezni so ena- ko lepe, a vse ljubezni so tudi neprimerne za pravno urejanje. Pri pobudah za pravno ure- janje istospolnih skupnosti ne gre niti za re- ševanje stiske posameznika niti za èlovekove pravice. Gre preprosto za ideološki boj, ki pa ga mora prava libertarna oblast ostro zavrniti, ker unièuje in odpravlja libertarno dru`bo, v kateri je svoboda posameznika pripoznana kot temeljna vrednota. Literatura: Ustava Republike Slovenije, Predpisi o zakonski zvezi in dru`inskih razmerjih z uvodom Karla Zupanèièa. Ljubljana: ÈZ Uradni list RS, 1996, Grad F., Kauèiè I., Ribièiè C., Kristan I.: Dr`avna ureditev Slovenije. Ljubljana: ÈZ Uradni list RS, 1996. Hart, H. L. A.: Koncept prava. Ljubljana: Prevodi, 1994. Kaufmann, A.: Uvod v filozofijo prava. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1998. Pavènik, M.: Argumentacija v pravu. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1991. Pavènik, M.: Teorija prava. Ljubljana: Pravna obzorja, 1997. Rousseau, J. J.: Dru`bena pogodba. Ljubljana: Temeljna dela, 2001.