__11__ O vulkanih ali ognjenikih. Ako s toplomerom izrnerimo toploto blizu zemeljnega površja, in gremo potlej v kako globoko rudniško jamo. našli bodemo, da je tu gorkejše nego li blizu zemeljnega površja. — Ako potem še globokeje sežemo, našli bo-tr demo, da je zmirom govkejše in gorkejše, ter bi naposled zaslčdili tako gorkoto, da bi voda v njej zavrela. Da, še več ; — sredi naše zemlje je taka vročina, da bi se v njej vse raztopilo; ta vročina se razteza v zemlji na vse strani. Naša zemlja je tedaj žareča, razto^lj^na krogla, ki ima debelo, trdo sk6rjo okoli sebe. Da je gorkota v notranjih delih naše zemije mnogo večja nego li blizu površine, za to imamo mnogo dokazov. Znano nam je, da je voda, ki vrž iz zemeljne globočine, gorka. V Karlovih varih (Karlsbadu) na Oeškem je zdravilna voda, ki ima 66 stopinj gorkote po Celzijevem toplomeru, a to vam je znano da pri 100 stopinjah Celzijevega toplomera voda užč vrk Ali tudi po drugih krajih se dobe taki vari, n. pr. toplice blizu Novega mesta, toplice Laške na Štajerskem, Krapinske topliee na Hrvatskem i. t. d. Eekli amo, da je sredi zemlje od ve- like vročine vse raztoplje-no. Tudi za to imamo doka- * zov. Innamo ! gore, katere \ bljujč goreče in raztopljene stvariiz nedrij. Tegoresotedaj v nekakej zvpzi z raztopljeno zemeljno sre-dino, in skozi nje se prikaže časi, kakor skozi kak dim-nik, raztoplje-na masa z di-mom, ognjem insoparo.Take gorč imenujemo ognjenfke ali vulkane. Tulkanov imamo na celej zemlji mnogo. Vsaki od njih ne bljnje zmirom ognja. to se godi le od časa do časa. Nekateri ognjenfki so mirni po več sto let, ali potlej začn6 zopet delovati, da je strata in gr6za. Nekateri ognjeniki pfibajo dim in ogenj na vsaki dve ali tri leta, a tudi tacih imamo, da neprestano bljujejo ogenj iz sebe. Primnetije pa Tendar treba, da je le malo tacih, ki bi zmirom bljevali. Vulkani, ki so Už6 izgoreli in ne delujejo vpč. imenujpjo se ngasli ognjeniki. V Evropi imamo štiri ognjenike, kateri so v tekočem stoletji po večkrat ogenj bljevali. Ti so: Vezuv, Etna in Stromboli v Italiji (dva poslednja na liparskih otocih) in ognjenik Santorino na grškem otoku Santorinn. — Najznamenitejši mpd temi je Vezuv v južnpj Italiji. Leži poleg mesta Napolja blizu morskpga obrpžja in je visok preko 1000 metrov. Naša 1. slika vara ga predstavlja v njegovem slabem bljevanji, kadar iz svojih. nedrij bljujp samo dim. — Liju podobna skožnja (luknja). skozi katero puhajo vulkani ogpnj in dira. imenuje se pri vsacpm ognjpniku žrplo ali krater. Naj poskusimo malo opisati, kako to izgleda. kadar kak ognjenik ogenj iz aebe bljuje. Predno začne kak ognjenik bljevati, zaeujp se pod zemljtf strašno bobnenje, da se vsa zemlja trese. Potem se vzdigne iz žrela na vrhu ognjenika ali pa ___12_ od strini — časi tudi na več krajih — vodena sppara; ko se je uže dosti pod zemljo nakopiči, prodere z največjo silo goro in različno ognjeno znies vzmetava iz žrela. Ta tekoča ognjena zmes, podobna raztopljenej železnej nidi, imenuje se lava. Crna je, vujava ali siva. Dim, kateri se neprestano vzdiguje iz žrela, otemi solnce. Iz dima pada droben pepel kakor dež, a sopara. ki se v višini zgosti pada pozneje nazemljo tak6, da jo človek lehko vidi. Po vrhu ae lava hitro strdi, in oskraliipi, a znotraj se še le posled mnozega časa uhladi. Ta izvrag se padaje kopiči okolo žrela ter se nabira v visok, šilast stog. — Lava, kakor reka derdč iz vulka-novega žrela, pokrije in uniči vse na svojem potu v dolino. Jeden tak prizor vam kaže naša druga podoba, ki vam predstavlja Vezuv o času njegovega bljevanja. Mesto, katero vidite, poleg morja, to je Napolj. Na podobi vidite, kako se vzdiguje sopara in dim, in kako iz dima pada droben pepel in dež. Do79. leta poKristovem rojstvu mi-slili so ljudje, da je Vezuv ugašen o-gnjeuik. Ali ravno tega leta vzplamti in s svojim bljevanjem zasujedveve-liki mesti. ki ste ležali v njegovpm podnožji. Ti mesti ste se imenovali Pompeji in H e r k u 1 a- num. Štiri dni in štiri noči je padal pesek in pe- pel, a vsled tega pljuska, ki se je po- mešala s pe- pelotn in pe- skom ter na- redila blato, kateroje pro- ilrlo v pod- strešja in sobe, ter po- končalo vse, kar je bilo v njih in pokrilo obe mesti. S pretečenim letom je rainulo ravno 1800 let, odkar se je to zgodilo. Obe ti mesti ste zdaj izkopane in se še iz-kopavajo, a našli so v njih ulice in hiše, gledališča. prodajalnice i. t. d. Tudi človeških ostankov so dobili, ali le malo. ker so Ijudjč imeli dovolj časa oteti si življenje, ko se je bljevanje začelo. Zanimivo je, da so našli pri nekem pekarji prašiča, ki se je ravno pekel v peči, a pri nekem pisarji lesena peresa in nož, s katerim jih je rezal. Po zidovji se vidijo različni napisi in po trgoviščih se najde vse, kar se je takrafc prodajalo: smokve, kostanj, orehi, grah. sočivje itd., to se zna, da je vse to počrnelo. Kazven tega našli so tudi mnogo kovanega denarja. Po zasutih ulicah se še dandanes pozna kolov6z. po katprem so vozovi tekli. Kak6 na priliko taka izkopana ulica v Pompejih izgleda, kaže vam 3. podoba. Vezuv od istega 6asa, ko je zasiil Porapeje in Herkiilaiium, metal je 5e večkrat ogenj iz svojih nedrij. Lava, ki se razlije iz vnlkanov, ohladi se in strdi, kakor smo uže rekli, a to najpred na povraini, ter se potem zel6 počasi strduje 13 tudi od znotraj. Tako je lava iz Vezuva, ki je bila izmetana 1858. 1. še cel6 1865. leta — tedaj po pretečenih 6 letih — bila še zmirom toliko gorka, da so si ondotni viiiogradniki v njenih razpoklinah brez kakega ognja kuhali južino. Drugi znamenit velikan v Evropi je ognjenik Etna, ki je pretečenega leta izmetal rnnogo ognjene tekočine ter jo obilo kvare (škode) napravil. Ta velikan se nahaja na otoku Siciliji in je največji v Evropi; trikrat tako visok je kakor Vezuv. Njegova visokost izntisi 3200 raetrov. Tudi on je uže mnoge-krati metal tekočo ognjeno zmes iz sebe ter iiapravil mnogo kvare in nesreče; vsled njegovega bljevanja izginilo je časi po več tisoč ljudi. V pretečeneui letu je začel zopet bljevati in je pokončal muoge vinograde in gozde. Ne dalee od Etne se nahaja mali ognjenik Stromboli. Ta je samo 560 metrov visok, ali znanienit je zaradi tega, ker užž celih 2000 let ne-prestano izmetuje dim in pepel, ter niti četrt ure ne niiruje. Ognjenik na grškeni otoku Saatorinu je zaradi tega po-sebne važnosti, ker je iz morja izmetal ognje- no zmes, ter so se vsled tega uaredili mali otoki iz njegovih izvrž-kov. Ti otoki neprestano rast6, ker od 1806. leta ta ognjenik sko- raj v eno mer bljuje ogenj in kamenje. Iiuaino še jeden zname- nitsluCaj,kako se je iz morja vzdignil vul- kan. Bilo je to 1831.1etablizu sicilijanskega primorja. Iz morja se je vzdigal dim, in slišalo se je strašno bob- nenje;navečer se je bliskalo, da je bilo človeka sfcrah. Nihče se ni upal iz začetka na morje; a naposled se vendar nekateri opogumijo ter se v čolnih peljejo bliže. Ko pridejo do omenjenega mesta, vidijo, kako se je iz inorja vzdignil vulkan ter je iz vode metal pepel in kamenje, dim in soparo. To grozovu^ bljevanje je trajalo inesec dni, dokler se ni naposled napravil cel otok od sainega pepela, ki se je 250 metrov visoko vzdiguil iz uiorja. Augleži so si ta otok, ki je dobil ime Ferd inaudeja, tak6j osvojili; ali njihovo veselje, da so našli novo zeniljo, ni imelo dolzega obstauka. Otok se je malo po malem zopet v morje pogrezal , in v kratkem času ga je popoluem uestalo, kakor da bi nikoli ne bilo. V drugih delih sveta se nahaja še več iu mnogo višjih vulkanov. V Ameviki jihjepreko 50, ki še vedno bljujejo lavo iz sebe. Vulkani ali ognjeniki so tudi pov6d mnogim potresom, ki se v takih krajih tudi pogostoma slišijo in po cela mesta zasujejo. A pouineti je treba, da so potresi tudi v tacih krajih, koder ni nobeuih ognjemkov. Taki potresi uastajajo, ker se pod zemlj6 ruši in razpada zemlja, katero je podzemeljna voda izpodjedla. ti (vOolub, list za srbako mladino.*)