Poglecl v dobo nalvažneiše tznaidbe. Uvod. Zahvala za večino iznajdb novejšili časov gre po pretežni večini slučaju. NikaJkor pa ne smemo z omenjenega stališča presojati iznajdbe brezžičnega brzojava, ki je plod dolgoletnih raziskovanj. Ta:krat mladi Italijan Guglielmo Marconi je bil oni mož, ki je zaključil trudapolna dela VVilkinga, Zicklerja, Preeceja, Streckerja_ Edisona in Jirauna^ i -Vrednosti. Maroonija nikakor nočeJo..' žmanjšati s trditvijo, da je bil baš on vršilec opolx_ke nekaterih njegovib duhovitih prednikov, ki so pred njim delovali in učili. Zamisel: brez žice pošiljati po zraku s pomočjo elektrike v.sti, je bila tedaj, iko se je rodil Mar,coni, že stara 21 let. Kratek življenjepis in prvi poskusi. Marooni se je rodil 25. aprila 1874 v Griffone pri Bologni kot sin bogatega ipoljedelca. Koneal je gimnazijo in viis.ko šolo v Bologni. Bolojnški profesor 'Righi, ki je spoznal tehnične zmožnosti mladega Marconija, ga je pregovoiril, da se je začel ukvarjati z že znani*ni poskusi, katere bi naj nadaljeval :ter izpopolnil. Prve ppsfcuse je pričel na očetovem jposestvu v Griffone od 1895 do 1897, [_._! so i*odili popolen uspeh. S 23. letom >je spoznal Marconi po poznejšem lastpnem priznanju, v čem da obstoji bist[vo brezžične brzojavke. Že ob pričetku poskusov je bilo zna_io Marconiju, fcar je trdil leta 1853 'Anglež Thomson in je leta 1857 dokazal Nemec Helmholz, da nastanejo v žicah za brzojavno pošiljko posebni valovi. Ta-naukj. bil prvotno le teoretičen. Praktičen dokaz za to je doprinesel Federssen, kateremu je uspelo, da je s pomočjo ogledala to valova«je ujel ter. ga predočil. Nekaj let pozne.e je odkril Rus Popov anteno. S tem je bila sicer nadaljna pot zravnana, a poskusi niso bili nič kaj zadavoljivi. Lahko so oddajali .valove in jih sprejemali, a le na raz"daljo neikaj metrbv. Tudi Marconi ni finogel preko omenjenc ncznatnosti. !o '.'-¦'"'. ... Dalje sledi. ~'