-DRIBTVENI MUo se poHvarfa mlatiina? Mnogo se je pred dvema tednoma govorilo o 2 mladeničema, tki sta svoje mlado življenje — bila sta stara 23—24 let — končala na vešalih. Bila sta to Lakner in Pančur, morilca ikaznLlniškega paznika Peterina (prvi je že prej tadi umoril mengeškega župnika), ki sta bila 25. februarja t. 1. v Mariboru obešena. Časniki so do najmanjše podrobnosti poročali njuno vedenje zadnji dan in zadnjo noč pred smrtjo, in zlasti še pod vislicami. Po velifci večini se je to zgodilo iz nagiba, da se s senzacionalnimi poročili ustreže zvedavosti ljudi. Moralno-vzgojni vidik se je puščal v nemar. In vendar je zanimivo in hkrati poačno doznati za pot, ici je ta dva nesrečna mladeniča dovedla do in na vislice. Lakner, ki se je v resnici spokoril, je, to pot z vreliko odkritorčnostjo označil. Ko je po umoru ikaznilniškega paznika stal pred sodnim stolom, je na sodnikovo vprašanje, ikako je bilo mogoče, da je tako daleč zabredel in tako globoko padel, odkrito izjavil: »Bil sem brezveren«. In fcdo je bil temu vzrok? Starši? Družba? Lakner je zadnji dan pred smrtjo z največjim spoštovanjem govoril o svoji materi. Najhujšo bol mu je prizadevala pekoča zavest, da je povzročil materi toliko žalost in sramoto. Solze so mu privrele iz oči ne samo ob besedi o materi, marveč že pri sami misli na mater. »Mati so me lepo učili«, tako je poudar- Jal, »jaz pa nisem maral za njihove naufce in opomine. O, ko bi bil svojo mater ubogal«, tako je vedno tarnal. Lakncr je torej svareč zgled mladini, da mora vestno izpolnjevati 4. božjo zapoved. Kdor staršev ne uboga, njega tepe nadloga. Kdo je torej Laknerja spravil ob verv, vest in poštenost? Družba, kino in čtivo. Lakner je _,ve.er pred usmrtitvijo izjavil, da ga je pokvarila samo družba, kino in čtivo (fcnjige in časniki). Pristavil je: »Če bi bil oče, moji otroci ne bi smeli v ikino in pazil bi, kaj bi dobili v roke za čitanje.« Zakaj liberalni, naprcdnjaški in socialistični listi te značilne izpovedi niso objavili? Ni treba odgovoriti na to vprašanje, ker govore dej&tva dovolj jasno in dovolj glasno. Vedno smo v našein listu poudarjali nadvse kvaren vpliv slabe družbe, slabib društev, slabih ikniig in časnikov in slabega filma (v kinu) na mladino. Da nismo pretiravali, marveč govorili zgolj resnico, dokazujeta ona nesrečna mladeniča, ki sta končala 25. februarja svojo življenjsko pot na vislicah. Ali pa bo tiste činitelje, ki so tema nesre.nežema zamorili vero in vest, da sta postala morilca, zadela kazen? Žaliibog ne! Kvarili bodo mladino naprej. EVHARISTIONA IN PAPEŽEVA PROSLAVA. Na Jožefovo dne 19. marca t. 1., ob 20. uri ¦zvečer se vrtši v Mariboru v veliki dvorani »Union« sl.avnostna akademija v proslavo presv. Evharistije in v spomin kronanja papeža Pija XI. s sledečim sporedom: 1. »Povsod Boga«, združeni moški zbori in godba »Danice«. 2. Davorin Jenko: »Molitev«, spesnil Sim. Jenko; združ.ni moški zbori. 3. Dr. Ant. Terstenjak: >:Papeštvo in presv. Evliaristija«, go, vor. 4. Kothe: »Molim te ponižno«, Tom. 'A.H.* vinski; simboličen prizor b petjem. 5. Prven< stvo sv. Petra, priredil Ivan Bogojinec. 6. Ril16: »Mučenci v areni«, kantata za zbor, iu godala. 7. Dr. Vinko Zor: »Zgodovina evhar( kongresov«, filmsko predavanje. 8. Wittmann:; »Papeš.ka himna«. združeni pevskl ziori in godba. — Katoliški Maribor bo, kakor lanskoi leto, tudi letos s številno udeležbo na tej pro-1 slavi manife&tiral svojo vero v evharietičnega Krietusa in svojo vdanost do sv. očeta. Ob-i enem pa bo ta prireditev mogočna priprava na &vharistični kongre3 v Ljubljani, katerega se bodo Lavantinci v ča.tnem številu udelftn žili. Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 1 Din, ]• namenjena za evharistični kongrea v Ljubljani. Predprodaja vstopnic ee vršl v knjigarnl sv. Cirila na Aleksandrovi cesti 6 ter poldrug<) uro pred za.etkom slovesnosti. Gornja Sv. Kungota. Xaš cerkveni pevskl zbor ponovi na željo cenjenega občinstva na Jožefovo dne 19. marca ob treli popoldne v Kac toliškem domu igro Beneški trojčki«. Štrigova pri Ljutomeru. Naši vrli Križarjl so v nedeljo dne 3. marca v Katoliškem domu priredili igro »Ženitveni kum«, katera je bila polnoštevilno obiskana. Vmes je igral domafil tamburaš.ki zbor. Igra Križarjev se je prav dobr. obnesla. Št. II] pri Velonju. N»*e prosvetno društvo je dne 24. februarja pri-edilo predstavo »Tri modrosti starega Wanga«. Reei moramo, da bo &e igralci lotili težavne naloge. Naši prijatelji, ki so za to vedeli, so z velikim zanimanjem pričakovali predstavo in napolnili društveno dvoiano tako, da so ee malo bolj pozni gledaloi morali zadovoljiti v veži. Kitajsko opravljen oder je nudil lepo sliko, in ko sta pismouka z globokimi pokloni otvorila igro, so gledalci z nezmanjšano pozornostjo sledili celi predstavi do konca. Pred začetkom je tajnik društva g. župnik podal v pojasnilo nekaj zgodovinskih podatkov o boksareki vstaji na Kitajskem, katero so evropske velesile svoječasno s krvjo zadušile in zavzele glavno mesto Peking. Predstava se je razvijala gladko in igralci so pokazali res veliko požrtvovalnost od začetka do konca, da so pohvalo v resnici zaslužili. Skoraj dve uri je trajala igra, čeravno med dejanji ni bilo posebnih odmor&v. Tudi točnost moramo pohvaliti. Na udarec tri 6e jc začelo, kakor so napovedali lepaki. Da, lepaki, ki niso našli milosti v ačeh tiste kulture, ki je brez srca in ima desko pred očmi, da nikamor ne vidi, in ljubi noč, temno noč, ki bi naj zakrivala njeno surovost in še mnogo drugih nečednosti. Prvikrat je tukaj na ta način pokazala svoje namene in prsti vseb. poštenih Ijudi v Št. Ilju že kažejo za njo. Le po tsj poti, ki ste jo javno napovedali, naprej, mi vam ne boma sledili, čeravno ste nam pripomogli najmanj do 50 gledalcev več! Zato se vam zahvaljujemo in smo si s tem bot. Sedaj lahke začnete znova! Vidcm ob Savi. Prihadnjo nedelj.o dne 17. t. m. bo v naši domači prosvetni dvorani zopet veselo razpoloženje. Ta dan nas bodo namreč obiskali sal&zijanci iz Radne in predstavljali krasno igro iz dijaškega življenja »Luč z gora«. Začetek ob ž-tirih popoldne. V začetku in med odmori Lo igrala salezijanska godba iz Rariue.