Zdrav Var 2006; 45: 203-205
203
DRU@INSKA MEDICINA IN UPORABNIKI KOMPLEMENTARNE IN
ALTERNATIVNE MEDICINE
FAMILY MEDICINE AND USERS OF COMPLEMENTARY AND
ALTERNATIVE MEDICINE
Janko Kersniką
Prispelo: 24.4.2006 - Sprejeto: 24.8.2006
Pismo uredni{tvu
Izvle~ek
Prispevek predstavlja nekaj podatkov o razli~nih oblikah komplementarnih in alternativnih oblik zdravilstva (KAM) ter o pogostosti njihove uporabe med slovenskimi bolniki. Ta se giblje med 6 in 37 %, kar je primerljivo s podatki iz literature. Dru‘insko medicino poleg tega zanima tudi odnos zdravnikov do tega fenomena in mo‘nost sobivanja KAM in klasi~ne medicine. Le 28,9 % bolnikov se pred uporabo o KAM posvetuje s svojim zdravnikom in le 38,2 % bolnikov naknadno zdravniku pove o pretekli uporabi KAM. 23,8 % bolnikom je zdravnik priporo~il KAM. Med napovednimi dejavniki za uporabo KAM zadovoljstvo z delom zdravnika dru‘inske medicine ne igra nobene vloge. Na drugi strani so zdravilci povpra{ali po dosedanjem zdravljenju pri zdravniku le 34 % preiskovancev in jih v 20,1 % napotil k svojemu zdravniku dru‘inske medicine ter jim le v 4,6 % primerih odsvetovali medicinsko zdravljenje.
Abstract
BThe article presents some data on the use of various forms of complementary and alternative medicine (CAM) in Slovene family practice patients. The usage rates range from 6% to 37 %, which is comparable to the data from the literature. Doctors’ attitude towards CAM and the possibility of coexistence of alternative and conventional medicine are two important issues addressed by family practice. Only 28.9 % of patients consult their family doctors about the use of CAM, and 38.2 % report the use of alternative medicine to their doctors. In 23.8% of cases, doctors themselves recommended the use of some form of alternative treatment The level of patient satisfaction with family practice does not seem to predict the use of CAM. In only 34 % of cases were CAM healers interested in the history of previous conventional treatment. They referred 20.1 % of their patients back to family practitioners, and in 4.6 % of cases they discouraged the use of conventional therapies.
Uvod
V Sloveniji sta komplementarna in alternativna medicina (KAM) v zdravstvenopoliti~nih krogih slabo zapisani oz. ne sodita v okrilje zdravstvenega podro~ja zaradi znane eti~ne dileme ob zamudi pri uporabi ali neuporabi preverjenih medicinskih ukrepov, ki lahko privedejo do hude okvare zdravja (1). ^emu potem tak{no zanimanje za KAM v medicinskih krogih? Precej{nje {tevilo ljudi, ki uporabljajo KAM, predstavlja najmo~nej{i argument, da KAM ne moremo enostavno spregledati in se pretvarjati, da ne obstajata. Po svetu se giblje odstotek uporabnikov KAM med 6 in 42 % (2-5). V Sloveniji je leta 1997 v enem letu alternativnega zdravilca obiskalo
6,6 % obiskovalcev splo{nih ambulant (6), ~eprav je bilo do te oblike zdravljenja naklonjenih kar 49 % bolnikov (7). Po podatkih Rajtmajerja so se obiskovalci ZD Celje vsaj enkrat poslu‘ili storitve alternativnega zdravilca v 37 %. Do podobnih rezultatov je pri{la tudi Cvetkova, ki je leta 2002 med obiskovalci koprskega ZD na{la 30,8 % uporabnikov KAM (8). Velike razlike v odstotkih po svetu in tudi pri nas verjetno lahko vsaj deloma pripi{emo vklju~itvi razli~nih oblik KAM v to skupino pri zasnovi raziskovanja. 2001 so v skrbi za svoje zdravje po ugotovitvah To{a in sod. najpogosteje poslu‘ili diete in posta v 27 %, zeli{~ v 26 %, masa‘e in kiropraktike v 18 %, bioenergije 9 %, meditacija in avtogenega treninga v 7 %, joge v 5 %,
ąKoro{ka 2, 4280 Kranjska Gora Kontaktni naslov:e-po{ta: janko.kersnik@s5.net
204
Zdrav Var 2006; 45
akupunkture v 6 % in homeopatije v 2 % (9). Po ugotovitvah Cvetkove pa leta 2002 masa‘e v 30,3 % zeli{~ v 23,0 %, vitaminskih pripravkov v 18,4 %, termalne kopeli v 14,4 %, zdravljenja z bioenergijo v 13,8 %, kozmodiska v 12,2 %, kiropraktike v 10,8 %, sprostitvene tehnike v 8,7 %, shuj{evalnih programov v 7,7 % in diete v 3,8 %, homeopatije v 3,2 % in skupine za samopomo~ v 2,9 % (8). Hiter pogled na podatke ka‘e na to, da na podro~ju KAM ni niti pri uporabnikih niti raziskovalcih prav jasno za~rtanih meja med dopolnilnimi (tj. komplementarnimi) in nadomestnimi (tj. alternativnimi) oblikami zdravljenja. Vse prepogosto namre~ me{amo obe zvrsti. Etiketiranje je potem odvisno predvsem od pozitivne konotacije, ki jo zagovarjata javnost in zdravilci, ali od negativne konotacije, ki jo zagovarja ve~ji del zdravni{tva in zdravstvene politike. Ne nazadnje je tu korak pred vsemi Slovenski medicinski slovar sorazmerno negativno zaznamoval alternativno medicino v primerjavi z znanstveno medicino kot dejavnost, »ki za ugotavljanje in zdravljenje bolezni uporablja znanstveno nepreverjene metode, temelje~e na tradiciji in verovanju«, medtem ko komplementarne medicine sploh ne omenja kot pojma (10). Zanimivo je tudi, da za opredelitev znanstvene medicine uporablja pojem alternativna medicina, kot njeno nasprotje. Po drugi strani pa je do »tradicionalne medicine« v opisu veliko spo{tljivej{i oz. nevtralen.
Ker namen tega prispevka ni pregled urejenosti podro~ja po svetu, na tem mestu navajam le primer Velike Britanije, kjer samostojni in{titut povezuje preko 60 raznolikih zdravilskih metod (11) in ZDA, kjer za KAM skrbi eden od dr‘avnih in{titutov pod okriljem Ministrstva za zdravje (12). Primer je zanimiv z ve~ vidikov. Za nas je verjetno najpomembnej{i ta, da je mo‘no veliko {tevilo raznolikih zdravilskih metod urediti v dolo~en sistem, ki olaj{a pozicioniranje dolo~ene metode med dopolnilno ali nadomestno obliko zdravljenja (12). Ne nazadnje ameri{ki dr‘avni in{titut ponuja uporabno opredelitev KAM kot skupino razli~nih zdravilskih in zdravstvenih sistemov, metod in izdelkov, ki v danem trenutku niso del konvencionalnega sistem zdravstvenega varstva oz. medicine (12). Seznam ni kon~en, ker se pojavljajo vedno nove metode in ker se nekatere vklju~ujejo v konvencionalni zdravstveni sistem. Dopolnila (tj. komplementarna) medicina se uporablja kot dopolnilo konvencionalnim medicinskim ukrepom, nadomestna (tj. alternativna) pa kot nadomestilo konvencionalne medicine (12). In{titut gre celo korak dalje in predlaga pojem zdru‘ene (integrativne) medicine, ki vklju~uje hkratno uporabo
priznanih metod konvencionlane medicine in znanstveno dokazanih metod komplementarne medicine. Vztrajanje na nedokazanosti vseh dopolnilnih in nadomestnih metod zdravljenja ne more biti ve~ klju~no pri opredeljevanju do KAM, saj za nekatere metode ‘e lahko najdemo ustrezne znanstvene dokaze na eni strani, na drugi pa se pojavljajo tudi specializirane revije, ki objavljajo raziskave s tega podro~ja (13).
Vloga dru‘inske medicine
Zlasti nekatere KAM poudarjajo svojo razliko v primerjavi s konvencionalno medicino na podro~ju celostnega pristopa, osebnega odnosa in upo{tevanja celovite osebe bolnika. Po evropski definiciji med 11 bistvenimi zna~ilnostmi dru‘inske medicine med drugimi najdemo tudi naslednje tri (14), ki jih KAM ponuja kot nekak{no novo odkritje:
-    razvijanje odnosa, ki je osredoto~en na posameznika, njegovo dru‘ino in skupnost;
-    ima edinstven potek posveta med zdravnikom in bolnikom, ki z u~inkovitim sporazumevanjem postopoma ustvari povezanost med zdravnikom in bolnikom;
-    se ukvarja z zdravstvenimi problemi v psiholo{kem, socialnem, kulturnem in eksistencialnem okviru.
Prav zaradi v osebo usmerjene zdravstvene oskrbe in celostnega pristopa je za dru‘insko medicino pomembna ugotovitev, da med napovednimi dejavniki za uporabo alternativnih metod zadovoljstvo z delom zdravnika dru‘inske medicine ne igra nobene vloge (6). Za zdravstveno slu‘bo pa so pomembni podatki, da so med uporabniki pogosteje bolniki, ki se zdravijo sami, ki so se v preteklem letu zdravili pri klini~nem specialistu ali v bolni{nici, ki so zamenjali zdravnika v preteklem letu, ki so iz mlaj{ih starostnih skupin in imajo vi{jo stopnjo izobrazbe (6), oz. so zaposleni, svoje zdravstveno stanje ocenjujejo slab{e, so dobili nasvet znancev v zvezi s KAM in menijo, da gre za dopolnilno laj{anje te‘av (8). Lahko bi rekli, da gre prete‘no za bolnikove osebnostne lastnosti in naravo zdravstvenih te‘av, ki se najverjetneje po prepri~anju bolnikov niso obravnavale po njihovih predstavah. Iz del To{a in Cvetkove lahko med drugim povzamemo velik dele‘ dopolnilnih metod, ki bi jim te‘ko pripisali {kodljivost ali zaradi so~asnosti uporabe s konvencionalnimi metodami zamudo pri ustreznem ukrepanju. Pravih alternativnih sistemov in metod slovenski bolniki uporabljajo le v nekaj odstotkih, zato je bolj kot prepovedovanje uporabe nekonvencionalnih oblik na mestu kontekstualni pristop, tj. upo{tevanje
Kersnik J. Dru`inska medicina in uporabniki komplementarne in alternativne medicine
205
konteksta osebe, dru‘ine, skupnosti in njihove kulture, kamor vsekakor sodi tudi uporaba nekonvencionalnih metod zdravljenja (14). Ob tem nas mora skrbeti podatek, da marsikateri uporabnik dopolnilnih in nadomestnih metod tega ne pove svojemu zdravniku. Le 28,9 % bolnikov se pred uporabo o KAM posvetuje s svojim zdravnikom in le 38,2 % bolnikov naknadno zdravniku pove o pretekli uporabi KAM. 23,8 % bolnikom je zdravnik priporo~il KAM. Med priporo~enimi oblikami KAM so bili fizioterapija, masa‘e, termalne kopeli, telovadba, diete in huj{anje, vitamini, plavanje, akupunktura, avtogeni trening in sprostitev, ~aji, kiropraktika, hoja, bioenergija in zdrav na~in ‘ivljenja, kar ka‘e na svetovanje uporabe predvsem dopolnilnih oblik zdravljenja, med katerimi so nekatere tudi pri nas ‘e del konvencionalne medicine. Zdravniki so le redko (v 3,1 %) odsvetovali KAM (8). Zanimiva je druga plat medalje, ko so zdravilci povpra{ali o dosedanjem zdravljenju pri zdravniku le 34 % preiskovancev in jih v 20,1 % napotil k svojemu zdravniku dru‘inske medicine. Tudi glede meje med alternativno in komplementarno medicino smo po tej raziskavi lahko optimisti, saj so zdravilci od zdravnika predpisano zdravljenje odsvetovali le v 4,6 % primerih (8).
Sklepi
KAM je prisotna tudi v Sloveniji. Bolniki jo uporabljajo s privolitvijo zdravnika ali brez nje. Ve~ino oblik KAM bolniki uporabljajo kot dopolnilne in ne kot nadomestne metode zdravljenja. Za zdravnika dru‘inske medicine je pomembno, da z vsemi bolniki vzpostavi trajen osebni odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju, vklju~evanju bolnikov v lastno zdravljenje in na avtonomiji bolnikov pri izbiri lastnega zdravljenja. O uporabi KAM se je med posveti potrebno pogovarjati na podoben na~in kot ob drugih eti~nih dilemah zdravstvene oskrbe na odprt in jasen na~in. Ve~ znanja o razli~nih metodah bo zdravnikom dru‘inske medicine koristilo pri morebitnem racionalnem svetovanju o smotrnosti uporabe dolo~enih metod KAM kot dopolnilnega zdravljenja, ohranilo medsebojno zaupanje med zdravnikom in bolnikom ter bolnikom zagotovilo ve~jo varnost pri zdravljenju. Pri takem odnosu do
komplementarnih metod je normalno pri~akovanje zdravnikov in bolnikov, da prista{i nadomestnih metod ne bodo svojih strank odvra~ali od uporabe priznanih konvencionalnih metod zdravljenja. Le v takem okolju, ki ga bo normativno podkrepila zakonodaja, ni ovir za sobivanje medicine in KAM. Dru‘inska medicina pri tem lahko svojim bolnikom ponudi forum za preverjanje njihovih lastnih pri~akovanj.
Literatura
1.   Trontelj J. Nevarnosti zdravilstva. Nekatere eti~ne dileme v sodobni medicini.V: Medicina in pravo, Ljubljana: Pravna obzorja 9, Cankarjeva zalo‘ba 1998, 414-422.
2.   Sato T, Takeichi M, Shirahama M, Fukui T, Gude JK. Doctor-shopping patients and users of alternative medicine among Japanese primary care patients. Gen Hosp Psychiatry 1995; 17: 115-25.
3.   Bernstein JH, Shuval JT. Nonconventional medicine in Israel: consultation patterns of the Israeli population and attitudes of primary care physicians. Soc Sci Med 1997; 44: 341-8.
4.   Kitai E, Vinker S, Sandiuk A, Hornik O, Zeltcer C, Gaver A. Use of complementary and alternative medicine among primary care patients. Fam Pract 1998; 15: 411-4.
5.   Eisenberg DM et al. Trends in alternative medicine use in the United States, 1990-1997: results of a follow-up national survey. JAMA 1998; 280: 1569-75.
6.   Kersnik J. Predictive characteristics of users of alternative medicine. Schweiz Med Wochenschr 2000; 130: 390-4.
7.   Rajtmajer M. Odnos bolnikov zdravstvenega doma Celje do uporabe in u~inkovitosti alternativnih metod zdravljenja. Zdrav Var 1997; 36: 255-65.
8.   Ctevko T. Vpliv zdravnika na uporabo dopolnilnih oblik zdravljenja. Diplomska naloga. Katedra za javno zdravje, 2003.
9.   To{ N, Malnar B. Dru‘beni vidiki zdravja. Dokumenti SJM. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede; 2002; 15-16.
10. Kali{nik M, ed. Slovenski medicinski slovar. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2002: 515, 516, 908.
11. What is Complementary Medicine? Pridobljeno 25.2.2006 s spletne strani: http://www.i-c-m.org.uk/whatiscm.htm.
12. National Center for Complementary and Alternative Medicine:What Is Complementary and Alternative Medicine (CAM)?. Pridobljeno 25.2.2006 s spletne strani: http:// nccam.nih.gov/health/whatiscam/.
13. Complementary and Alternative Medicine: Challenge to eCAM. Pridobljeno 25.2.2006 s spletne strani: http:// ecam.oxfordjournals.org/.
14. Allen J et al. Evropska definicija dru‘inske medicine. (Zbirka PiP). Ljubljana: Zdru‘enje zdravnikov dru‘inske medicine – SZD, 2004.