nouka ma nemških in jugoslovanskih šolah v Braunschweigu (1953). Bil je do fmrt'ouSk odgovoren za prispevke iz Slovenije zvezne revije za^pouk ^dovine Nastava istorije u srednjoj školi oziroma Istorij.^.P^^fJ^ =fm ie nanisal več člankov o teh problemih in v njih so prišle do izraza njegovo dobro%Tzn"anTe stroke in velika praktične izkušnje.* Sodeloval je pri sestavi vseh učnih načrtov za zgodovino na naših osnovnih in srednjih šolah od leta ШТ dalTe sodeloval pa je tudi pri pisanju prvega slovenskega učbenika po osvoboditvi -In doslej edinega - iz novejše zgodovine jugoslovanskih narodov Mnogostransko pedagoško delo ga je oviralo, da m ^neje posegel^udi na nnHrnpiP znanstvenega dela, čeprav je imel vse pogoje, da bi se v njem pomo Bi -S srJSS s» ÄÄ°ÄM •£ ie ves čas tesno živei s slovensko zgodovinsko znanostjo m büzeod leta 1948 Halif> Ho smrti sourednik Zgodovinskega časopisa in do leta 1959 ko ga je DO fezen že močno ovTrala, tudi eden najvidnejših članov odbora Zgodovinskega ^aSÄTäa njegova družbena dejavnost Zaradi .gleda^ naivišiih kulturnih dn znanstvenih institucij. S smrtjo direktorja Hainza smo izgubili požrtvovalnega in v mnogih po­ gledih trenutno celo nenadomestljivega sodelavca prav tako pa je iz nase srede odšla z njim osebnost, na katero spomin pri vseh, ki so ga poznali, ne bo zamrl. Ferdo Gestrin AKADEMIK DR. JAROSLAV BÖHM (8. III. 1901—6. XII. 1962) Fvronska Dosebno pa še čehoslovaška arheologija je doživela izredno težak adar^ s sm?tio akademika dr. Jaroslava Böhma, ki je komaj leto poprej slavil ^[osestóesetletnko Učenec Lubora Niederla, Albina Stockega in Josefa КсГапИа je kmalu Prevzel eno od vodilnih vlog med čehoslovaskimi arheo- bcnranua je шшш y delati v Arheološkem institutu Ì^S^C?^%0V^^^t^l tudi upraviteljstvo tega in- -?;+„+?Z Mvodil do svoje smrti. Tu je razvil vse svoje organizacijske sposob- nosü Tako sijepod ™ffvodstvom inštitut razvil v ustanovo, ki danes vod^nÏÏboli obsežna arheološka raziskovanja v Srednji Evropi Skupaj s svo- umi sodelavci je zbral v inštitutu tudi najbolj dragoceno in edinstveno doku- mTntacïo za" čehoslovaško arheologijo, kakršne nima nobena druga podobna ali sorodna ustanova v Srednji Evropi. „«tannvo v CeDrav ie ena od glavnih zaslug J. Bohma bila ze glede na ustanovo, v kateri se je nahajal, njegovo organizacijsko delo, spada vendar med vodilne * Učbeniki za zgodovino na naših šolah, ZC 2—3 (1948/49), str 253—5. Nekoliko smjernica za obradu reformacije u nižoj gimnaziji, Nastava histo- Г"е UcXtata' KÄmo v luči mednarodnih konferenc zgodovinarjev, ZC 8 (1954Neka iskustva 'i problemi rada na nastavnim programima iz istorije, IP 3 • (1957prSotgrra1m4fetorije za VI, VII i VIII razred osnovne škole (skupaj z drugimi avtorji), IP 5 (1959), str. 124—129 Vprašanje idejnosti pri pouku zgodovine, Sod. P 11 (I960), str. 316—d2t>. 231 znanstvene raziskovalce in arheološke publiciste. Tudi na tem polju je bilo njegovo delo izredno plodno in po tematiki zelo obširno. Tako obravnava v svojih razpravah razne pnableme od paleolita do zgodnjega srednjega veka in fevdalizacije. Opaža se pa pri njem tendenca k sintetičnim delom ter reševanju težjih problemov, ki vežejo arheologijo z zgodovino. Vrsto člankov je napisal tudi v zvezi z metodologijo raziskovanja, vrsto pa zopet v zvezi z muzeologijo in zaščito arheoloških objektov. Še daljša je pa lista drugih strokovnih člankov in poročil. Med večja dela J. Böhma spada razprava »Zâklady hallstattské periody v Čechach«, ki jo je izdal 1937. leta in v kateri podaja na temelju najdiščnih celin in v zvezi z raznimi drugimi kulturami razvoj starejše železne dobe na Češkem. Izredno pomembno je tudi njegovo delo »Skythové na Podkarpatské Rusi. Mohylové pohrebište v Kuštanovicich«, ki ja izšlo 1936. leta. V tej razpravi ni samo monografija grobišča v Kuštanovicich, temveč so ravno tako podani vsi elementi, ki so bili tedaj znani o Skitih v Srednji Evropi. Zelo je pomembna razprava »Naše nejstarši mesta«, ki je izšla 1946. leta in v kateri avtor skuša razčleniti sploh pojem mesta, dalje pa skuša identificirati bodisi plemenska, kultna ali pa trgovska središča, ki bi mogla imeti neko funkcijo mesta tako na Čehoslovaškem kakor tudi v Srednji Evropi. Mogoče med najbolj uspela dela J. Böhma moramo prišteti njegovo delo »Kronika objeveneho vëku«, ki je iz­ šlo 1946. leta. Böhm tukaj sicer na poljuden način, da bi delo približal tudi nestrokovnjakom, obravnava vso prazgodovino Češke in Moravske, vključivši sem tudi zgodnjesrednjeveško obdobje. Ne samo njegovo podajanje, temveč ravno tako njegovi sklepi so takšne narave, da mnoge še dolgo ne bo mogoče ovreči. Četudi se J. Böhm ni izključno, niti v večji meri ukvarjal s staroslovansko arheologijo ter je na tem polju dal veliko več kot organizator sistematičnih arheoloških raziskovanj, je vendar dal več izredno dragocenih prispevkov tudi na tem polju, mimo katerih danes nikakor ne moremo iti. Tako je zavzel po­ polnoma določeno gledišče pri vprašanju, ali je lužiška kultura slovanska ozi­ roma praslovanska ali ne. Čeprav se je tega problema lotil na več mestih in tudi v »Kroniki objeveneho veku«, je to najboilj jarano formuliral v razpravah »Pûvod Slovanu ve svetle nove češke literaturi prehistorické« ter »K dnešnimu stavu otâzky o pûvodu a vzniku Slovanu«. V istih razpravah se dalje dotika tudi še nekaterih drugih vprašanj v zvezi s slovanskim izvorom in drugimi podobnimi problemi. Izredno pomemben je tudi njegov referat »Velika Morava — Prvni stât Cechu a Slovaku« ter članki o začetkih fevdalizma v čeških de­ želah »K otâzce o vzniku feudalizmu v ceskych zemich«. Ne manj pomemben je tudi članek »K rozboru kostela v Modre u Velehradu«. Poleg takšnih razprav in člankov je Böhm napisal tudi vrsto drugih poročil o slovanskih najdbah in raziskovanjih. Kljub izredno plodnemu dosedanjemu delu je J. Böhm imel pripravljenih vrsto problemov, katerih se je hotel lotiti v bodočnosti. Niz takšnih problemov je bilo namenjenih slovanski arheologiji, niz pa povezavi čehoslovaškega neo- lita in eneolita prvenstveno s slovenskimi kraji. Zal ga je doletela smrt, pre­ den se mu je izpolnila ta želja. J. Korošec 232