150 Population surveillance of physical activity, sedentary behaviour, and sleep in Slovenia: an overview of the »CINDI« questionnaires from 1990 to 2020 Abstract In 1990, Slovenia started with population surveillance of health-related behaviours among adults that was part of the international CINDI pro- gram. The original survey has been adapted over the years. The aim of this study was (i) to analyse questions for assessment of time spent in physical activity, sedentary behaviour, and sleep, and (ii) to identify questions that could be adapted or added to enable a comprehensive as- sessment of health-related 24-hour movement behaviours. We found that physical activity has been assessed since 1990, sedentary behaviour since 2001, and sleep time since 2004. Most of the questions on physical activity and sedentary behaviour have been adapted substantially over the years (e.g. domain-specific and type-specific assessments), while the question on sleep duration has remained relatively unchanged. In this paper, we propose some adaptations that would allow assessment of time spent in domain-specific moderate- to vigorous-intensity physical activity, light-intensity physical activity, sedentary behaviour, and sleep. In the next step, we plan to design a revised set of questions and include this new set of questions in the national survey of Health-related behaviours in the Slovenian population 2024. This will allow us for the first time to as- sess the proportion of Slovenian adults that meet the 24-hour movement guidelines, which we expect to be released in the second half of 2024. Keywords: 24-hour movement behaviours, national monitoring, time-use survey, time-use epidemiology Izvleček V okviru mednarodnega programa CINDI smo že leta 1990 začeli spremljati z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije. Izvirno uporabljen anketni vprašalnik se je skozi leta ne- koliko spreminjal. Namen tega prispevka je bil (i) analizirati vpraša- nja o količini telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja ter (ii) prepoznati vprašanja, ki bi jih bilo smiselno spremeniti ali dodati, da bi vprašalnik celostno zajel z zdravjem povezano 24- urno gibalno vedenje. Ugotovili smo, da se je telesna dejavnost spremljala od leta 1990, sedentarno vedenje od 2001 in spanje od 2004. Večina vprašanj o telesni dejavnosti in sedentarnem vedenju se je skozi leta pomembno spreminjala (npr. vrednotenje po do- menah ali oblikah), medtem ko je vprašanje o spanju ostajalo raz- meroma nespremenjeno. V prispevku predlagamo uvedbo nekaj sprememb, na podlagi katerih bi lahko ocenili količino zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti po domenah, nizko intenzivne telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja. V naslednjem koraku načrtujemo oblikovanje prenovljenega sklopa vprašanj in umeščanje vprašanj v nacionalni anketni vprašalnik Z zdravjem po- vezan vedenjski slog 2024. S tem bomo lahko prvič ocenili, kolikšen delež odraslih prebivalcev dosega smernice za 24-urno gibalno vedenje, ki jih v Sloveniji pričakujemo v drugi polovici leta 2024. Ključne besede: 24-urno gibalno vedenje, nacionalno spremljanje, anketa o porabi časa, epidemiologija porabe časa Kaja Kastelic 1,2 , Tjaša Knific 3 , Nejc Šarabon 1,2,4 Populacijsko spremljanje telesne dejavnosti, sedentar- nega vedenja in spanja v Sloveniji – pregled vprašalni- kov CINDI od leta 1990 do 2020 1 Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem, Muzejski trg 2, 6000 Koper, Slovenija 2 InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola, Slovenija 3 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 4 Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija raziskovalna dejavnost 151 Uvod V Sloveniji smo že pred osamosvojitvi- jo začeli množično spremljati z zdravjem povezan vedenjski slog in nekatere druge kazalnike zdravja v okviru mednarodnega programa Countrywide Integrated Non- -Communicable Disease Intervention (CINDI). Prve pilotne raziskave iz devetdesetih let so vključile prebivalce izbranih slovenskih regij, leta 2001 pa je raziskava prešla na na- cionalno raven. Izvirno uporabljen anketni vprašalnik CINDI Health Monitor Question- naire (Prättälä idr., 2001), ki je bil preveden in prirejen slovenskemu kulturnemu oko- lju, se je skozi leta uporabe nekoliko spre- minjal. Populacijsko spremljanje z zdravjem po- vezanega vedenja je običajno namenjeno (i) oceni deleža prebivalstva, ki je zaradi nezdravega vedenjskega sloga izposta- vljen povečanemu tveganju za kronična obolenja, (ii) prepoznavanju demografskih skupin, pri katerih je nezdravo vedenje še posebej pogosto, (iii) spremljanju trenda deleža prebivalstva z (ne)zdravim vedenj- skim slogom in (iv) mednarodni primerlji- vosti. Zbrani podatki so podlaga za spreje- manje odločitev o morebitnem ukrepanju in za evalvacijo že izvedenih ukrepov za izboljšanje javnega zdravja. Spreminjanje anketnih vprašalnikov za po- pulacijsko spremljanje (ali druge metodo- loške spremembe) lahko pomembno oteži ali celo onemogoči spremljanje trendov, zato mora biti vsakršna sprememba skrb- no premišljena. Skozi leta populacijskega spremljanja se pojavi potreba po spre- membah, ki je med drugim lahko posledi- ca razvoja znanosti (Pedišić, 2014; Troiano, Stamatakis in Bull, 2020). Nova spoznanja o vedenjskem slogu, povezanem z zdrav- jem, ustvarijo potrebo po posodobitvah javnozdravstvenih smernic (Bull idr., 2020) in neredko tudi po prilagoditvi anketnih vprašalnikov za populacijsko spremljanje (Troiano idr., 2020). Tak primer se je v za- dnjih dveh desetletjih zgodil na področju z zdravjem povezanega gibalnega vedenja (Troiano idr., 2020). Desetletja raziskav potrjujejo, da je ukvar- janje z zmerno do visoko intenzivno tele- sno dejavnostjo (ZVITD) koristno za zdravje (2018 Physical Activity Guidelines Advisory Committee, 2018). Javnozdravstvene smer- nice za telesno dejavnost, ki so se začele pojavljati v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so vključevale pri- poročilo o ukvarjanju z ZVITD (Pate, 2012) in sistemi populacijskega spremljanja so vklju- čili vrednotenje ZVITD. Novejša znanstvena spoznanja s preloma tisočletja so pokazala, da je tudi količina sedentarnega vedenja povezana z zdravjem (Saunders idr., 2020), to pa je vodilo v dopolnitev smernic. Pri- poročilom za ukvarjanje z ZVITD so dodali priporočilo o omejevanju sedentarnega vedenja (2018 Physical Activity Guidelines Advisory Committee, 2018; Bull idr., 2020; Ross idr., 2020) in sistemi populacijskega spremljanja so vključili tudi vrednotenje se- dentarnega vedenja. Nadalje so raziskave pokazale, da tudi nizko intenzivna telesna dejavnost (NITD) vpliva na zdravje (Chastin idr., 2019; Füzéki, Engeroff in Banzer, 2017), to pa je ob sočasnem zavedanju o pomenu spanja za zdravje vodilo do spoznanja, da »šteje ves dan« (Rollo, Antsygina in Trem- blay, 2020). V zadnjih letih se pojavlja vse več smernic za 24-urno gibalno vedenje, ki združujejo priporočila za telesno dejav- nost, sedentarno vedenje in spanje (Alfa- waz idr., 2021; Jurakić in Pedišić, 2019; Ross idr., 2020; World Health Organisation, 2019). Nova znanstvena spoznanja so privedla do potrebe po prilagoditvi sistemov popula- cijskega spremljanja, in sicer naj to vključuje vrednotenje gibalnega vedenja prek celo- tnega dne (tj. 24-urno gibalno vedenje). Za prenos novejših znanstvenih spoznanj s področja gibalnega vedenja za zdravje v slovenski prostor je nastal raziskovalni pro- jekt Umeščanje načela 24-urnega gibalnega vedenja kot determinantne zdravja v slovenski prostor (GIB24). Financirata ga Javna agenci- ja za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje RS iz državnega proračuna (GIB24, 2024). Projekt med drugim vključuje oblikovanje na do- kazih temelječih slovenskih smernic za 24- urno gibalno vedenje in prenovo sklopa vprašanj za vrednotenje telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja znotraj obdobne raziskave populacijskega spre- mljanja Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. S prenovo vpra- šanj želimo zagotoviti celostno vrednote- nje 24-urnega gibalnega vedenja in s tem pridobiti oceno deleža prebivalstva, ki do- sega smernice za 24-urno gibalno vedenje. Prenova sklopa vprašanj v vprašalniku za populacijsko spremljanje zahteva tehten premislek in transparentno predstavljene argumente za predlagane spremembe. Kot del priprave na prenovo vprašanj smo se avtorji tega prispevka odločili za pogloblje- no analizo zapuščine slovenskega vprašal- nika CINDI. Namen tega prispevka je ugo- toviti, (i) katera gibalna vedenja in njihove dimenzije smo spremljali v preteklosti, (ii) kako so se anketna vprašanja skozi čas spreminjala, ter (iii) prepoznati vprašanja, ki bi jih bilo smiselno spremeniti ali dodati z namenom, da bi celostno zajela z zdravjem povezano 24-urno gibalno vedenje. „ Metode V sistemu COBISS smo poiskali poročila raz- iskav CINDI in Z zdravjem povezan vedenjski slog, pri čemer smo uporabili iskalni niz: (TI=*CINDI* OR TI=*z zdravjem povezan vedenjski slog*). Pridobili smo celotna be- sedila publikacij, v katerih so bili kot priloga dodani uporabljeni vprašalniki za posame- zno leto zajema. Ob pregledu vprašalnikov smo prepoznali vprašanja o količini telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spa- nja. Vprašanja, ki so se nanašala na druge podatke, povezane z gibalnim vedenjem (npr. anketirančev odnos do telesne dejav- nosti), niso bila predmet našega zanimanja in jih nismo vključili v nadaljnjo obravnavo. Vprašanja smo prepisali v Microsoft Excel (verzija 2403, Microsoft Corporation, Red- mond, Washington, Združene države Ame- rike) in prepoznali dele vprašanj, ki so se z leti spreminjali. Spremembe pri določenem vprašanju v vsakem naslednjem vprašalni- ku obdobnega zajema smo označili s krep- kimi črkami (npr. pri vprašanju iz leta 2012 smo s krepkimi črkami označili tisti del, ki se je v primerjavi z letom 2008 spremenil). V nadaljevanju smo iz vprašanj izpisali di- menzije posameznega gibalnega vedenja, po katerih so spraševali (pogostost, inten- zivnost, trajanje, oblika in domena), obdo- bje priklica vprašanja in prisotnost krite- rija, da se dejavnost izvaja »vsaj 10 minut skupaj«. Izpisali smo tudi način podajanja odgovorov (npr. podajanje odgovorov s ponujenimi kategoričnimi odgovori). Na podlagi strokovne presoje smo iz za- dnjega obdobnega vprašalnika (Z zdrav- jem povezan vedenjski slog 2020) prepoznali vprašanja, ki bi jih bilo smiselno tudi v pri- hodnjih zajemih obdržati nespremenjena, in vprašanja, ki bi jih bilo smiselno spreme- niti ali dodati. Predloge sprememb smo tudi argumentirali. „ Rezultati in razprava Pridobili smo vse tri vprašalnike iz zgodnjih raziskav CINDI (Maučec Zakotnik, 2009), ki so vključevale prebivalce izbranih sloven- 152 skih regij (leta zajema 1990/1991, 1996/1997 in 2002/2003), in vseh šest vprašalnikov iz raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog (Djomba, 2010; Hlastan-Ribič, 2010; Pusti- všek idr., 2023; Tomšič, Kofol Bric, Korošec in Maučec Zakotnik, 2014; Vinko, Kofol Bric, Korošec, Tomšič in Vrdelja, 2018; Zaletel- -Kragelj, Fras in Maučec Zakotnik, 2005), ki so vključile prebivalce vseh slovenskih regij (leta zajema 2001, 2004, 2008, 2012, 2016 in 2020) (Dodatna preglednica 1). Vprašanja o telesni dejavnosti V vprašalnik CINDI so bila vprašanja o te- lesni dejavnosti vključena od začetka iz- vajanja raziskave. Še več, telesni dejavnosti je bil namenjen celoten vsebinski sklop vprašanj, ki se je pri zajemu podatkov leta 1990/1991 imenoval »O fizični aktivnosti«, leta 1996/1997 in 2002/2003 »Telesna de- javnost«, leta 2001 »Višina, telesna teža in telesna dejavnost«, leta 2004 »Telesna viši- na, telesna teža in gibanje«, v letih 2008– 2016 »Gibanje« ter leta 2020 »Telesna dejav- nost, sedenje in spanje«. Slednje nakazuje, da so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že leta 2020 prepoznali smiselnost obravnavanja telesne dejavnosti, sedentar- nega vedenja in spanja pri istem vsebin- skem sklopu. Iz navedenih poimenovanj sklopov je mogoče prepoznati spremembe v izrazoslovju skozi leta (fizična aktivnost, telesna dejavnost, gibanje). Pogosto so se spreminjala tudi vprašanja (Dodatna pre- glednica 1). Prva dva vprašalnika CINDI (iz let 1990/1991 in 1996/1997) sta vključevala vprašanje o količini gibanja med opravljanjem dela, pri čemer so bili ponujeni kategorični od- govori (npr. med delom se gibljem, a težjih predmetov ne nosim), in vprašanje o telesni dejavnosti v prostem času, pri čemer so bili prav tako ponujeni kategorični odgovori (npr. v prostem času se sprehajam, vozim s kolesom oziroma se lažje fizično rekreiram). Tabela 1 Lastnosti vprašanj o količini telesne dejavnosti iz vprašalnika CINDI od leta 1990/1991 do 2002/2003 Št. vprašanja Pogostost Intenzivnost Trajanje Oblika Domena Obdobje priklica Kriterij 10 min 1990/1991 68 kategorično (količina sedenja/ gibanja) na delu neopredeljeno 69 kategorično (minut na dan) hoja ali kolo pot na delo neopredeljeno 70 kategorično (navedeni primeri aktivnosti) prosti čas neopredeljeno leto 71 kategorično (na teden) intenzivna – »zadiha- te ali oznojite« neopredeljeno (ver- jetno mišljeno vse) neopredeljen teden 72 kategorično (minut »vsakič«) izven dela neopredeljeno 1996/1997 42 kategorično (količina sedenja/ gibanja) na delu neopredeljeno 43 kategorično (navedeni primeri aktivnosti) prosti čas neopredeljeno leto 44, 44a kategorično (na teden) intenzivna – »zadiha- te ali oznojite« kategorično (min na aktivnost) neopredeljeno (ver- jetno mišljeno vse) neopredeljen teden 2002/2003 8 kategorično (tip dela) na delu 57 št. dni na teden intenzivno; zmerno; hoja minut na dan na delu zadnji teden da 58 št. dni na teden minut na dan kolo; hoja na poti zadnji teden da 59 št. dni na teden intenzivno na vrtu/dvorišču; zmerno na vrtu/dvorišču; zmerno intenzivno v stanovanju minut na dan doma (opravila, skrb- stvena aktivnost) zadnji teden da 60 št. dni na teden intenzivno; zmerno; hoja minut na dan prosti čas (rekreacija/ šport) zadnji teden da Opombe: Krepki tekst ponazarja, v kakšni obliki so bili zbrani odgovori na vprašanja. Izpisani so izrazi o intenzivnosti telesne dejavnosti, in sicer v obliki, kot so se pojavljali v posameznih anketnih vprašalnikih. raziskovalna dejavnost 153 Tabela 2 Lastnosti vprašanj o količini telesne dejavnosti iz vprašalnika Z zdravjem povezan vedenjski slog od leta 2001 do 2020 Št. vpraša- nja Pogostost Intenzivnost Trajanje Oblika Domena Obdobje priklica Kriterij 10 min 2001 5 kategorično (tip dela) na delu 65 št. dni na teden intenzivno ur in minut na dan vse (navedenih nekaj primerov) zadnjih sedem dni da 66 št. dni na teden zmerno ur in minut na dan vse (navedenih nekaj primerov) zadnjih sedem dni da 67 št. dni na teden ur in minut na dan hoja vse (navedenih nekaj primerov) zadnjih sedem dni da 2004 7 kategorično (količi- na gibanja za zaposlene) na delu 8, 9 kategorično (pre- magana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 82 št. dni na teden zelo intenzivno; zmerno intenzivno; hoja kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min rekreacija/šport prosti čas običajno na teden 85 št. dni na teden zelo intenzivno na vrtu/dvorišču; zmerno intenzivno na vrtu/dvorišču; zmerno intenzivno v stanovanju kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min doma običajno na teden 86 št. dni na teden zelo intenzivno; zmerno intenzivno; hoja kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min na delu običajno na teden 87 št. dni na teden ur/delovni dan stanje na delu običajno na teden 88 št. dni na teden kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min kolesarjenje; rolanje; pešačenje pot na delo/študij običajno na teden 2008 6 kategorično (količi- na gibanja za zaposlene) na delu 79, 80 kategorično (pre- magana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij 82 št. dni na teden zelo intenzivno; zmerno intenzivno; hoja kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min rekreacija/šport prosti čas običajno na teden 85 št. dni na teden zelo intenzivno na vrtu/dvorišču; zmerno intenzivno na vrtu/dvorišču; zmerno intenzivno v stanovanju kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min doma običajno na teden 86 št. dni na teden zelo intenzivno; zmerno intenzivno; hoja kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min na delu običajno na teden 87 št. dni na teden ur/dan stanje na delu običajno na teden 88 št. dni na teden kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min kolesarjenje; rolanje; pešačenje pot na delo/študij običajno na teden 2012 7   kategorično (količi- na gibanja za zaposlene) na delu 154 Št. vpraša- nja Pogostost Intenzivnost Trajanje Oblika Domena Obdobje priklica Kriterij 10 min 82 št. dni na teden intenzivna kategorično (na tak dan): < 30 min naenkrat ALI ≥ 30 min naenkrat vse običajni teden 83 št. dni na teden zmerna kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min vse običajni teden da 84 št. dni na teden kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min hoja vse običajni teden da 86 št. dni na teden minut na (tak) dan športne dejavnosti (aerobne); športne dejavnosti (vadba za moč) prosti čas običajni teden 90, 91 kategorično (pre- magana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 2016 7   kategorično (količi- na gibanja za zaposlene) na delu 81 št. dni na teden intenzivna kategorično (na tak dan): < 30 min naenkrat ALI ≥ 30 min naenkrat vse običajni teden 82 št. dni na teden zmerna kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min vse običajni teden da 83 št. dni na teden kategorično (na tak dan): < 30 min ALI ≥ 30 min hoja vse običajni teden da 84 št. dni na teden minut na (tak) dan športne dejavnosti (aerobne); športne dejavnosti (vadba za moč) prosti čas običajni teden 88, 89 kategorično (pre- magana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 2020       7     kategorično (količina gibanja za zaposlene) na delu 76 št. dni na teden visoko intenzivna minut na (tak) dan vse običajni teden da 77 št. dni na teden zmerno intenzivna minut na (tak) dan vse običajni teden da 78 št. dni na teden minut na (tak) dan hoja vse običajni teden da 79 št. dni na teden minut na (tak) dan vadba za moč neopredeljeno običajni teden 80 št. dni na teden minut na (tak) dan vadba za gibljivost neopredeljeno običajni teden 81 št. dni na teden minut na (tak) dan vadba za ravnotežje neopredeljeno običajni teden 83 kategorično (tip transporta) na poti običajno 86a št. dni na teden kolo na poti, med delom, po opravkih običajni teden 87a št. dni na teden kolo rekreacija/šport običajni teden Opombe: Krepki tekst ponazarja, v kakšni obliki so bili zbrani odgovori na vprašanja. Izpisani so izrazi o intenzivnosti telesne dejavnosti, in sicer v obliki, kot so se pojavljali v posameznih anketnih vprašalnikih. Tak tip vprašanj je ponudil grobo oceno količine gibanja, pri čemer telesne dejavno- sti in sedentarnega vedenja ni obravnaval kot ločena konstrukta. Vključeni sta bili tudi vprašanje o količini hoje in kolesarjenja na poti na delo iz z dela (le v letu 1990/1991), pri čemer so bili ponujeni kategorični od- govori (npr. manj kot 15 minut dnevno), ter vprašanje o pogostosti in trajanju telesne dejavnosti v prostem času (npr. več kot od 2- do 3-krat tedensko, manj kot 20 minut). Pri naslednji regionalni raziskavi CINDI iz leta 2002/2003 so bila vprašanja o telesni dejavnosti popolnoma prenovljena. Nova vprašanja so bila precej bolj podrobna. V raziskovalna dejavnost 155 količina telesne dejavnosti vrednotena le kategorično; drugi tip vprašanj iz obdobja 2002–2008, ko je bila telesna dejavnost vre- dnotena zelo podrobno (po intenzivnosti in po domenah); ter tretji tip vprašanj iz leta 2001 in 2012–2020, ko je bila vrednote- na celokupna ZITD in VITD. Predlog sprememb vprašanj o telesni dejavnosti Čeprav aktualne smernice za telesno dejav- nost ne vključujejo ločenih priporočil za te- lesno dejavnost po domenah (npr. na delu, med potjo, med domačimi opravili, v pro- stem času), je takšno spremljanje smiselno. Prvič, spremljanje po domenah ponuja vpogled, kje so ljudje bolj ali manj telesno dejavni, to pa je pomemben podatek za načrtovanje ukrepov za dvig ravni telesne dejavnosti. Drugič, nekatere študije kažejo, da zlasti telesna dejavnost na delovnem mestu ne prinaša enakih koristi za zdravje kot telesna dejavnost v prostem času (Cille- kens idr., 2021; Holtermann, Krause, van der Beek in Straker, 2018). Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bodo morda pomembno vpli- vale na oblikovanje prihodnjih priporočil za telesno dejavnost (Holtermann, 2021). Tre- tjič, študije kažejo večjo veljavnost ocene telesne dejavnosti z vprašalniki, v katerih sprašujejo po domenah (Sember idr., 2020), v primerjavi s tistimi, ki z enim vprašanjem vrednotijo telesno dejavnost v okviru vseh domen (Golightly idr., 2017). Zato menimo, da bi bilo smiselno vrednotiti telesno de- javnost po domenah. Vprašalnik za populacijsko spremljanje iz leta 2020 vključuje ločena vprašanja o ZITD in VITD, medtem ko v njem ne sprašujejo po NITD. Slednje ni presenetljivo, saj tele- sna dejavnost vsaj zmerne intenzivnosti že ob razmeroma majhni količini (npr. 150 mi- nut na teden, kar predstavlja zgolj dobra 2 % časa budnosti) prinaša številne koristi za zdravje in je bila najpogosteje vključena v priporočila (Pate, 2012). Nekatere smernice za telesno dejavnost vključujejo priporočilo o ZITD in VITD ločeno (npr. odrasli naj se ukvarjajo z ZITD vsaj 150 minut na teden ali z VITD vsaj 75 minut na teden ali ena- kovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti (Bull idr., 2020)), spet druge vključujejo poenostavljeno pripo- ročilo, v katerem ne razlikujejo med ome- njenima intenzivnostma (npr. odrasli naj se ukvarjajo z ZVITD vsaj 150 minut na teden (Ross idr., 2020)). Ker je število razpoložljivih vprašanj v anketnem vprašalniku za popu- lacijsko spremljanje omejeno in ker meni- mo, da je podatek o domenah telesne de- javnosti pomembnejši od podatka o ZITD in VITD posebej, predlagamo vrednotenje ZVITD po domenah. V aktualnih smernicah za telesno dejavnost je bil umaknjen kriterij, da šteje zgolj ZVITD, ki se izvaja neprekinjeno vsaj 10 minut (2018 Physical Activity Guidelines Advisory Committee, 2018; Bull idr., 2020; Ross idr., 2020). Raziskave so namreč pokazale, da je za zdravje koristna tudi tista ZVITD, ki se iz- vaja v precej krajših periodah (2018 Physical Activity Guidelines Advisory Committee, 2018). Izključitev 10-minutnega kriterija iz smernic je pripeljala do potrebe po umiku tega kriterija tudi pri vrednotenju ZVITD pri populacijskem spremljanju. Nekateri so že izrazili skrb zaradi vpliva odprave 10-minu- tnega kriterija na spremljanje dolgoletnih trendov (Troiano idr., 2020), a zgodnje razi- skave kažejo, da umik 10-minutnega krite- rija bistveno ne vpliva na količino samopo- ročane ZVITD (Ussery, Watson in Carlson, 2020). Predlagamo umik 10-minutnega kriterija iz vprašanj o ZVITD. Za celostno vrednotenje 24-urnega gibal- nega vedenja je treba ovrednotiti tudi koli- čino NITD (Ross, Janssen in Tremblay, 2024). Vprašalniki, v katerih sprašujejo po NITD, so zelo redki in kažejo bistveno nižjo veljav- nost od vprašalnikov za vrednotenje ZVITD (Helmerhorst, Brage, Warren, Besson in Eke- lund, 2012; Sember idr., 2020; Tanaka, Yaku- shiji, Tanaka, Tsubaki in Fujita, 2023). Slednje je verjetno posledica dejstva, da je NITD izraziteje razdrobljena čez dan in jo je zato težje natančno priklicati v spomin (Troiano idr., 2020). Preprosto rešitev za vrednotenje samoporočane količine NITD je ponudil nedavno razvit vprašalnik za vrednotenje 24-urnega gibalnega vedenja (Kastelic, Šarabon, Burnard in Pedišić, 2022). V njem sprašujejo po količini spanja, sedentarnega vedenja in ZVITD, medtem ko predvideva izračun količine NITD kot preostanek časa do 24 ur (NITD = 24 ur – spanje – sedentar- no vedenje – ZVITD). Validacijske študije, v katerih je bila uporabljena ta metoda vre- dnotenja NITD, so pokazale, da je tako oce- njena količina NITD primerljive veljavnosti kot samoporočana količina ZVITD (Kastelic, Löfler, Matko in Šarabon, 2023; Kastelic in Šarabon, 2023; Kastelic, Šarabon idr., 2022; Šuc, Kastelic, Einfalt in Šarabon, 2023). Upo- rabo omenjene metode za vrednotenje količine NITD predlagamo tudi pri vprašal- niku za populacijsko spremljanje 24-urnega gibalnega vedenja. njih so spraševali po telesni dejavnosti na delovnem mestu, na poti, med opravlja- njem domačih opravil in v prostem času, pri čemer sta bila vrednotena pogostost (število dni na teden) in trajanje (v minu- tah) visoko intenzivne telesne dejavnosti (VITD), zmerno intenzivne telesne dejavno- sti (ZITD) in hoje (ki se izvajajo vsaj 10 minut skupaj) (Preglednica 1). Prva nacionalna raziskava Z zdravjem po- vezan vedenjski slog je bila izvedena leta 2001 in je vključevala vprašanje o tipu dela, ki ga anketiranec opravlja (npr. težko tele- sno delo v industriji, rudarstvu, gradbeništvu in podobno), ter vprašanja o pogostosti (število dni na teden) in trajanju (v urah in minutah na dan) celokupne VITD, ZITD in hoje (ki se izvajajo vsaj 10 minut skupaj). Slednja vprašanja so bila podobna vpra- šanjem o telesni dejavnosti iz izvirnega mednarodnega vprašalnika CINDI (Prättälä idr., 2001), ta pa so po strukturi in obdobju priklica podobna tistim iz vprašalnika IPAQ (angl. International Physical Activity Que- stionnaire). Že leta 2004 je bila izvedena korenita sprememba vprašanj; tista iz leta 2001 so bila nadomeščena z zelo podob- nimi vprašanji, kot so bila uporabljena v letih 2002/2003. Opaznejša razlika je bila le v načinu podajanja odgovora o traja- nju aktivnosti, to je bilo tokrat ponujeno v obliki kategoričnih odgovorov (povprečno manj kot 30 min / povprečno 30 min ali več). Vprašanja o telesni dejavnosti iz leta 2008 so bila podobna tistim iz leta 2004. Leta 2012 so bila vprašanja o telesni dejavnosti nadomeščena z novimi vprašanji, ta so bila zelo podobna tistim iz leta 2001 (le da je bilo obdobje priklica običajni teden in da so bili pri vprašanju o trajanju ponujeni ka- tegorični odgovori). Dodatno sta se vključili vprašanji o ukvarjanju z aerobnimi športni- mi dejavnostmi in o vadbi za mišično moč. Leta 2016 so bila vprašanja dopolnjena s primeri različnih oblik telesne dejavnosti. Pri zadnjem obdobnem zajemu iz leta 2020 so vprašanje o športu odstranili ter doda- li vprašanji o vadbi za gibljivost, vadbi za ravnotežje in o pogostosti kolesarjenja. Pri vprašanjih o VITD, ZITD in hoji se je spre- menil način podajanja odgovora o trajanju (iz kategoričnih odgovorov v kontinuirano podane odgovore v minutah) (Preglednica 2). Večina vprašanj o telesni dejavnosti se je z leti precej spreminjala, kar močno otežuje spremljanje dosedanjih trendov. Prepo- znavamo tri različne tipe vprašanj: prvi tip vprašanj iz obdobja 1990–1997, ko je bila 156 Smernice za telesno dejavnost vključujejo tudi priporočili za izvajanje vadbe za izbolj- šanje mišične zmogljivosti in ravnotežja (Bull idr., 2020; Ross idr., 2020). Vprašanje o vadbi za mišično moč se je v anketnem vprašalniku pojavilo leta 2012, vprašanje o vadbi za ravnotežje pa leta 2020. Spremlja- nje ukvarjanja z vadbo za moč in ravnotež- je je smiselno ohranjati tudi v prihodnje, saj sta obe obliki vadbe v Smernicah za telesno dejavnost in sedentarno vedenje Svetovne zdravstvene organizacije navede- ni kot dodatno koristni za zdravje, tako pri skupini odraslih kot tudi starejših (Bull idr., 2020). Vprašanje o hoji se je pojavilo leta 2001 in ga je bilo najti v zajemih 2012–2020, pri čemer je ostalo razmeroma nespreme- njeno. Vprašanje o pogostosti hoje je mor- da edino vprašanje o telesni dejavnosti, ki omogoča gotov vpogled v dolgoletni trend, zato bi ga bilo vredno ohraniti tudi v prihodnje. Hoja ima posebno mesto v pro- mociji telesne dejavnosti, saj je izraziteje dostopna oblika telesne dejavnosti. Vprašanja o sedentarnem vedenju Vprašanja, ki so hkrati naslavljala kontinu- um gibanja (sedentarno vedenje–telesna dejavnost), so se pojavila že pri prvem zaje- mu CINDI iz leta 1990/1991, medtem ko se je samostojno vprašanje, ki je izrecno na- slavljalo količino sedenja, pojavilo leta 2001. Vse od tega leta so se vprašanja o sedenju pojavljala v istem sklopu vprašanj kot vpra- šanja o telesni dejavnosti. Prva dva vprašalnika CINDI (1990/1991 in 1996/1997) sta vključevala vprašanje o količini gibanja med opravljanjem dela in vprašanje o količini telesne dejavnosti v prostem času (s kategoričnimi odgovori). Pri naslednji regionalni raziskavi CINDI iz leta 2002/2003 je bila opravljena popolna prenova vprašanj o sedentarnem vedenju. Anketnemu vprašalniku so bila dodana vprašanja o tipu dela (npr. pisarniško delo, intelektualno delo, storitvena dejavnost), ki ponuja grobo oceno količine sedenja na delu, o pogostosti in trajanju potovanja z motornim prevoznim sredstvom ter o koli- čini sedenja (v minutah) na delovni dan in na dan ob koncu tedna. Ob predpostavki, da teden šteje pet delovnih dni in dva pro- sta dneva ob koncu tedna, je bila celostno zajeta količina dnevnega sedenja. Nekate- ri zaposleni pa delajo več ali manj kot pet dni na teden in za nekatere je delovni dan tudi ob koncu tedna. Kazalo bi preveriti, ali anketiranci razumejo »delovni dan« kot dan, na katerega so delali, ali kot dan med tednom (od ponedeljka do petka) (Pregle- dnica 3). Prva nacionalna raziskava Z zdravjem pove- zan vedenjski slog iz leta 2001 je vključeva- la vprašanje o tipu dela, ki ga anketiranec opravlja (npr. pisarniško delo, intelektualno delo, storitvena dejavnost), in vprašanje o količini sedenja na delovni dan (v urah in minutah na dan). Slednje vprašanje je bilo podobno vprašanju o sedenju iz izvirne- ga mednarodnega vprašalnika CINDI, ki temelji na kratkem vprašalniku IPAQ. Že leta 2004 so bila vprašanja korenito preo- blikovana. Vprašanje o sedenju iz leta 2001 je bilo nadomeščeno z novim sklopom vprašanj o pogostosti in trajanju sedenja med izbranimi oblikami sedentarnih ak- tivnosti v prostem času (6 aktivnosti), na delovnem mestu (3 aktivnosti) ter na poti na delo in z dela (1 aktivnost). Dodano je bilo tudi vprašanje o razdalji med krajem bivanja in krajem zaposlitve oziroma štu- dija s kategorično ponujenimi odgovori (npr. 2 do 10 km) ter vprašanje o tem, kako anketiranec običajno opravi to pot (npr. z osebnim avtomobilom ali drugim osebnim motornim prevoznim sredstvom (motor ipd.), kar ponudi grob vpogled v količino seden- tarnega vedenja na poti na delo oziroma študij. Vprašanja o sedenju iz leta 2008 so bila enaka tistim iz leta 2004. Leta 2012 so bila vprašanja o sedenju nadomeščena zgolj z enim novim vprašanjem – to je bilo podobno tistemu iz leta 2001, le da je to- krat ločeno spraševalo po količini sedenja (v urah) na delovni dan in na dan ob koncu tedna. Slednje vprašanje je leta 2016 ostalo nespremenjeno. Leta 2020 se je nekoliko spremenila struktura vprašanja in poroča- nje odgovora (v urah in minutah) (Pregle- dnica 4). Predlog sprememb vprašanj o sedentarnem vedenju Vrednotenje količine sedentarnega vede- nja se je z leti spreminjalo, a je vsem raz- ličicam vprašanj skupno, da so spraševala po količini sedenja. Sedenje je telesni po- ložaj in količina sedenja je približek količine sedentarnega vedenja – tj. vedenja, ki je predmet našega zanimanja in ki je vključe- no v javnozdravstvene smernice (Bull idr., 2020; Ross idr., 2020). Sedentarno vedenje je opredeljeno kot vsakršno vedenje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka poraba energije (≤ 1,5 MET; slovensko presnovni ekvivalent) in pri katerem je posameznik v sedečem ali ležečem položaju (Tremblay idr., 2017). Sedenje je torej lahko sedentar- no ali pa tudi ne in sedentarno vedenje je lahko sedeče ali pa tudi ne (Kastelic, Podre- kar Loredan in Šarabon, 2022). Večina ak- tivnosti, ki jih izvajamo sede, je res seden- Tabela 3 Lastnosti vprašanj o količini sedentarnega vedenja iz vprašalnika CINDI od leta 1990/1991 do 2002/2003 Št. vpra- šanja Pogostost Trajanje Oblika Domena Obdobje priklica 1990/1991 68 kategorično (količina sedenja/gibanja) na delu neopredeljeno 70   kategorično (navedeni primeri aktivnosti) prosti čas neopredeljeno leto 1996/1997 42 kategorično (količina sedenja/gibanja) na delu neopredeljeno 43   kategorično (navedeni primeri aktivnosti) prosti čas neopredeljeno leto 2002/2003 8 kategorično (tip dela) na delu 58 št. dni na teden minut na dan motorno prevozno sredstvo na poti zadnji teden 64 minut na delovni dan; minut ob koncu tedna vse (razen na poti) zadnji teden Opombe: Krepki tekst ponazarja, v kakšni obliki so bili zbrani odgovori na vprašanja. raziskovalna dejavnost 157 Tabela 4 Lastnosti vprašanj o količini sedentarnega vedenja iz vprašalnika Z zdravjem povezan vedenjski slog od leta 2001 do 2020 Št. vpra- šanja Pogostost Trajanje Oblika Domena Obdobje priklica 2001 5 kategorično (tip dela) na delu 68 ur in minut na delovni dan vse (navedenih nekaj primerov) zadnjih sedem dni (na delovni dan) 2004 7 kategorično (količina gibanja za zaposlene) na delu 8, 9 kategorično (premagana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 84 št. dni na teden ur/dan TV, računalnik; izobraževanje; prehranjevanje; branje; na poti; počivanje prosti čas običajno na teden 87 št. dni na teden ur/delovni dan sedenje v pisarni; sedenje za volanom na delu običajno na teden 89 št. dni na teden minut/delovni dan potovanje z motornim vozilom pot na delo/študij običajno na teden 2008 6 kategorično (količina gibanja za zaposlene) na delu 79, 80 kategorično (premagana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 84 št. dni na teden ur/dan TV; izobraževanje; prehranjevanje; branje; na poti; počivanje prosti čas običajno na teden 87 št. dni na teden ur/dan sedenje v pisarni; sedenje za volanom na delu običajno na teden 89 št. dni na teden minut/delovni dan potovanje z motornim vozilom pot na delo/študij običajno na teden 2012 7   kategorično (količina gibanja za zaposlene) na delu 85 ur na delovni dan; ur ob koncu tedna vse običajno na dan 90, 91 kategorično (premagana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 2016 7   kategorično (količina gibanja za zaposlene) na delu 80 ur na delovni dan; ur ob koncu tedna vse običajno na dan 88, 89 kategorično (premagana razdalja) kategorično (tip transporta) pot na delo/študij običajno 2020     7     kategorično (količina gibanja za zaposlene) na delu 83 kategorično (tip transporta) na poti običajno 84 ur, minut na delovni dan; ur, minut med vikendom na delu, doma, na poti običajni teden Opombe: Krepki tekst ponazarja, v kakšni obliki so bili zbrani odgovori na vprašanja. 158 tarnih (ob njih smo budni in porabljamo le malo energije), vendar lahko spraševanje zgolj po količini sedenja resno podceni ko- ličino sedentarnega vedenja, saj zlasti koli- čina ležanja (v budnem stanju) predstavlja nezanemarljiv del dnevne količine seden- tarnega vedenja (Duncan idr., 2018; O’Brien idr., 2023). Izraz »sedentarno vedenje« je v splošni populaciji morda še vedno slabše poznan, zato bi ob njegovi uporabi morali navesti opredelitev izraza (podobno kot je bila v preteklosti navedena opredelitev izraza »zmerna telesna dejavnost«). Druga možnost, ki se ponuja, je, da bi vprašanje spraševalo po količini sedenja ali ležanja v času budnosti. Smernice, ki vključujejo priporočilo o se- dentarnem vedenju, ne razlikujejo med se- dentarnim vedenjem po domenah (npr. na delu, med potjo, med domačimi opravili, v prostem času). Kljub temu je spremljanje sedentarnega vedenja po domenah smi- selno vsaj iz dveh razlogov: (i) ponuja vpo- gled, kje ljudje preživljajo čas bolj ali manj sedentarno, ob tem pa (ii) študije kažejo boljšo veljavnost samoporočanega seden- tarnega vedenja z vprašalniki, ki sprašujejo po sedentarnem vedenju v okviru posame- znih domen, v primerjavi s tistimi, ki z enim vprašanjem sprašujejo po celokupnem dnevnem sedentarnem vedenju (Chastin idr., 2018). Vprašanje o količini sedentarne- ga vedenja po domenah bi pomembno povečalo skupno število vprašanj, name- njenih vrednotenju 24-urnega gibalnega vedenja. Ker smo pri anketnem vprašal- niku za populacijsko spremljanje omejeni pri številu vprašanj in ker je z vidika vpliva na zdravje bolj smiselno spremljati ZVITD po domenah kot sedentarno vedenje po domenah, predlagamo, da se še naprej vrednoti le skupna količina sedentarnega vedenja (na delovni dan in na dan med vi- kendom). Skozi leta populacijskega spremljanja se je spreminjalo tudi obdobje za priklic infor- macij o sedentarnem vedenju (in telesni dejavnosti). V letih 1990/1991 in 1996/1997 obdobje za priklic informacij ni bilo opre- deljeno, leta 2001 je bilo obdobje za priklic zadnjih sedem dni, leta 2002/2003 se je referenčno obdobje spremenilo v pretekli teden, od leta 2004 pa anketni vprašalnik sprašuje po aktivnostih na običajni teden. Študije kažejo nekoliko boljšo veljavnost ocene sedentarnega vedenja (in telesne dejavnosti) pri vprašalnikih z obdobjem priklica zadnjih sedmih dni v primerjavi z neopredeljenim ali običajnim tednom (Chastin idr., 2018; Doma, Speyer, Leicht in Cordier, 2017). To verjetno izhaja iz dejstva, da je nedavne aktivnosti lažje priklicati v spomin kot tiste, ki so bolj oddaljene. Pri poročanju o »običajnem« vedenju je verje- tno tudi večje tveganje za pristranskost, ki izhaja iz precenitve lastnega udejstvovanja v socialno zaželenih aktivnostih (angl. soci- al desirability bias) in precenitve ukvarjanja s tistimi aktivnostmi, ki so se nam bolj vti- snile v spomin in nam zato hitreje pridejo na misel (angl. availability bias). Čeprav ocena gibalnega vedenja v zadnjih sedmih dneh z vidika posameznika zanj ni nujno reprezentativna (npr. če sovpada z bolezni- jo ali dopustom), je z vidika populacijskega spremljanja ta skrb odveč. Določen delež anketirancev bo ravno v zadnjih sedmih dneh bolj sedentaren, spet drugi manj se- dentaren, kar pomeni, da nereprezentativ- ne ocene nekaterih anketirancev ne bodo neugodno vplivale na oceno gibalnega vedenja na ravni populacije. Tudi pri enem najpogosteje uporabljenih vprašalnikov (IPAQ) za vrednotenje telesne dejavnosti in sedentarnega vedenja, ki je prvotno na- menjen prav populacijskemu spremljanju, je obdobje za priklic informacij zadnjih se- dem dni (Craig idr., 2003). Na podlagi na- vedenega menimo, da je obdobje priklica zadnjih sedem dni najustreznejše za popu- lacijsko spremljanje. Smernice za 24-urno gibalno vedenje (Ju- rakić in Pedišić, 2019; Ross idr., 2020; World Health Organisation, 2019) vključujejo tudi priporočilo o omejevanju uporabe zaslo- nov v prostem času. Prekomerna uporaba zaslonov se kaže kot pomemben in razšir- jen dejavnik tveganja za zdravje (Patterson idr., 2018; Saunders idr., 2020), zato bi bilo smiselno začeti spremljati tudi to vedenje. Vprašanja o spanju Vprašanje o spanju se je prvič pojavilo leta 2004 in je bilo vključeno v vseh nadaljnjih obdobnih zajemih; v letih 2004–2012 je bilo del sklopa »Uporaba zdravstvenih sto- ritev in zdravstveno stanje«, leta 2016 del sklopa »Duševno zdravje« in leta 2020 del sklopa »Telesna dejavnost, sedentarno ve- denje in spanje«. V obdobju 2004–2008 se je vprašanje gla- silo: »Koliko ur na dan med delovnim tednom običajno spite?« V obdobju 2012–2020 je bilo nekoliko spremenjeno: »Koliko ur na dan običajno spite med delovnim tednom?« Anketiranec je na vprašanje odgovoril z iz- biro enega od kategoričnih odgovorov (več kot 8 ur; 8 ur; 6–7 ur; manj kot 6 ur). Vprašanje o spanju sprašuje le po količini spanja med delovnim tednom (Preglednica 5). Predlog sprememb vprašanj o spanju Ker se lahko količina spanja med delovnim tednom pomembno razlikuje od količine spanja na dela prost dan, bi bilo smiselno vključiti vprašanje o količini spanja na dela prost dan. Za izračun povprečne količine spanja bi potrebovali še podatek o številu delovnih dni in dela prostih dni v tednu. Druga možnost je poenostavljen izračun povprečne količine spanja na podlagi petih delovnih dni in dveh dela prostih dni. Odgovarjanje na vprašanje o spanju s kate- goričnim odgovorom pomembno zmanj- šuje ločljivost podatka o spanju. Dokazano Tabela 5 Lastnosti vprašanj o količini spanja iz vprašalnika Z zdravjem povezan vedenjski slog od leta 2001 do 2020 Št. vprašanja Trajanje Obdobje priklica 2004 32 kategorično (ur/dan) običajno med delovnim tednom 2008 28 kategorično (ur/dan) običajno med delovnim tednom 2012 32 kategorično (ur/dan) običajno med delovnim tednom 2016 40 kategorično (ur/dan) običajno med delovnim tednom 2020 88 kategorično (ur/dan) običajno med delovnim tednom Opombe: Krepki tekst ponazarja, v kakšni obliki so bili zbrani odgovori na vprašanja. raziskovalna dejavnost 159 je bilo tudi, da je ocena količine spanja v primeru kategoričnih odgovorov nižje ve- ljavnosti v primerjavi z oceno, pridobljeno z uporabo kontinuiranih odgovorov (npr. število ur in minut na dan) (Matricciani, 2013). Pri kategoričnih odgovorih lahko pride tudi do nerazumevanja trajanja po- samezne kategorije. Na primer: osebi A in B v povprečju spita 8 ur in 40 minut; pri vprašanju o količini spanja je oseba A od- govorila, da spi »več kot 8 ur«, medtem ko je oseba B navedla, da spi »8 ur«. Katera oseba je odgovorila pravilno? Tehnično pravil- no je odgovorila oseba B. Če prevedemo uporabljene kategorije možnih odgovorov v tehnični jezik, so kategorije naslednjega trajanja: • več kot 8 ur [≥ 9:00 h:mm] • 8 ur [8:00–8:59 h:mm] • 6–7 ur [6:00–7:59 h:mm] • manj kot 6 ur [< 6:00 h:mm] Menimo, da je v splošni populaciji veliko posameznikov – podobno kot oseba A iz opisanega primera – napačno odgovarja- lo na vprašanje o količini spanja. Dodatno, navedeni kategorični odgovori ne omogo- čajo ocene doseganja priporočila o količini spanja. Na primer, po priporočilih ameriške nacionalne fundacije za spanje (National Sleep Foundation) naj bi odrasli spali 7–9 ur na dan (tj. 7:00–9:59 h:mm) in starejši od- rasli 7–8 ur na dan (tj. 7:00–8:59 h:mm) (Hir- shkowitz idr., 2015). Kot vidimo, kategorični odgovori ne omogočajo prepoznave tistih, ki spijo premalo, niti tistih, ki spijo preveč. Na podlagi zapisanega predlagamo, da se količina spanja vrednoti ob uporabi konti- nuiranih odgovorov (npr. število ur in mi- nut na dan). „ Zaključek Populacijsko spremljanje telesne dejavnosti v Sloveniji poteka že od leta 1990, medtem ko sedentarno vedenje spremljamo od leta 2001 in spanje od leta 2004. Čeprav vpra- šalnik za nacionalno spremljanje z zdrav- jem povezanega vedenjskega sloga vklju- čuje vse tri konstrukte gibalnega vedenja (tj. telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje), celostno ne zajame 24-urnega gibalnega vedenja. Za implementacijo 24-urnega gibalnega vedenja kot determinante zdravja v slo- venski prostor bomo v naslednjem koraku (i) oblikovali prenovljen sklop vprašanj za celostno vrednotenje 24-urnega gibalne- ga vedenja, (ii) ga uskladili s strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, (iii) preverili razumljivost vprašanj na vzor- cu anketirancev ter (iv) izvedli raziskavo, v kateri bomo preverili ponovljivost in ve- ljavnost novih vprašanj. Prenovljeni sklop vprašanj bomo umestili v nacionalni anke- tni vprašalnik Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024. S tem bomo lahko prvič ocenili, kolikšen delež odraslih prebivalcev dosega smernice za 24-urno gibalno vedenje, te si- cer v Sloveniji pričakujemo v drugi polovici leta 2024. „ Zahvala Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS ter Ministrstvu za zdravje RS za financiranje projekta Umeščanje načela 24-urnega gibalnega vedenja kot determi- nantne zdravja v slovenski prostor (GIB24) (številka projekta V3-2305). „ Priloga Dodatna preglednica 1: Vprašanja o količini telesne dejavnosti, sedentarnega vede- nja in spanja iz obdobne raziskave CINDI in Z zdravjem povezan vedenjski slog. Do- stopno na: https://doi.org/10.5281/zeno- do.10940303 „ Literatura 1. 2018 Physical Activity Guidelines Advisory Committee (2018). 2018 Physical Activity Gu- idelines Advisory Committee Scientific Report. Dostopno na: Washington, DC, USA: https:// health.gov/sites/default/files/2019-09/PAG_ Advisory_Committee_Report.pdf 2. Alfawaz, R. A., Aljuraiban, G. S., AlMarzooqi, M. A., Alghannam, A. F., BaHammam, A. S., Dobia, A. M., Alothman, S. A., Aljuhani, O. in Aljaloud, K. S. (2021). The recommended amount of physical activity, sedentary beha- vior, and sleep duration for healthy Saudis: A joint consensus statement of the Saudi Public Health Authority. Annals of Thoracic Medicine, 16(3), 239–244. doi:10.4103/atm. atm_33_21 3. Bull, F. C., Al-Ansari, S. S., Biddle, S., Borodulin, K., Buman, M. P ., Cardon, G., Carty, C., Chaput, J.-P., Chastin, S., Chou, R., Dempsey, P. C., Di- Pietro, L., Ekelund, U., Firth, J., Friedenreich, C. M., Garcia, L., Gichu, M., Jago, R., Katzmarzyk, P. T., Lambert, E., Leitzmann, M., Milton, K., Ortega, F. B., Ranasinghe, C., Stamatakis, E., Tiedemann, A., Troiano, R. P., van der Ploeg, H. P., Wari, V. in Willumsen, J. F. (2020). Wor- ld Health Organization 2020 guidelines on physical activity and sedentary behaviour. British Journal of Sports Medicine, 54(24), 1451. doi:10.1136/bjsports-2020-102955 4. Chastin, S. F. M., De Craemer, M., De Cocker, K., Powell, L., Van Cauwenberg, J., Dall, P., Ha- mer, M. in Stamatakis, E. (2019). How does li- ght-intensity physical activity associate with adult cardiometabolic health and mortality? Systematic review with meta-analysis of experimental and observational studies. Bri- tish Journal of Sports Medicine, 53(6), 370–376. doi:10.1136/bjsports-2017-097563 5. Chastin, S. F. M., Dontje, M. L., Skelton, D. A., Cukic, I., Shaw, R. J., Gill, J. M. R., Greig, C. A., Gale, C. R., Deary, I. J., Der, G. in Dall, P. M. (2018). Systematic comparative validation of self-report measures of sedentary time aga- inst an objective measure of postural sitting (activPAL). The International Journal of Beha- vioral Nutrition and Physical Activity, 15(1), 21. doi:10.1186/s12966-018-0652-x 6. Cillekens, B., Huysmans, M. A., Holtermann, A., van Mechelen, W., Straker, L., Krause, N., van der Beek, A. J. in Coenen, P. (2021). Physical activity at work may not be health enhancing. A systematic review with meta- -analysis on the association between occu- pational physical activity and cardiovascular disease mortality covering 23 studies with 655 892 participants. Scandinavian Journal of Work, Environment and Health. doi:10.5271/ sjweh.3993 7. Craig, C. L., Marshall, A. L., Sjöström, M., Ba- uman, A. E., Booth, M. L., Ainsworth, B. E., Pratt, M., Ekelund, U., Yngve, A., Sallis, J. F. in Oja, P. (2003). International physical ac- tivity questionnaire: 12-country reliability and validity. Medicine and Science in Sports and Exercise, 35(8), 1381–1395. doi:10.1249/01. Mss.0000078924.61453.Fb 8. Djomba, J. K. (2010). Tvegana vedenja, po- vezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije: rezul- tati raziskave Dejavniki tveganja za nenale- zljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2004 - z zdravjem povezan vedenjski slog. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC -PVLH3QZZ/2fa409a9- -99bc-4fb0-a88c-5c8f34120465/PDF 9. Doma, K., Speyer, R., Leicht, A. S. in Cordier, R. (2017). Comparison of psychometric pro- perties between usual-week and past-week self-reported physical activity questionnai- res: a systematic review. The International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 14(1), 10–10. doi:10.1186/s12966-017- 0470-6 10. Duncan, S., Stewart, T., Mackay, L., Neville, J., Narayanan, A., Walker, C., Berry, S. in Mor- ton, S. (2018). Wear-Time Compliance with a Dual-Accelerometer System for Capturing 24-h Behavioural Profiles in Children and Adults. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(7), 1296. Do- 160 stopno na: https://www.mdpi.com/1660- 4601/15/7/1296 11. Füzéki, E., Engeroff, T. in Banzer, W. (2017). He- alth Benefits of Light-Intensity Physical Acti- vity: A Systematic Review of Accelerometer Data of the National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES). Sports Me- dicine, 47(9), 1769–1793. doi:10.1007/s40279- 017-0724-0 12. GIB24 (2024). Raziskovalni projekt (V3-2305): UMEŠČANJE NAČELA 24-URNEGA GIBALNE- GA VEDENJA KOT DETERMINANTE ZDRAVJA V SLOVENSKI PROSTOR (GIB24). Dostopno na: https://fvz.upr.si/project/52310/ 13. Golightly, Y. M., Allen, K. D., Ambrose, K. R., Stiller, J. L., Evenson, K. R., Voisin, C., Hoot- man, J. M. in Callahan, L. F. (2017). Physical Activity as a Vital Sign: A Systematic Review. Preventing Chronic Disease, 14, E123–E123. doi:10.5888/pcd14.170030 14. Helmerhorst, H. H. J. F., Brage, S., Warren, J., Besson, H. in Ekelund, U. (2012). A systematic review of reliability and objective criterion- -related validity of physical activity questi- onnaires. International Journal of Behavio- ral Nutrition and Physical Activity, 9(1), 103. doi:10.1186/1479-5868-9-103 15. Hirshkowitz, M., Whiton, K., Albert, S. M., Alessi, C., Bruni, O., DonCarlos, L., Hazen, N., Herman, J., Adams Hillard, P. J., Katz, E. S., Kheirandish-Gozal, L., Neubauer, D. N., O‘Donnell, A. E., Ohayon, M., Peever, J., Raw- ding, R., Sachdeva, R. C., Setters, B., Vitiello, M. V. in Ware, J. C. (2015). National Sleep Foundation‘s updated sleep duration re- commendations: final report. Sleep Health, 1(4), 233–243. doi:10.1016/j.sleh.2015.10.004 16. Hlastan-Ribič, C. (2010). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstve- na stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije: rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nena- lezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slove- nije 2008 - z zdravjem povezan vedenjski slog. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC -9WUT23TJ/cfd2188c-d744- 4f41-994e-d87e3831604f/PDF 17. Holtermann, A. (2021). Physical activity he- alth paradox: reflections on physical ac- tivity guidelines and how to fill research gap. Occupational and Environmental Medi- cine, oemed-2021-108050. doi:10.1136/oe- med-2021-108050 18. Holtermann, A., Krause, N., van der Beek, A. J. in Straker, L. (2018). The physical activi- ty paradox: six reasons why occupational physical activity (OPA) does not confer the cardiovascular health benefits that leisure time physical activity does. British Journal of Sports Medicine, 52(3), 149–150. doi:10.1136/ bjsports-2017-097965 19. Jurakić, D. in Pedišić, Ž. (2019). Croatian 24- Hour Guidelines for Physical Activity, Seden- tary Behaviour, and Sleep: A Proposal Based on a Systematic Review of Literature. Medi- cus, 28(2), 143–143. 20. Kastelic, K., Löfler, S., Matko, Š. in Šarabon, N. (2023). Validity of the German Version of Daily Activity Behaviours Questionnaire Among Older Adults. Journal of Aging and Physical Activity, 31(6), 1016–1022. doi:10.1123/ japa.2022-0417 21. Kastelic, K., Podrekar Loredan, N. in Šarabon, N. (2022). Kako prevajati angleški izraz „se- dentary behaviour“? Krajša razprava o izrazo- slovju. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 70(3/4), 54–59. 22. Kastelic, K. in Šarabon, N. (2023). Validity and reliability of the Daily Activity Behaviours Questionnaire (DABQ) for the assessment of 24-h movement behaviours among adolescents. Kinesiology, 55(2), 289–297. doi:10.26582/k.55.2.12 23. Kastelic, K., Šarabon, N., Burnard, M. D. in Pedišić, Ž. (2022). Validity and Reliability of the Daily Activity Behaviours Questionnai- re (DABQ) for Assessment of Time Spent in Sleep, Sedentary Behaviour, and Physical Ac- tivity. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(9). doi:10.3390/ ijerph19095362 24. Matricciani, L. (2013). Subjective reports of children‘s sleep duration: does the question matter? A literature review. Sleep Medicine, 14(4), 303–311. doi:10.1016/j.sleep.2013.01.002 25. Maučec Zakotnik, J. (2009). Raziskave CINDI o dejavnikih tveganja in učinkovitosti procesa: iz- sledki raziskav 1990/1991 (Ljubljansko območje), 1996/1997 (Ljubljansko območje), 2002/2003 (Ljubljansko območje, Zdravstvena regija Mur- ska Sobota, Zdravstvena regija Nova Gorica). Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC -SN12PJ6W/2ad2d590-795a- 4594-86fa-45e11c7b9741/PDF, https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC -SN12PJ6W/ beccc774-f644-4020-963f-85e1758661fb/ PDF 26. O’Brien, M. W., Daley, W. S., Schwartz, B. D., Shivgulam, M. E., Wu, Y., Kimmerly, D. S. in Frayne, R. J. (2023). Characterization of Detailed Sedentary Postures Using a Tri- -Monitor ActivPAL Configuration in Free- -Living Conditions. Sensors, 23(2), 587. Dostopno na: https://www.mdpi.com/1424- 8220/23/2/587 27. Pate, R. R. (2012). Evolution of Physical Activi- ty Guidelines. In C. Bouchard, S. N. Blair in W. L. Haskell (Eds.), Physical Activity and Health, 2nd Edition. 28. Patterson, R., McNamara, E., Tainio, M., de Sa, T. H., Smith, A. D., Sharp, S. J., Edwards, P., Woodcock, J., Brage, S. in Wijndaele, K. (2018). Sedentary behaviour and risk of all-cause, cardiovascular and cancer mortality, and incident type 2 diabetes: a systematic revi- ew and dose response meta-analysis. Euro- pean Journal of Epidemiology, 33(9), 811–829. doi:10.1007/s10654-018-0380-1 29. Pedišić, Ž. (2014). Measurement issues and poor adjustments for physical activity and sleep undermine sedentary behaviour rese- arch - The focus should shift to the balance between sleep, sedentary behaviour, stan- ding and activity. Kinesiology, 46(1), 135–146. 30. Prättälä, R., Helasoja, V., Laaksonen, M., Ni- kander, T. L., Pia in Puska, P. (2001). CINDI HEALTH MONITOR – Proposal for Practical Gu- idelines. Dostopno na: https://www.julkari. fi/bitstream/handle/10024/78046/2001b14. pdf;sequence=1 31. Pustivšek, S., Vinko, M., Kofol Bric, T., Korošec, A., Pribaković Brinovec, R., Vrdelja, M., Jelenc, A. in Remec, M. (2023). Kako skrbimo za zdrav- je? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebival- cev Slovenije 2020(Elektronska izd. ed., pp. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (101 ))). Dostopno na: https://nijz.si/publikacije/kako-skrbimo- -za-zdravje-z-zdravjem-povezan-vedenjski- -slog-prebivalcev-slovenije-2020/ 32. Rollo, S., Antsygina, O. in Tremblay, M. S. (2020). The whole day matters: Understan- ding 24-hour movement-guideline adhe- rence and relationships with health indica- tors across the lifespan. Journal of Sport and Health Science, 9(6), 493–510. doi:https://doi. org/10.1016/j.jshs.2020.07.004 33. Ross, R., Chaput, J.-P., Giangregorio, L. M., Janssen, I., Saunders, T. J., Kho, M. E., Poitras, V. J., Tomasone, J. R., El-Kotob, R., McLaughlin, E. C., Duggan, M., Carrier, J., Carson, V., Cha- stin, S. F., Latimer-Cheung, A. E., Chulak-Bo- zzer, T., Faulkner, G., Flood, S. M., Gazendam, M. K., Healy, G. N., Katzmarzyk, P. T., Kenne- dy, W., Lane, K. N., Lorbergs, A., Maclaren, K., Marr, S., Powell, K. E., Rhodes, R. E., Ross-Whi- te, A., Welsh, F., Willumsen, J. in Tremblay, M. S. (2020). Canadian 24-Hour Movement Guidelines for Adults aged 18–64 years and Adults aged 65 years or older: an integrati- on of physical activity, sedentary behavio- ur, and sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 45(10 (Suppl. 2)), S57–S102. doi:10.1139/apnm-2020-0467 34. Ross, R., Janssen, I. in Tremblay, M. S. (2024). Public health importance of light intensity physical activity. Journal of Sport and He- alth Science. doi:https://doi.org/10.1016/j. jshs.2024.01.010 35. Saunders, T. J., McIsaac, T., Douillette, K., Gaulton, N., Hunter, S., Rhodes, R. E., Prince, S. A., Carson, V., Chaput, J.-P., Chastin, S., Gi- angregorio, L., Janssen, I., Katzmarzyk, P. T., Kho, M. E., Poitras, V. J., Powell, K. E., Ross, R., Ross-White, A., Tremblay, M. S. in Healy, G. N. (2020). Sedentary behaviour and health in adults: an overview of systematic reviews. Applied Physiology, Nutrition, and Metaboli- sm, 45(10 (Suppl. 2)), S197–S217. doi:10.1139/ apnm-2020-0272 36. Sember, V., Meh, K., Sorić, M., Starc, G., Rocha, P . in Jurak, G. (2020). Validity and Reliability of International Physical Activity Questionnai- raziskovalna dejavnost 161 res for Adults across EU Countries: Systema- tic Review and Meta Analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(19). doi:10.3390/ijerph17197161 37. Šuc, A., Kastelic, K., Einfalt, L. in Šarabon, N. (2023). Preverjanje veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti pri študentih [Validity of the Daily Activity Beha- viours Questionnaire among university stu- dents]. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 71(3-4), 102–107. 38. Tanaka, R., Yakushiji, K., Tanaka, S., Tsubaki, M. in Fujita, K. (2023). Reliability and Validity of Light-Intensity Physical Activity Scales in Adults: A Systematic Review. Measurement in Physical Education and Exercise Science, 27(2), 136–150. doi:10.1080/1091367X.2022.2120356 39. Tomšič, S., Kofol Bric, T., Korošec, A. in Mau- čec Zakotnik, J. (2014). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja - desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Dostopno na: https://nijz. si/publikacije/izzivi-v-izboljsevanju-vedenj- skega-sloga-in-zdravja-desetletje-cindi-razi- skav-v-sloveniji/ 40. Tremblay, M. S., Aubert, S., Barnes, J. D., Saun- ders, T. J., Carson, V., Latimer-Cheung, A. E., Chastin, S. F. M., Altenburg, T. M. in Chinapaw, M. J. M. (2017). Sedentary Behavior Research Network (SBRN) - Terminology Consensus Project process and outcome. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 14(1), 75. doi:10.1186/s12966-017- 0525-8 41. Troiano, R. P ., Stamatakis, E. in Bull, F. C. (2020). How can global physical activity surveillance adapt to evolving physical activity guideli- nes? Needs, challenges and future directi- ons. British Journal of Sports Medicine, 54(24), 1468. doi:10.1136/bjsports-2020-102621 42. Ussery, E. N., Watson, K. B. in Carlson, S. A. (2020). The Influence of Removing the Ten- -Minute Bout Requirement on National Physical Activity Estimates. Preventing Chro- nic Disease, 17 , E19. doi:10.5888/pcd17.190321 43. Vinko, M., Kofol Bric, T., Korošec, A., Tomšič, S. in Vrdelja, M. (2018). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. Dostopno na: https://nijz.si/ publikacije/kako-skrbimo-za-zdravje/ 44. World Health Organisation (2019). Guidelines on physical activity, sedentary behaviour and sleep for children under 5 years of age. Dosto- pno na: https://www.who.int/publications/i/ item/9789241550536 45. Zaletel-Kragelj, L., Fras, Z. in Maučec Zako- tnik, J. (2005). Health behavior and health among Slovene adult population, 2001: CINDI health monitor survey, 2001. Ljubljana: De- partment of Public Health, Medical Faculty; CINDI. prof. dr. Nejc Šarabon Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem nejc.sarabon@fvz.upr.si