16. štev,
V Ljubljani, dne 18. aprila 1914.
Leto VI.
Slovenski som.
Napredno kmetsko glasilo.
izhaja vsako soboto in velja za vse teto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: trlstopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Prlvseletni Inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Narolnina in oglasi se naj poSiljajo na upravniStvo „Slov. Dona" y Ljubljani.
Arhangel.
Če govorimo o angelih, mislimo na ona višja bitja, ki nimajo in ne morejo imeti človeških slabosti na sebi. Arhangeli ali nadangeli so pa celo višji od angelov samih. Učili smo se v krščanskem nauku, da so še bolj sveti kakor angeli in arhangeli duhovniki, ki drže vsak dan božje Telo v rokah in ki imajo oblast, da se v njih rokah izpremeni kruh v božje Telo. Tako smo se učili v šoli in tako nas je učila mati. V naših srcih je vzbudil ta pouk posledice, dal smo smatrali vsakega duhovnika za neko višje bitje, ki je popolno v vseh stvareh in nima nobene slabosti, kaj še greha na sebi.
Ko smo dorasli, so nam te misli sicer prešle in smo spoznali v duhovniku človeka kakor smo mi, vendar nam je ostalo neko gotovo spoštovanje do njega, ker smo si že kot odraščeni predstavljali v njem zaščitnika svete vere in kot takega izpol-njevatelja vseh onih lepih Kristusovih naukov, ki napolnjujejo človeško srce s tako silo, da se skuša vedno po njih ravnati in ostati pošten član človeške družbe, kateremu vest nima ničesar očitati.
A kako bridko nas valrajo take misli! Priti moramo do spoznanja, da so naši verski učitelji slabši kakor smo mi, da se celo v svojih slabostih povspno tako daleč, da nam vzbujajo gnus in zaničevanje. Učili smo se, da smo ljudje bratje med seboj, da se ne smemo sovražiti, še manj krivico storiti in škodovati svojemu bližnjemu. Nesrečna politika pa nanese, da smo si s svojimi brati nasprotni, da smatramo nekaj drugega za dobro in boljše, kakor naši bližnji. V politiki jim nasprotujemo, toda nikomur ne želimo slabega, nikogar nočemo oškodovati, ker vemo, da to ni dostojno poštenega človeka, da se to ne sklada z vestjo, še manj s Kristusovo vero, ki nam daje tako lepe nauke.
A kaj doživimo v nesrečni kranjski deželi! Oni ljudje, duhovniki, predstavite-lji naiše vere, onega zaklada, ki nas vzdržuje, da ostanemo poštenjaki, teptajo v prah vse lepe nauke, rujejo nam iz srca vse ono dobro, ki nas dviga, da ne posta-
nemo živina, izvršujejo dejanja, ki bi jih ne mogli pripisovati najbolj zavrženemu človeku. Ti ljudje sovražijo z ognjem Belcebuba vse one, ki se jim slepo ne pokoravajo. Ti ljudje — duhovniki — napravljajo, kjer le mogoče, škodo svojemu bližnjemu, ti ljudje naravnost besno delajo na uničenje vsega, kar jim nasprotuje. Sredstva, ki jih porabljajo le največji podleži, so jim ljuba, vse, kar je zoper vest in zoper vsako krščansko moralo, jim je dobro za dosego tega namena.
Ko se je duša slovenska dvignila, da protestira proti temu, da bi narodni nasprotniki bičali najboljše njih može in žene, se je našel dr. Lampe, ki je zakrivil najhujšo narodno podlost in ovadil mladega Slovenca, ki ga je hotel uničiti za vse življenje, ker mu je bil ta nevaren. Podoben slučaj je zakrivil tudi katoliški duhovnik pater Arhangel na Viču, ki je anonimno ovadil mladega visokošolca vojaški oblasti, češ, da je upornik. Tatovi in roparji imajo toliko časti v sebi, da ne izdajo svojih tovarišev, ki so res vredni vislic. Katoliški duhovnik pa nima ne poštenja, ne vesti, ne sramu pred samim seboj v sebi. Katoliški duhovnik gre in napiše lažnjivo in podlo ovadbo, podpiše izmišljeno ime in hoče s tem uničiti za celo življenje mladeniča', ki niti šol ni dovršil. In ta katoliški duhovnik taji in laže, da ni spisal ovadbe, toliko časa, dokler se mu ne dokaže. In ko enkrat prizna svojo podlost, svoj namen, uničiti mlademu človeku vso bodočnost, zahteva od njega, da sc ravna po Kristusu, ki je odpustil vsem sovražnikom.
Kri mora zavreti človeku pri takih razmerah! Vsi mi, ki nismo posvečeni, naj bi se morali ravnati po Kristusovih naukih, za one pa, ki učijo te naluke, ki jih bi morali za najbolj svete imeti, naj pa veljajo nazori podležev. Njim naj bo vse dovoljeno, nobeno sredstvo, če je še tako podlo in morali nasprotno, naj jim ne bo preslabo, le da se doseže neomejeno gospodstvo nad dušami in telesi zemljanov.
Še tako vernemu človeku se mora pojaviti vprašanje, ali je mogoče sploh še verovati takim božjim namestnikom, ali je
mogoče verovati, da je politika, ki jo zastopajo taki podleži, prava?
Ne, ni mogoče! Politika, ki jo branijo iti zastopajo taki ljudje, je vredna najhujšega zaničevanja, taka politika je nepoštena in poštenjak se ne more z njo strinjati!
RAZGLED PO SVETU.
Sestanek v Opatiji.
Italijanski zunanji minister San Giuli-ano se je sestal v Opatiji z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Vološki župan dr. Stanger je italijanskega ministra pozdravil v hrvatskem in h koncu v italijanskem jeziku. Glavni povod za ta sestanek so homatije na Balkanu, oziroma v Albaniji, ki sta jo hoteli Avstrija in Italija na vsak način imeti samostojno. O čem se bo še govorilo, bo najbrže le malo prišlo v javnost, kajti taki državniki si ne dajo radi v karte pogledati.
Prestolonaslednik v Monakovem.
Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je obiska! bavarskega kralja Ludovika III. v Monakovem, da je s tem vrnil obisk bavarskega kralja na dunajskem dvoru.
Delegacije.
Dne 28. t. m. se sestaneta v Budimpešti delegaciji. Predsednik avstrijske delegacije bo član gosposke zbornice grof Sylva-Taroucal, podpredsednik pa poslanec dr. Leo. Ta delegacija bo izgubila najbrže en odsek, in sicer bosanski odsek, ker so bili sprejeti krediti za bosansko-herce-govinske čete v proračun skupne vojske, posli pa, o katerih je imel doslej sklepati finančni odsek, ki bo štel vsled tegai primerno več članov. Glavni predmet posvetovanj bo proračun vojne mornarice. Potrebščino za vojno mornarico cenijo na 420 milijonov kron, ki se razdele na šest let. Novih zahtev za vojsko baje letos ne bo. Z veliko napetostjo pa pričakujejo politični krogi Rdečo knjigo, ki jo bo predložil delegacijam zunanji minister in
ki bo obsegala dokumente o balkanski vojni. Zasedanje delegacij bo trajalo najmanj do konca maja, ni pa izključeno, da se bo nadaljevalo tudi še po Binkoštih. Takoj po zasedanju delegacij pa namerava skupni finančni minister Bilinski obiskati za več tednov Bosno in Hercegovino.
Državni zbor.
Ministrski predsednik Stiirgkh se je baje izrazil napram več poslancem, da na sklicanje državnega zbora za sedaj ni misliti, ker bodo zasedale delegacije in nekateri deželni zbori. Pozneje bi se mogel državni zbor sestati samo, če podajo vse ve-jlikc stranke, torej tudi Čehi, točne in obvezne izjave, da bodo omogočile pozitivno delo.
Grof Goluchowski t.
Gališki deželni maršal grof Adam Go-luchoAvski je v sredo zvečer v Lvovu umrl. Zadela ga je srčna kap. — Golu-chovvski se je bil šele vrnil s svojega posestva v Husiatynu, kjer je bil prebil praznike. Še je predsedoval seji deželnega odbora. Zvečer si je dal še na svojem stanovanju brati poljske in nemške liste, naenkrat je prebledel in zagrabil za skozarec vode. V tem trenotku se je zgrudil. Poklicani zdravniki so mogli konstatirati le še smrt.
Zahteve Čehov na Nižje Avstrijskem.
Klub čeških državnih uradnikov priobčuje poziv, ki zahteva za dunajske Čehe sledeče: 1. Čehom sc mora dati v centralni upravi Nižje Avstrije in v nižjeavstfijskih okrajnih zastopih zastopstvo, ki odgovarja njihovemu številu; 2. za otroke čeških uradnikov na Dunaju se morajo ustanoviti ljudske, meščanske in srednje šole. Da. se to ne bo zgodilo, bodo že nemški krščanski socialci skrbeli, ki so Čehom zaprli privatno šolo na Dunaju. Upravno sodišče je te dni odločilo v korist češki šoli, toda dunajski magistrat se ni uklonil ne deželni vladi, ne ministrstvu.
Albanija.
V tej nesrečni roparski deželi tudi sedaj ni miru, ko ima že svojega kneza. Največji spori vladajo v Južni Albaniji v Epi-ru, kjer so grški Albanci proglasili samostojno vlado in se zdaj bojujejo z albansko žandarmerijo. Najbrž upornikom tudi Grki pomagajo: Najnovejše vesti pravijo, da bo knez Viljem izdal prihodnje dni proklama-cijo, s katero se bo proglasil za albanskega kralja. V Albaniji bodo ustanovili lastno vojaštvo, ki se sedaj popisuje.
Izza srbsko - bolgarske vojne.
Časopis »Politika« v Belgradu poroča iz Radovišta, da so v neki jami pri vasi Smiljanac našli 420 segnitih trupel srbskih vojakov. Po ostankih uniform sklepajo, da so to vojaki 14. pešpolka in prebivalci Smiljanca pripovedujejo, da so te vojake vjeli Bolgari, ko pa so se morali umakniti pred Srbi, so vjetnike v vasi pobili in pometali v jaimo. Vest »Politike« je izzvala
silno ogorčenje ter se splošno zahteva od vlade, da zadevo oficijozno razjasni.
Dva narodna dobrotnika.
V Belgradu sta umrla zapored ta mesec Ljubomir in Aleksander Krsmanovič, Ljubomir je volil 4 milijone srbski armadi, Aleksander skoraj isti znesek za dobrodelne narodne namene. Oba sta rojena Bosanca in sta si z lastno pridnostjo pridobila to premoženje.
Preuredite tripelentente v trozvezo.
Iz Londona prihaja senzacijonalna in za celo Evropo velevažna vest, da! nameravajo državniki trojnega sporazuma, torej Angleške, Francoske in Rusije pre-ustrojiti tripelentento v trozvezo. Uvedel je to baje sir Edvard Grey, ki se je zavzemal že leta: 1912., ko ga je obiskal Sazo-nov v Palmoralu, za to idejo. Ko je bil sklenjen lani mir v Bukarešti in ko je prenehala konferenca veleposlanikov v Londonu, ki je do takrat zahtevala vso pozornost diplomatov evropskih velesil, so se zopet pričela pogajanja med vladami trojnega sporazuma. Sedaj so ta pogajanja baje uspela že tako daleč, da prihajajo v javnost že posamezni detajlni predlogi. — Glasom teh vesti bi imela nova trozveza pred vsem nalog, da prepreči vsako sa-molastno postopanje ene izmed omenjenih treh velesil v vprašanjih zunanje politike. S tem namenom bi se ustanovil v Londonu stalen komite, ki bi ukrepal o vseh tozadevnih vprašanjih. Angleški, pa tudi ruski krogi pa upajo celo, da odvrnejo Nemčijo od trozveze in jo priklopijo svoji novi zvezi, s čimer bi dosegli, da bi bilo mogoče ustaviti dosedanje velikansko oboroževanje.
SLOVENIJA.
s Kranjski deželni zbor se snide po klerikalnih informacijah koncem maja ali začetkom junija, pa menda le, če se doseže med vlado in deželnim odborom sprazum-Ijenje glede šolskega zakona. Kakor se ču-je, je naučni minister Hussarek glede šolskega zakona baje klerikalnim težnjam zelo naklonjen.
s Sankcijoniran zakon. Kakor se z Dunaja poroča, je cesar sankcijoniral zakon, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski glede regulacije deželne ceste Črnomelj-Vinica.
s C. kr. kmetijska družba kranjska je imela v torek dopoldne svoj občni zbor pod predsedstvom državnega poslanca g. Povšeta. Poročilu ravnatelja ces. svetnika Pirca posnamemo, da je družba štela 9122 članov ter 158 podružnic. Podružnice so živahno delovale, mnoge so imele lastne drevesnice in trtnice ter kmetijske stroje. Naročale so skupno kmetijske potrebščine. Družbena drevesnica je stala čez 35.000 K in se iz nje lahko oddaja 20.000 drevesc, s katerimi se pa vedno še ne ustreza vsem zahtevam kmetovalcev. —
Podkovska šola se je reorganizirala in se z živinsko bolnico podredila diplomiranemu živinozdravniku. Kmetijska gospodinjska šola v Marijanišču jako lepo uspeva in obstoji že od leta 1898. Lansko leto jo je obiskovalo 21 gojenk. Strokovna književnost se je zopet obogatila. Kmetijska knjižnica šteje zdaj že 13 zvezkov. Izšla so tudi »Gospodarska navodila«, ki štejejo že 41 snopičev. Uradno glasilo »Kmetovalec« je dovršilo 30letnico izhajanja in se izdaja v 10.000 izvodih. 31.323 strankam se je dalo 585 vagonov blaga. Skupen blagovni promet je znašal skoro 1100 vagonov in denarni promet je znašal 11,152.038 kron v letu 1913. Družba razpolaga s premoženjem 186.652 K 73 vinarjev. — V odbor so se izvolili za drugega podpredsednika prelat Andrej kalan (L podpredsednik je tudi duhovnik, namreč ženij dr. Lampe). Nadalje so bili voljeni v odbor: Miha Dimnik, župnik Ivan Hladnik, veleposestnik Josip Kosler, župnik Ivan Piber ter Alojzij Mihelčič v Lokvicah. Računska pregledovalca sta vinarski nadzornik B. Skalicky in deželni knjigovodja H. Lindtner. — Predsednik P o v š e je predlagal resolucijo na vlado in zlasti nal kmetijsko ministrstvo, naj se pri obnovitvi trgovsih pogodb varuje produkcija kmetijstva s primerno carinsko politiko in da se pod nobenim pogojem ne dovoli uvoza inozemske živine. — Dr. Lampe se je pečal s shodom kranjskih mesarjev, ki so ga: imeli v Ljubljani in sc pritoževali, da kmetovalci na deželi koljejo lastno živino, prodajajo meso in delajo konkurenco mesarjem, čeprav bi smeli le v sili klati živino in nje meso prodajati. Predlagal je resolucijo na deželno vlado, da smejo kmetovalci lastno živino svobodno klati kakor tudi kmetijske zadruge zadružno živino. — Cesarski svetnik Pirc je poročal o različnih nasvetih in predlogih podružnic, ki so se vsi sprejeli. — Ob zaključku zborovanja se je predsednik Povše spominjal 30!otnega delovanja družbenega ravnatelja g. Pirca ter mu izrekel zahvalo in priznanje. — Kmetijska družba je potrebna, ta družba tudi deluje v prospeh kmetijstva, ker je ravno kmetom namenjena. To je vse dobro, toda to ni dobro, da ima v kmetijski družbi duhovnik prvo besedo, kajti v odboru sedijo kar štirje duhovniki: Kalan, Lampe, Hladnik in Piber. Kako pridemo kmetje do tega, je nam neumevno, zato moramo gledati, da bodo sčasoma v kmetijski družbi le kmetje imeli besedo!
s Beg davkoplačevalcev iz dežele. Klerikalci so z neprimernim zvišanjem deželnih doklad dosegli to, da bodo visoki davkoplačevalci začeli zapuščati deželo kranjsko in se naselili tam, kjer niso tako strahovite deželne doklade. Kranjska industrijska družba, ki ima plavže in železo-livarno na Jesenicah, je že sklenila prenesti svoj sedež iz Ljubljane na Dunaj. Z njo bo odšlo na 100.000 kron doklad ljubljanskemu mestu, še več pa deželi kranjski,
ker je industrijska družba eden največjih davkoplačevalcev v deželi. Za njo bodo sledili drugi, ki to lahko store, in izpad njih doklad bodo pa morali plačevati oni, ki so priklenjeni na deželo Kranjsko, to so kmetje. Par takih davkoplačevalcev naj še gre in doklade se bodo morale prav gotovo zopet zvišati. Po drugi strani si bo pa tudi vsakdo premislil ustanoviti v naši deželi nova: podjetja. Šel bo rajši drugam, kjer doklade niso tako velike. Klerikalci bodo pa le še naprej zapravljali in pripravili dežela tako daleč, da ne bo več rešitve. Kmetje, spreglejte vendar, kakšna škoda, kakšna poguba je klerikalna stranka za deželo Kranjsko! Spametujte se in odvrnite se od stranke, ki bo, če ne vas, pa vaše otroke spravila na kant, kajti davki bodo morali biti vedno večji, Če ne bo prišla na krmilo poštenejša in bolj gospodarska stranka.
s Krek in Kainila. Lani enkrat, ko sta si bila dr. Krek in Kamila Theimerjeva najbolj v laseh, je napravil dr. Krek velikopotezno gesto:	vložil	je proti Kamili
kazensko ovadbo. Ga pač ni na svetu večjega sovraštva, kakor je tisto, ki se porodi iz velike ljubezni. Ovadba dr. Kreka je seveda vzbudila pozornost, kajti iz farov-žev je šel po deželi glas: zdaj se bo pa pred sodiščem vse izkazalo in se bo pred sodiščem izpričalo, da se je godila dr. Jan. Kreku krivica. Toda, glej čudo, dr. Kreku se je zazdelo, da je vendarle bolje, če stvar ne pride pred sodišče in če se pred sodiščem nič ne dožene. To spoznanje ga je tako prevzelo, da je »pozabil« vložiti obtožnico, kar pomeni toliko, da je svojo ovadbo umaknil. Tako je minila ta stvar brez obravnave, za spomin na to ovadbo pa je sodišče naložilo dr. Kreku 621 kron 50 vinarjev stroškov. — Malo drag je bil ta »špas«, ki si ga je dovolil dr. Krek.
s Pavšlarjeve vodne sile in kranjska dežela. V pravdi T. Pavšlarja proti kranjski deželi zaradi prevzetja njegovih vodnih sil, je zdaj tudi višje sodišče v Gradcu izdalo svojo razsodbo in je Pavšlar tudi v tej instanci izgubil pravdo.
s Nova svetnica. V Jurni vasi, fare Podgrad na Dolenjskem, se je pojavila nova svetnica, ki ji je ime Marija Lužar. Tej se prikazuje sama Marija in dala ji je že tudi denar. Postila se je 40 dni in na ponedeljek po tihi nedelji se je zaimaknila. V tem blaženem stanju je dobila poročilo, da bo na veliki petek natančno ob 3. uri umrla. Zato je ukazala, naj ji vse potrebno pripravijo in kakšen naj bo pogreb. Zamaknjena Mica Lužar ni umrla, kakor je z gotovostjo napovedala. Svojo smrt je pričakovala v cerkvi, od koder so jo spravili domov. Ko smo prišli ob 4. popoldne na njen dom, smo jo dobili ležečo na postelji. Po mojih poizvedbah je Marija Lužar žrtev verskega fanatizma, ki ga na naravnost ostudni način podpihuje župnik Češenj na Podgradu. Ena sličnih žrtev iz bližnje okolice je zblaznela. Kakor razne
okoliščine kažejo, so hoteli v podgrajski fari z Marijo Lužar posnemati »čudeže« vodiške Johance.
s Komunike, ki ga razpošilja poštna hranilnica, deklarira sijajni uspeh sub-skripcije na štiriinpolodstotne zakladne nakaznice na eklatanten način. Iz tega izhaja, da sedaj, ko so znamenja znana iz tuzemstva in tujine, da so ljudje to posojilo štiristo milijonov kron preznamovali petinpolkrat, in sicer je bil ta ogromni znesek daleč čez dve milijardi priglašen pretežno v vezanih komadih. Največjega pomena1 je tudi, da bo prilično polovica posojilnega zneska oddeljena inozemskim znanienovališčem, dokaz, da so na uspehu subskripcije prav razveseljivo sodelovale Nemčija, Anglija, Italija, Švica, Belgija in Holandska.
s Življenski duhovi ohlapnejo, ako prebavna organa, želodec in črevo, ne delujeta pravilno. Zato je potrebno, pri motenjih prebave takoj odpomoči, kar najbolje storimo s Fellerjevimi prebavo pospešujočimi, voljno odvajajočimi rabarbarskimi kroglicami z zn. Elza kroglice. To je staro-preizkušeno, zanesljivo učinkujoče odvaji-lo, odstranijo gorečico, krče v želodcu, vzpehavanje in pomanjkanje teka. Šest škatljic pošlje franko za 4 K lekarna E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 318 (Hrvatsko), kjer se obenem tudi lahko naroči Fellerjev bolečine tolažeči Elza fluid«, 12 steklenic za 5 K franko. Elza fluid teši bolečine, osvežuje in poživlja, radi ga porabljajo pri revmatičnih in protinskih bolečinah, migreni ter tudi za osvežujočo očesno kopel pri slabih očeh ter bi moral vedno biti pri hiši.
LJUBLJANSKA OKOLICA.
lj Dev. Mar. v Polju. Kakor povsod, ktao se vrši tudi tu takoimenovana velikonočna spoved. Kot veren kristjan sem šel tudi jaz v cerkev, da izpolnim versko dolžnost. Naenkrat slišim, kako vpije naš župnik na nekega, v spovednici klečočega starčka žaljive besede, kakor:	baraba,
star sive itd. Žalostno je to dejstvo, da se tak- človek, kakor je duhovnik v božjem hramu tako spozabi, da tako odurno vpije nad ubogim starčkom, ki je prišel v božji liram iskat tolažbe in odpuščanja. Kako je vplivalo to vpitje tudi na druge vernike, ki so bili navzoči, ter torej tudi vse slišali, ne vem, za mene je bilo to zelo mučno.
lj Iz Gornjega Kašlja. Dragi čitatelji! Precej časa se že nisem nič oglasil v našem priljubljenem listu. Sedaj je zima minula in treba nam je nam kmetom trdo delati, dal preživima naše beraške malharje, da nas lažje obsipajo z lepimi priimki. Tu vam navedem zopet en slučaj klerikalnega župnika Ivana Mullerja, ki jasno priča o verski izobrazbi. Kot dober vernik grem k velikonočni spovedi v župno cerkev v D. M. v Polje. Komaj prestopim prag, že
zaslišim glasno ropotanje našega prečastitega župnika in takoj si mislim, da danes ne bomo dobro orali. Pred mnno je bil neki delavec iz Gornjega Kašlja, na katerega je župnik na ves glas kričal: »Proč, baraba; proč, marš takoj proč!« Naposled se ga je vendar usmilil in ga ni spodil in mu ni dal »ta suhe«. Vi, dragi kmetovalci in delavci, vendar se ne boste pustili blatiti od župnika, katerega plačujemo mi? Zakaj raje ne pogleda svojih izobraženih čukov? Menda misliš, da se ti bomo drugi ravnotako pustili? O, kaj še! — Napreden kmet.
lj Kašelj. Kako izborno se človek lahko izobrazi v tukajšnjem klerikalnem in katoliškem izobraževalnem društvu, razodeva vam sledeča dogodbica. Koncem preteklega meseca sem šel skozi Zgornji Kašelj ter slišal iz ust pristnega, no, recimo — Orla — Francelna, Izreči sledeče besede proti očetu: Sram me je, da vas poznam, da ste moj oče, in še nekaj hujših žaljivk, katerih se sploh tu ne more napisati. Ta dečko, ki tako slabo spoštuje svo-fe starše, je sam šele učenec ključavničarstva v tukajšnji papirnici, ter v veliki meri še odvisen od skled svojih staršev.
— Tudi neki drugi — iz papirnice odslovljeni junak, seveda tudi član istega zloglasnega društva, obrekuje venomer ljudi, ki ne trobijo v klerikalni rog. Prijet je bil že sicer enkrat za jezik, a to mu skoro gotovo ne zadostuje in si želi še kaj hujšega. Ponudil je v svoji hrabrosti, dati svojo sliko, da bi jo posnel in prinesel »Slovenski Dom«, a bodi mu povedano, da ima »Slovenski Dom« kaj boljega opraviti, kakor pa, prejemati in objavljati slike junakov tako žalostne postave — kot je ravno do-tičnik.
lj Raznoterosti iz kašeljskega okraja.
Čudna so pota klerikalne skrbi za blagor občanov. Tu se pridno nasipajo ceste z gramozom, v katerem se nahajajo ko klobuk veliki kamni in približno 50 odstotkov peska, ki je pa veliko bližje blatu ko pesku. Tudi čas za nasipanje cest je izborno izbran. Povsod drugje, kjer se na redno in koristno gospodarstvo kaj drži, se posipajo ceste v jeseni, a pri nas se dela to spomladi, ko se obdelujejo tudi polja. Ker . imamo pa posebno rned Zgornjim in Spodnjim Kašljem jako ozka pota, se zvlači pri oranju s pljužno raz cesto vse polno kamenja, ki dela prvič veliko škodo na poljedelskem orodju, drugič se mora pa isto vnovič odstraniti s polja, kar zopet po-ozroči ogromno dela. Tudi je vožnja na na novo posuti cesti jako težavna, kar bi bilo lahko preprečeno, ako bi bile ceste, kakor je pravilno, v jesenskem času nasute. A tudi to posipanje se je, kakor je že pri naših mogočnikih navada, oddalo brez razpisa pod roko nekemu klerikalnemu pristašu, kar je seveda značilno zal može ta-kozvane S. L. S.
lj Iz D. M. v Polju. Kot potnik, ki vedno kolovrati po zapuščenih in zaspanih vaseh,
prišel sem do Balantovega vrta v D. M. v Polju. Ne začudim se malo, ko zagledam krasno sadno drevje na tleh podrto. Takoj si mislim, da je to zopet delo izobraženih čukov, kar je tudi res bilo. Ker so imeli na njem že večkrat veselico, sem mislil, da bodo čuki in bogomile hladili tudi sedaj svojo vročo kri, pa sem se zmotil. Tukaj si bodo namreč postavili trije zelo elegantni čuki svoje hiše. Ker niso ponavadi veliki prijatelji narodnjakov, so vseeno šli tudi te prosit za les. Čudno se mi zdi, da je liberalno blago ravno tako dobro zanje kakor klerikalno. Naj bi šli ti podrepniki rajše le k častitemu županu Jakatu in k tistemu v župnišče, ki nosi črno suknjo. Ker mu vse pošte prenašajo, naj jim pa še da smreke za njihove hiše. Ako bodo stale na liberalnih, bodo prav gotovo »frdamane«, kakor njih gospodarji. Prav zares se mi čudno zdi, da jim to njihova visoka gospoda ni zabranila, ker so v gospodarstvu občine jako bogati in bi jim gotovo lahko kupili hiše, ker so njihovi pristaši. Župnik se je sam na prižnici izrazil, da ima tudi cerkev pravico vmešavati se v politične stvari. Kristus se ni vtikav v politiko. Ali si potem ti pravi Kristusov namestnik? Namesto, da bi oznanjal božjo besedo, se pa vtika v politiko. Kaj briga njega politika, naj se dirži svojega poklica, pa bode boljše! Njenu seveda je cerkev deveta briga, mi ■farani pa deseta. Seveda to velja saimo za klerikalce, za nas je pa drugače, ker smo mu zelo napoti. Saj pravi pregovor: Po farjih vera gor, po farjih vera dol.
Župljan.
DOLENJSKE NOVICE.
d Iz Litije. Srečen trg! Zvezda danica je posijala na naš prelepi trg. Samo radovedni smo, če se bo obdržala? Iz kmečke kurije v našem volilnem okolišu je umrl dosedanji poslanec Košak. Komaj je mož dobro zatisnil trudne oči, že je izvedel o tem naša dika župan Jurče. Želja se mu je vzbudila! Sedaj in morda nikdar več ne bo imel tako lepe prilike, da lahko postane deželni poslanec. Urnih krač jo pobere k dekanu v Zagorje. Šel je namreč zaupnika prosit, da naj pri vodstvu S. L. S. za njega prosi. Med tem so se pa tudi skomine vzbudile kaplanu Majdiču na Vačah, tudi on bi rad bil poslanec. Culi smo tudi, da krški glavar priporoča nekega Ravnikarja iz Radeč. Torej kar trije kandidatje v klerikalnem taboru! Kdo bo zmagal, nam še ni znano. Omeniti moramo samo to-le: župan Bric ni niti posestnik. Kar se pa tiče njegove duševne zmožnosti, je pa reva vseh rev. Mož nima nobenega pravega nastopa. V slučaju, da bi v resnici bil on določen in izvoljen, bi dobil deželni zbor eno ničlo več za kimati. V vsakem oziru bi nam bil Majdič veliko bolj simpatičen, mož je vsaj nekoliko naobražen, in naš Jurče se ne more niti oddaleč primerjati njemu. Naš Jurče je pač doktor žemlja in
žemlja bo ostal. Da, da, gospod doktor žemlja, brez posestva, kako naj vam zaupamo, če vam niti lastni oče noče dati posestva v roke. Kako pa moremo mi vam potem dati čast župana? Vaš oče vas mora pač dobro poznati, da niste liogsigavedi kako dober gospodar. Bodite zadovoljni, da ste se priborili častni naslov »doktor žamlje in kofeta«. Le pecite žemlje in žgite kavo, to vam vsaj pristoja in tudi nekaj nese. Vsaj ste se sami izrazili, da če boste izvoljeni, da bo vas stalo to denar. Res krasne in lepe sanje ima naš doktor žemlja: v deželnem dvorcu na mehkem fotelu bi rad sedel in kimal in odkimaval v prid in blagor nas kmetov. Želja pač ni preskromna, pa preskromne so doktor žemlje duševne zmožnosti. Še je in še več bo naprednega kmeta, ki bo pokazal našemu Jurčetu, da ni za poslanca rojen!
d Sv. Gora pri Vačah. Dne 5. aprila je nastopil naš Ivan kot agitator za kmečko zvezo. V to svrho je postavil dva zastopnika kot nabiralca članarine od nevednih klerikalcev. Toda naš Ivan naj bi vedel, da ta dva farovška. priganjača ljudstvo brez izjeme strank najbolj sovraži. To se je pokazalo, ko se je v enem tednu en sam zglasil pri teh svetohlincih. Na veliko nedeljo so imeli klerikalci grom in točo. Ali ste videli, kaj znajo gospod, ki so doma iz Ribnice, menda iz tistega rodu, ki so žabo pri luni cvrli in zadnjo coprnico na grmadi žgali, kakor nam pove zgodovina? Torej se ni čuditi, če ima naš Ivan osem darov sv. Duha. Saj je pa tudi porabil vse sile farovškega terorizma, še celo škofova oseba mu je dobrodošla, s tem, da je strašil nevedne.koštrune, da bo pri prihodnji birmi škofu natvezil, kakšni uporniki da so, ker ne pristopijo v zvezo farovških kmetov. Izrazil se je, da mu mora pismeno natančno poročati kakor v verskih, tako v gospodarskih zadevah. Veš kaj, Ivan, v verskih zadevah ti bo lahko, ker sta v veri enako fanatično izobražena, drugače vama bo predla v gospodarski stroki, ki o nji oba skupaj toliko razumeta, kakor zajec na boben. Veš, da je bil škof pod kuratelo vsled gospodarskih nezmožnosti. Ti pa še krme ne poznaš za svojo ribniško kravo. Mar nas bodo take reve gospodarsko poučevale.
d Sv. Gora nad Litijo. Dragi gospod urednik! Vem, da se vam čudno dozdeva, da smo v nekih številkah molčali o našem prečastitem. Molčali bi še, toda naš prečastiti nam ne da miru s svojo orjaško ribniško postavo. Hudič naj razume tega medveda! Prvič nas je učil, kako smemo stopiti v farovž. Le poslušajte! Nikdar brez gotovega vzroka, edino tisti, ki dona-šajo inarne, ali pa kronce, s tako tvarino smemo pred častitega. Bolj ostra je pa prepoved vstopa v farovški harem, kjer stanujejo farovške krasotice. V ta prepovedan kraj pa ne smeš drugače vstopiti, razen če prineseš debelega kapuna, ali pa rejenega purana. To prepoved je okusila
neka ženska iz Šemnika. To jo je nahrulil prečastiti, da ga še sedaj kolne. Prečastiti, le na dan s svojo oliko, tem rajši vas bomo imeli! Vse kaj drugega smo doživeli na velikonočno nedeljo pri vstajenju. Na to slovesnost pridejo tuji ljudje, katerim niso znane zapovedi našega prečastitega. V taki gneči se vrine, kamor kdo more, to je umevno. Ko pride prečastiti z Najsvetej-šim zopet v cerkev, se ustavi pod korom pri stopnjicah, nakar je začel psovati po stopnjicah stoječe ljudi. Na prižnici pa je bilal ta - le božja beseda: Zoper mojo prepoved se je vtihotapilo na kor nekaj zijal; zapovem pevskemu zboru, da zaznamuje te upornike, da jih bom potem naznanil na pristojno mesto. Svetovali bi vam, prečai-stiti, da se poprej dogovorite z župnikom. Kocijančičem v Mirni, kako mu je kaj prijalo pri taki obravnavi z nagrado 40 K?
d Sv. Gora nad Litijo. Da je naš Ivan olikan gospod, tega ne moremo utajiti. V tej časti se je izkazal na veliko nedeljo. '1 edaj smo slišali Sodomo in Gomoro! — Najprej je nahrulil klerikalce, potem stare babe, naposled pa nasprotnike farovških dcbeluharjev, to smo liberalci. Ej, veš, Lovšin, še baba je malo vredna, če se s tem ukvalrja, da pobira izmišljene marne; tem manj je še častno za farja, da se vede po babjih domišljijah. Veš, gosp. Ivan, da smo te imeli za bolj značajnega? Da si nad nami vpil, da smo božji ropniki, vsled te tvoje surovelosti te lahko tiramo pred sodišče; to čast si lahko dosežeš, mi pa vemo za nekega Ivana, ki menda še ni bil pri spovedi, odkar nosi blagoslovljene hlače, a vendar zauživa vsak dan Najsvetejše, pa še sedaj ni povrnil po lastni hudobiji povzročene stroške onemu kmetu na Ravnih, ki je miroljubna in tiha duša, ki se trudi od zore do mraka, da preživlja svojo družino. Ali veste, g. Ivan, da ta kmet še ni prestopil praga svetogorske cerkve in preklinja dan vašega rojstva, od kar ste mu povzročili nepotrebne stroške. S tem ste odtrgali njemu in njegovi družini od ust težko priboreni kruh. Torej, ljudje, sodite, kdo je božji ropar, ali mi liberalci, ki nočemo klečeplaziti pred g. Ivanom?
d Iz Sv. Gore pri Litiji. Naš župnik Lovšin se drži stare prislovice, če ni cerkveni ključar rojen meseca kimavca, ne more dolgo časa obdržati to dostojanstvo. To se je že neštetokrat pokazalo. Svoje-dobno so bili izvoljeni možje-poštenjaki, ker pa niso hoteli v župnikov rog trobiti, so bili odslovljeni. Sedaj si je pa naš Lovšin izbral nekega kosmatinca, ki ne zna ne tirati in ne pisati. Seveda, ta ugaja župniku za ključarja in to vsled tega, da sam lahko po svojem dela cerkvene račune. To bi še ne bilo na vse zadnje ravno tako hudo, če je cerkveni ključar analfabet. Da si je pa sedaj župnik Lovšin izbral moža, o katerem se čujejo različne govorice, ni posebno njemu v čast. Mož, ki ga je izbral, je Franc Ocepek, po domače Špan iz Ro-viš. Ta človek je bil pri prejšnjih župnikih
zelo na slabem glasu, tako, da bi si ne smel pred farovškim pragom niti čevljev obrisati. Dasi se neradi pečamo z osebami, se nam tukaj vidi potrebno, da zabeležimo dejanja, katera je storil Ocepek, in to le vsled tega, da bo javnost vedela, s kom se brati svetogorski župnik Lovšin. Kakor nas je več kmetov, ki se pečamo s prodajo lesa, se tudi ta Ocepek. Prav dobro kupčijo je naredil s cerkvenimi borovci. Pred leti je iz sosedovega splava v zagorskem zatonu ponoči prevalil osem smrek na svoj splav. Premikal je tudi Drnovškove smreke. Vzel je aro na tuje blago itd. Tudi tukaj se je vresničil star pregovor:	»da
jabolko ne pade daleč od drevesa«, ali pa: »kar mačka rodi, rado miši lovi«. Ne dolgo tega je njegov sin bil zasačen, ko je šel nepovabljen v sosedov hram po hlebec kruha in jajca; morda bi si še kaj več nabral, pa je bil prepoden. Te dokaze lahko s pričami pred sodiščem 'dokažemo. In tudi vemo, da so Lovšinu znani, a kljub temu ga drži. Sodbo o župniku Lovšinu pa pripuščamo javnosti. — Na Velikonočno nedeljo pri vstajenju Gospodovem še nismo dočakali kaj takega, kakor letos. Mesto, da bi bral evangelij, kakor se spodobi za velikonočno nedeljo, je spravil svojega rojstva kosti na prižnico ter pričel razbijati po prižnici kakor Mojzes po skali. Celo svoje lastne pristaše si je privoščil, in to vsled tega, ker se niso hoteli dati vpisati, da bodo pristopili k novi kmečki zvezi, katero bodo Belo nedeljo na Vačah ustanovili. Kar z imenom jih je imenoval: n. pr. Vrtačnika iz Golč in Prašnikarja.Potem se je spravil na one, ki niso hoteli pri njem opraviti velikonočne spovedi. Vse te je imenoval, da so božji ropniki. (Kljub temu, da so opravili spoved, seveda drugje.) Lovšin, le tako naprej in kmalu boste sami opravili spoved. Starim ženicam ukazuje, naj kar gredo k splošnemu obhajilu. A slabeje je šlo materam. Prvo, kar je bilo, je vprašal, kje je bil sin ali hčer pri spovedi. Če je mati odgovorila, da n. pr. na Savi ali v Zagorju itd., ni dobila odveze. Če pa je slučajno prišel napreden kmet, temu pa seveda ni dal odveze, ker po Lovšinovem ni večjega grešnika na svetu, kot napreden kmet. — Mislimo, da je za danes dovolj!
d Iz Boštanja. Že dolgo časa se nismo oglasili, toda naši črni nasprotniki, ki nas hočejo itak uničiti, se oglašajo v »Lažilju-bu«. Norčujejo se, ker se pritožujemo čez višje deželne doklade. Ali ste vredni, da nosite hlače? Zakaj mirno gledate kori-tarje pri deželi, ki žro za naše žulje? In v tisto umazano cunjo pišete, ki se nanjo niti pes ne vleže. Ta cunja kmete zdaj tako farbal in laže, da je kar za prijeti. Pri nas sta ob volitvah dva klerikalca silno agitirala, da jima čevljar ni mogel sproti čevlje popraviti. Eden tistih, ki je hodil s krmežljavim kaplanom agitirat, se je zdaj tudi pritožil čez zvišane doklade in je izjavil, da se kesa, ker je hodil s krme-
žljavčkom agitirat po hribih. Torej še zagrizen klerikalec se pritožuje čez višje doklade in prepričan sem, da se bodo še marsikomu odprle oči. Ko bo prišla jesen, bo pa eksekutor hodil agitirat ter bo rubil kmete. Naš župnik je dobil za ključarja nekega božjega volka, ki ga bo lahko z bičem tepel, saj ga bo vse ubogal. Prihodnjič pa kaj več.
d Iz Prečine. Zdaj, ko se kandijanski župan na vse strani trudi dokazati, da on glede podpor izključuje vsako politiko, torej da je kot novi deželni poslanec popolnoma nepristranski, smo se prav prisrčno nasmejali, kako so ga zadnje »Dolenjske Novice« strahovito postavile na laž. Prosim vse bralce »Slovenskega Doma«, naj to - le dobro preberejo. »Dolenjske Novice«, ki so se zdaj po zimskem spanju prebudile v tednik, namreč prinašajo dopis iz Prečine, ki se glasi tako - le: »V naši fari imamo iznajdljivega moža. Hodil je toliko časa okoli našega poslanca Zurca, da je dobil dovoljenje za vinotoč pod vejico. Zdaj, ko ga ima, je iz same hvaležnosti do S. L. S. pa naročil — pomislite — Slovenski Dom«. Bodemo si že zapomnili.« — Torej, ljudje božji! Zato, ker je ta presneti »iznajdljivi« mož hodil okrog poslanca Zurca in je dobil dovoljenje za vinotoč pod vejico, zato se ne bi smel naročiti na »Slovenski Dom«. Ta je pa res dobra! Ali niso tu klerikalci zopet sami potrdili, kar tudi mi trdimo, namreč, da klerikalci pri vsem, kar store za kmeta, delajo to samo zaradi svojega dobička in pa iz svojih politično strankarskih ozirov. Sicer je pa pri tem še nekaj čudnega. Dopisnik iz Prečine (pravilno bi se moralo glasiti, dopisnik iz Stemburjeve gostilne v Kandiji), samo omenja, da je »iznajdljivi« mož le hodil okrog poslanca Zurca, torej ne, da bi ga bil tudi česa prosil. Ali je za tako dovoljenje — vinotoč pod vejico— tudi treba, da se sam visoki gospod poslanec postavi na glavo? To je nekaj čisto novega. Doslej je dobil tako dovoljenje vsak prosilec, ki se je zglasil pri politični oblasti, ni bilo treba nobenega poslanca zraven. Časi, ko je pri novomeškem okrajnem glavarstvu odločeval pravzaprav g. župan Štembur iz Kandije, so hvala bogu minuli. Sedanji glavar ni g. Zurcu prav nič dolžan in najbrže gosp. komisar tudi ne. Preje, o ja, preje, to so bili drugi časi, druge razmere. Poznamo ravno iz naše občine slučaj, ko je gosp. glavar poslal Zurcu povelje, to in to morate izvršiti, toda mogočni paša v Kandiji je pismeno povelje raztrgal, češ, piši me v ... . Zdaj to ne gre več tako gladko. Poznamo tudi slučaj, ko je ravno naš po-slahec gosp. Zurc pomagal nekemu prav nečedno slepariti pri dovoljenju za vinotoč pod vejico in je gosp. glavar tej slepariji, ki jo je podpiral tudi prejšnji konceptni praktikant, ki je bil Štemburjev vsakdanji gost, napravil s tem konec,’da je poslal orožnika, ki je snel »cagar« izpred hiše. In pomislite, dotični je naročen celo na nem-
ški židovski list, pa se g. Zurc ni nikdar pohujševal nad njim. On že ve, zakaj ne. Če bi bil naš »iznajdljivi« mož pri Štem-burju dal za nekaj Štefanov vina, bi se oče Štembur najbrže ne pritoževali nad njim po »Dolenjskih Novicah«. Kaj, ko bi prihodnje »Dolenjske Novice« tudi to - le napisale: Ker je g. Josip Zurc, po domače Štembur postal naš poslanec na katoliški podlagi in kot vzor katoliški mož ne more prenašati gostov, ki niso klerikalci, bo odslej zanaprej vsakega takega gosta ven vrgel iz gostilne. — Tudi mi zaključujemo naš dopis z besedami: »Borno si zapomnili!« Posebno za slučaj, ko bo zopet kak klerikalen poslanec slepomišil kmete, češ, da vsakomur rad pomaga iz »same ljubezni do kmeta«. Mhm!
d Iz Gotne vasi. In sedaj k zaključku še nekaj, kar bo bolj splošno zanimalo. Glede g. Štanglja namreč klerikalna po-štenjakoviča Štembur in Avsec na prav neroden način izdasta sicer že itak znano skrivnost o pristranosti deželnega odbora. Če mi sami trdimo, da sedanji deželni odbor pristransko postopa s podporami, to ni nič posebnega. Ampak če kaj takega potrdi tudi kak klerikalec sam, to pa je že bolj zanimivo. V našem slučaju sta jo Štembur in Avsec tako nerodno zavozila, da sta svojo nerodnost potem šele, ko smo mi nanjo opozorili, hotela v drugem dopisu v »Slovencu« popraviti, češ, da ni res, da je deželni odbor g. Štanglju svoj čas zato dal podporo za gradbo živinskih hlevov, ker so klerikalci mislili, da je tudi Štangelj njih pristaš. Da naši bralci izvedo, da se nismo prav nič zmotili v svoji sodbi, evo, čitajte, kar sta deželni poslanec Zurc in njegov dolgi adjutant Avsec v prvič v »Slovencu« v tej zadevi pisala. Tako - le modrujeta ta dva možakarja: »Drugi možak, ki bi v Gotni vasi rad kaj veljal, pa! mislimo, da ne bo imel nikoli veliko besede, je Štangelj. Ta značajni mož se je do zadnjih deželnozborskih volitev vedno kazal pristaša S. L. S., samo, da je dobil od deželnega odbora podporo za zidanje živinskega in svinjskega hleva. Ob zadnjih deželnozborskih volitvah pa je prišel do prepričanja1, da bo S. L. S. in deželni odbor vse zapravil in je strastno agitiral proti g. Zurcu (vulgo Štemburju) za »neodvisnega« kandidata gosp. Škerlja. Če je Štangelj značajen, naj dotično podporo vrne deželnemu odboru, da se bo nekoliko pokril primanjkljaj, ki mu po glavi blodi . . .« — Če se kdo izmed bralcev »Slovenskega Doma« doslej ni brigal za našo vaško preklarijo, od slej naprej bo dobro storil, ako se zanima, kako bomo v tem oziru Štemburja in Avsecal zavrnili. Predvsem pa opozarjamo, naj si zgorenje, dobesedno po »Slovencu« posnete besede, dobro zapomni. Kaj ne, tu Štembur Štanglju očita, da zato ni značajen, ker se je do zadnjih volitev kazal pristaša S. L. S. Gospod župan in deželni poslanec Štembur! Kako nesrečna misel je to, da se ravno vi
sploh komu upate očitati značajnost v politiki. Kakšna značajnost pa je bila od vaše strani, ko ste leta in leta imeli vse stranke za norca, ko ste v svoji gostilni nasproti naprednjakom vihteli gorjačo zabavljanja čez »te hudičeve farje«, ko ste se grozili, da bi najraje ven pometali sploh vse te »črne hudiče«, ko ste se na vse svetnike in svetnice božje primojdušali, da se raje pogreznete, kot bi bili klerikalec, ko ste se hudovali, da bi bi bili naj-večjl osel na svetu, če bi bili tako neumni, da bi prevzeli klerikalno kandidaturo in; ko ... no ja, tisto, kar ste nekje v Ljubljani zoper klerikalce počeli, vam le iz posebnega usmiljenja še prizanašamo. Ampak tega vam pa ne prizanesemo: namreč, da iz čisto zanesljivega vira vemo, da se vi v gotovih družbah še zdaj bumfate, da niste klerikalec, če prav ste bili izvoljeni na klerikalni podlagi za župana in deželnega poslanca. Vemo tudi, da v svoji gostilni nasproti »črnim hudičem« ravnotako zabavljate čez »te proklete liberalce«, ki bi jih tudi najraje ven pometali, če bi vam ne bilo zaradi — pink, pink. Skratka, da še celo v svoji gostilni pri vsaki priliki izigravate eno stranko proti drugi, da se v eni sobi delate norca čez goste v drugi sobi, to je znano večinoma vsem gostom, ki so še zdaj tako pritrčeni, da se puste norce briti. Ali pa je to značajno, g. Štem-bur? In zdaj poglejmo še, kakšen značaj v politiki je vaš dolgi bratec, naš sosed Avsec.	(Sledi prihodnjič.)
d Iz Št. Jerneja. Zopet nekaj novic iz naše vasice. Tukajšnji orlički so igrali na Velikonočni ponedeljek zjutraj budnico, namesto na Vel. nedeljo, in sicer šele ob pol 6. zjutraj. Drugod igrajo zjutraj ob 4., ne pa ob 6., pa ne na Velikonočni ponedeljek, kot tukaj. Igrali so pa ravno radi tega tako pozno in ne na pravi dan, ker so se zbali šentjernejskih fantov, ne radi tepeža, ampak radi konkurence. Gospod organi-stek so se ozirali na vse strani, najbolj na okna Brulčeve hiše, če bi jih videl Joško, ki pa ni željan videti kakšne krinke. Pri gosp. županu so zaigrali več takih komadov, ki sem jih slišal že večkrat na| gmajni. No, pa saj mu pristoja, da se mu naredi kakšna čre— pol—. To so mu napravili menda za zahvalo, ko imamo sedaj večje občinske doklade in stroške. Gospodu Rmančku bi pa svetoval, da bi bilo bolje, da ne bi hodil drugokrat tako pokoncu. Zmisli se naj, kdo njega živi in plačuje. — Svetujemo mu pa tudi, da ne bo igral nobene dve leti več in pasel lenobo v tukajšnji vasici.
d Za pogorelce. Notranje ministrstvo ije dovolilo za pogorelce v Tribučah pri Črnomlju 500 K podpore.
GORENJSKE NOVICE.
g Iz Oselice. Hitra pošta. Ako se odda pismo v Ljubljani v petek opoldne, ga dobi prejemnik še le v ponedeljek ali
pa še ne. Torej potrebuje pismo na daljavo okrog 50 km tri dni, včasih še več, po železnici gre čez 20 km, po vozni pošti zopet okrog 20 km. Od tu odnaša pismo-noša-trpin trikrat na teden. Ta stori svojo dolžnost in še več, vendar ne moremo terjati od njega, da vsako razglednico izroči prejemniku v roke. Da pri tem trpimo občutno škodo, si lahko vsak misli, najbolj so prizadeti obrtniki in trgovci. Trkalo in prosilo se je že povsod, na poštno ravnateljstvo v Trst, na poslance, a vse nič, ker pravijo, da je premalo prometa. Ako se že poštni urad ne more nastaviti na Sovod-nju, naj bi se dal nam še en poštni sel. — Za vse drugo je dosti denarja, samo ko je treba hribovcem dati par vinarjev, jih pa ni. Seveda za Albance pa ni nič škoda.
Iz Stare Oselice. Samo teden dni so se posmehovali naši klerikalčki onemu dopisu v predzadnjem »Slov. Domu«. Par oseb je že gotovih, ki so bile zraven, imena priobčimo ob svojem času. Morali so iskati pomočnika v Poljanski dolini, da so bolj brez skrbi pred poizvedbo, a vse pride na dan. Vpraša se tudi gosp. župana, zakaj ne opere svoje časti, ko mu je očital »Sl. Dom« zaradi računov pri cesti? Kje jc ona podpora, ki je prišla lansko leto za poprave pota? Sicer se je zasul neki mostiček, ampak kje so druge kronce. Pojasnite to, da se ne bo kaj slabega mislilo, ker kdor molči, ta pripozna.
g Trata v Poljanski dolini. Kakor že znano, je tratarski župnik Brajc velik nasprotnik naprednega časopisja. Posebno zdaj je z največjo podivjanostjo nastopil 'in je neko žensko gostilničarko osebno napadel. Sramotil jo je in tako rjul nad njo kakor lev. Primerno bi bilo, da bi se sod-nijsko postopalo proti njemu, ker je najhujši preganjalec »Slovenskega Doma«. Pravi, da je list zoper vero. Jaz sem pa v katoliški veri poučen iz katekizma, zato še nisem nikdar nobenega časopisa zato vzel v roke, da bi se v verskih stvareh poučil. Časopis je le za gospodarske in politične stvari. Ako klerikalci vero iz časopisja dobivate, zato imate tako malo pravih verskih čednosti. Našega Brajca se kaj malo drže prave verske čednosti, on bi bil dosti bolj primeren za kakšnega pašo v Aziji, da bi imel oblast brež kazni udrihati po svojih nasprotnikih. Vprašam vas, posestniki, ali ni to velika sramota za našo občino, da ima tak pritepenec, ki je le od danes do jutri, celo občino pod komando? Ko bodo prišle volitve, vržite ven njega in pa njegove glavne kimavce. Bodite pametni in mu ne delajte tlake. Namesto1 da hodi agitirat, naj pa spravlja raje robo skupaj.
NOTRANJSKE NOVICE.
n Postojna. Izkaz daril za »Sokolski Dom« v Postojni. Slavna »Notranjska posojilnica« 200 K; br. Josip Kraigher 10 K, mesto venca na krsto svojemu nečaku Žiži
dr. Kraigherjevemu; s. Lojzika Burger za prodana bloka št. 200 in 204 10 K. — Prav iskrena hvala! Na zdar! — Odbor društva »Sokolski dom« se najiskreneje zahvaljuje slavni »Notranjski posojilnici« v Postojni za darovani velikodušni znesek 200 K v prid sklaldu za »Sokolski dom«. Živela! — Josip Lavrenčič t. č. predsednik; F. Kutin, t. č. blagajnik. — Godbeno društvo v Postojni priredi v nedeljo, dne 19. aprila ob ugodnem vremenu promenadni koncert v drevoredu pred mestno hišo od 11. do 12. dopoldne. — Opozarjamo na koncert, ki se vrši v nedeljo, dne 19. aprila v Postojni v »Narodnem hotelu«, ki ga priredita gosp. Josip Rijavec in gosp. Ivan Trost, dva nadarjena slovenska umetnika, ki imamo od njih še mnogo pričakovati. Ker se nam nudi izredni umetniški užitek, kakršnih imamo v Postojni le redkokdaj priliko zasledovati, poživljamo cenjeno meščanstvo in okoličane, da se v prav ogromnem številu udeleže koncerta, da tako vzpodbudimo mlade talente k na-daljnemu, ne lahkemu delu. Torej na svidenje!
n Požar. Dne 3. aprila ob 1. popoldne je na skednju posestnika Antona Dolesa v Landolu pri Postojni izbruhnil požar. Ogenj se je hitro razširil na 15, deloma s slamo, deloma z opeko kritih objektov. Ogenj so končno lokalizirali in pogasili. Škoda znaša 78.000 kron, zavarovalnina pa samo 53.000 K.
n Iz Dolov nad Idrijo. »Domoljub« št. 15 prinaša dopis iz tukajšnje občine, v katerem pravi dopisnik da so pregledovali deželne račune od leta 1908. do leta 1913. in da! nikjer niso našli občine Dole, da bi dobila kakšno podporo. Dopisnik pravi, češ, mi smo sami dovolj bogati in imamo dovolj visoko občinsko naklado. Ker poznamo tiste može, ki stopijo skupaj (zbere se jih namreč vselej večja družba) kadar hočejo kaj pisati za »Domoljuba« iz tukajšnje občine, ter zborujejo najmanj celo popoldne, da se tako zgovore, kaj bodo dali v »cajtenge«, potem izvolijo deputacijo dveh ali treh mož, da neso njih sklep v sosednjo občino' k tudi poznanemu dopisniku. Ta jim šele sestavi dopis za »Domoljuba«. Sai namreč niso zmožni tudi kratkega dopisa sestaviti. Čudno je, da se po »Domoljubu« jeze čez občinske doklade, dasiravno so tudi naši klerikalni odborniki občinske račune in proračun podpisali ter glasovali za zvišanje občinskih doklad, ker so videli, da občina drugače ne more pokriti svojih stroškov. Ker pa pišejo, da imamo mladega župana in kakor bi bil on kriv, da ima občina precej visoke doklade, jim na vsa usta povemo, da delajo to iz gole nevoščljivosti. Vsi bi bili raidi odborniki in župani, pa niso vsi skupaj toliko zmožni, da bi v treh mesecih spravili toliko računov v red in naredili toliko pisave, kolikor naš župan, dasiravno mlad, lahko v enem tednu opravi-Ker pa sami ne morejo priti do tega, kako
bi se znižale doklade, ker ako bi le količka} znižali občinske doklade, bi imela občina primanjkljaj ob koncu leta, jim mi pokažemo pot, po kateri bi se daio občinske doklade znižati. Prvič: ob priliki vsakih volitev je cela vrsta naših klerikalcev po teden dni in še več samo na agitaciji. Te dneve bi porabili doma za kakoi koristno delo ter to, kar bi ta čas pridobili, dali občini na razpolago. Drugič: po tistih vaških in gospodarskih potih, katere so po vaših zemljiščih in imate vi pretežno korist od njih, popravljajte in trebite kanale zastonj, znesek, ki ga ima občina vsako leto od tega plačati, prepustite občini.ln sicer vse te zneske za ubožni zaklad. 'Iretjič: čas, ki ga porabite za razne svoje tajne sestanke ter za brezpotrebna pota v Ljubljano, porabite občini v korist, ako ne drugače, da občinska pota popravljate, in sicer na svoje stroške, kakor tudi vedno hodite v Ljubljano na svoje stroške. S tem boste občinskim revežem pomagali, občinske doklade znišali ter vsem občanom dobro storili, sebi pa ugled in spoštovanje pridobili, več kot ga imate sedaj. Nadalje vam priporočam, da ne iščete dopisnika » Slovenskega Doma« tam, kjer ga1 ni. Pri liberalcih napiše dopis tudi trudna, delavna roka; tako je tudi tega napisal nekdo, ki stvar natančno opazuje.
n Iz Dolov nad Idrijo. »Domoljub« št. 15 z dne 9. aprila piše, da občina Dole ni dobilai v vseh petih letih nič podpore t. j. odkar imajo klerikalci nadvlado v deželi, češ, Zajc v tukajšnji občini jo je pa dobil za prezidavo svojih poslopij. In dopisnik x Domoljuba« misli, da smo Zajcu nevoščljivi, ker je dobil podporo. O, prav nič! Ljudje se namreč norčujejo iz Zajca, kakor tudi iz njegove boljše polovice, ki je pravzaprav lastnica posestva. Zajc je namreč le priženjen k hiši in ni imel nič premoženja, njegova žena pa je dobila po svojem rajnem možu posestvo ter gozd, ki so ga cenili veščaki na okroglo 100.000 kron. Torej se lahko ljudje norčujejo iz njih, da taki bogatini prosijo podpore, kakor tudi iz deželnega odbora, da jo deli takim. Mogoče je deželni odbor zato dal podporo, ker je Zajc na svojem domu namreč ravno nad svinjakom zgradil tudi sobo za klerikalne shode in sestanke. Tam se namreč shajajo, kadar mislijo kaj »važnega« ukreniti n. pr. kak dopis v »Domoljuba«. Enkrat je prišel na tak sestanek tudi menda sam tajnik S. L. S. iz Ljubljane. Ker niso vedeli kaj posebnega ukreniti, so sklenili, da se Potoški Urban krat-komailo odstavi od zastopstva škofove zavarovalnice, nalmreč zato, ker ne voli klerikalno. V to sobo so postavili tudi neki stol, na katerem sedi ob vsakem takem sestanku naš glavni klerikalni agitator »pevčk«. Seveda je takrat, kadar na tem stolu sedi, tako nezmotljiv, kakor papež v Rimu, zato pa njegova beseda veliko velja. Pa tudi bolj mogočno se drži, nego se je držal takrat, ko je ponoči iz gostilne
domovgrede izgubil ženo, ter je moral še par oseb najeti, da so mu jo pomagali iskati. Po dolgem brezuspešnem iskanju jo je vendar na/šel. V to sobo, kjer stoji »pevčkov« stol, ne sme stopiti noben liberalec ali demokrat. Še celo nezanesljivim klerikalcem ni dovoljen vstop. Ako hoče kdo videti »pevčka« na stolu, mora biti tudi klerikalni agitator. Liberalci smo pa zelo radovedni, kakšen je tisti stol, marsikdo bi rad plačal nekaj grošev, samo da bi videl tisti stol, ki hodi »pevčk« nanj sedet, toda mi smo preveliki grešniki, da bi nam bilo to dovoljeno. Ker se pa na svetu vse izpreminja, je mogoče tudi, da bomo »pevčka« na stolu lahko brez spoštovanja gledali. Lahko je tudi, da bo z deželno podporo zgrajena soba služila vse drugim namenom nego sedaj.
ZAGORSKE NOVICE.
zg Iz Zagorja. Cerkveno oskrbništvo si je potom milodarov nabavilo topič, da bo pri vsaki cerkveni slavnosti streljalo. Darovi so se tudi pri naših pristaših pobirali. Svojedobno so bili gospodje iz farov-ža sovražniki streljanja pri cerkvenih slavnostih. Spominjamo se starejši, da so se pripetili slučaji, da je n. pr. kaplan, ko je čul strel pri podružnični cerkvi Kotre-dež, Rove, Vine, Loke in Sv. Urh, mesto, da bi sv. mašo bral, se obrnil in tekel domov in pobožni farani smo bili brez maše. Ja, ja, časi se izpreminjajo in upamo, da smo se tudi mi v toliko, da poznamo te gospode, ki le od naših žuljev žive. — Vera in bera, to je nih glavni življenjski eilj! . . .
zg Izza mežnarskega plota. Vem, da se vam že čudno zdi, gosp. urednik, da se toliko časa nisem oglasil, pa vsaj veste, da smo imeli postni čas in pred durmi Veliko noč. Torej dela za mene kot mežnarja več ko dovolj. — Vendar sem se pa poleg tega še zanimal za razvoj zagorske politike, bodisi glede naše nazadnjaške, vaše liberalne in baš tako socijalno - demokrai-tične stranke. In to ni čudno, ker v cerkev in k spovedi hodijo klerikalci, liberalci in socijalni demokrati . . . Jaz pa kot podrepna muha, stekljiv, sem švigal mimo spovednic, osobito takrat, ko je svojo dušo pral kakšen liberalec ali pa socijalni demokrat. — Čul sem sem in tja marsikaj — a spovedni pečat tudi mežnarja veže k molčečnosti . . . Dovolj naj bo te suhoparnosti!
Prvi april je bil za nas Zagorčane okrog farne cerkve zelo zabaven in k temu je pripomogla naša mladina. — Moj ljubi orgljarček, višji cerkveni uradnik, je nosil »aprila«. Stvari je bila sledeča: Otroci so mu pripeli na hrbet listek »Prvega aprila nosim, klofute prosim!« Kmalu je bil velik kolobar otrok okrog orgljarčka, ki so mu pravili, da ima listek na hrbtu pripet z gori navedeno vsebino. A naš višji cerkveni uradnik ni hotel hudomušni
mladini verjeti; odrezal se jim je prav moško: »Tu - le!« in je pokazal na nos. — »'Mislite, da ne vem, da je danes prvi april! — Me ne boste!« Šele brivec ga je rešil posmeha naše mladine. — O, ta mladina! . . .
Cvetni teden smo se zbrali, da bi se posvetovali, kako in na kakšen način naj bi pritegnili tudi liberalce k prispevku zbirke za nov »kanon«, s katerim bomo streljali v proslavo zmage pri bodočih občinskih volitvah. — Naš Pepe in Francel sta jo takoj pogruntala — najbolje bo takole: iz farovža naj še izda nabiralna pola s podpisom in pečatom gosp. župnika in najprej naj se gre h Karlu . . . (Lipe! Ali ste imeli dovoljenje za pobiranje milodarov od c. kr. okrajnega glavarstva? Op. pisca.) Res se je vse tako ukrenilo in glejte, Karl se odreže, dati celih deset kron. Tako je jadrala nabiralna pola od hiše klerikalca do hiše liberalca in demokrata in vsak je segel v žep ter dal milodar za kanon — samo enega smo izpustili in ta je tisti grozni človek, ki ima toliko ognja v apnenci, da se še kamen v apno skuha.
V soboto zjutraj smo ga žegnali, namreč »kanon«; nato je začelo grometi po Zagorski dolini. — Cele praznike sem je gromelo, kakor da bi Srbi in Bolgari Odrin naskakovali. Veselili smo se, jedli in pili. Čas pokore je minul! — Liberalce in demokrate smo potegnili, da imamo kanon. Pa bomo streljali! (Lipe! Brihten fant si ti, pa mogoče, da se boš enkrat vrezal. Opomba pisca.)
Gospod urednik, sedaj pa k resnosti. — Mi »vsi« v zagorski fari, smo ljudje, ki moramo plačevati davke. Jaz kot mežnar plačujem samo indirektne in drugi naši in vaši pa direktne. In glejte, tu, tu, so jo naši možje, namreč oni, ki »vodijo« nas volilce, zafurali. — To je rana, katere ne bodo naši voditelji nikdar mogli zaceliti. — V farovžu smo se pogovarjali in tu pokritizirali te neumne doklade — a kaj hočete, nimamo še »samostojne« moči; kar se nam ukaže, to moramo storiti. Dostikrat se nam pripeti, da pri naših lastnih pristaših plačamo gor. Sedaj pa te doklade. Kakšno težko delo bo odslej za nas. — Naši voditelji so pa gluhi in nemi. Samo žro in zopet le žro iz korita.
Tako - le sem vam opisal razmere! In pri nas v Zagorju? — Naši ljudje hočejo pri bodočih občinskih volitvah zmagati. Vem, da se vi čudite temu, a stvar je resna. Jaz pa kot mežnar, ki pobiram bero od vseh, sem se tudi odločil, vam to sporočiti. — Bilo je nekega dne tega leta, da so se gospodje od gverka pogovarjali: »Auch bei uns in Sagor werden wir selbst auftreten miissen.« In čujte, te besede so imele poslušna ušesa ter prišle do naših upov in nad. Mi pa kot vladajoča stranka na Kranjskem, smo jim rekli, da gremo rade volje z njimi v boj pod geslom »Gospodarska stranka« ... In od tukal ves boj in vsi napadi na vašega liberalne-
Stran 8.
ga župana Koprivca in še na ostale vaše pristaše. To je nam dado povod za zbirko za »kanon«, ker le s tem bomo to prokleto trdnjavo svobodomiselnosti premagali. — Potrebno se mi je zdelo, vam to poročati, gosp. urednik, in to le vsled tega, ker jaz pobiram bero pri vseh.
Z vsemi farovškimi pokloni beležim nazadnjaški mežnar cele fare Lipe Zabuku,
OSTALI SLOVENSKI KRAJI.
o Adamson, Okla. Dosti naselbin je v okolici našega mesta. Dne 18. marca smo izročili materi zemlji prijatelja po imenu Adam Pečok, ki smo mu priredili vsi v polnem številu zadnjo bratsko spremstvo. Naj mu bo v tujini lahka zemljica. Moram vam, dragi čitatelji, pisati, da sem nabral za »Slovenski Dom« podporo, ker smo vsi darovalci za to, da se list razširi in smo tudi vsi pristaše napredne kmečke stranke. Samo enega imamo tukaj, ki bo volil proti naši kmečki stranki. Za danes zamolčim ime, toda prosim gospoda! A. I<., naj se oglasi, če se mu ne zdi vse po volji, kar se bo tukaj bralo v »Slovenskem Domu«. Ker smo vneti za kranjskega kmeta, smo se nekateri združili in zbrali 60 K kot podporo za »Slovenski Dom«, ki naj naše kmete zdrami. In sicer darujejo: Albin Vidergar iz Kanderš 25 cent., da bi župnik v Pečah plačal svoj dolg; Avguštin Vidergar 25 cent., da bi Marijine družbarice ne bile vodenične; Jernej V. 25 cent., zal to, da bi še Majdič agitiral za »Slovenski Dom«; Frank Aubelj 25 cent. za to, da bi Majdič spravil mojo ženo na pravo pot; Fralnk Kristan 25 cent., da bi se Majdiču žolč ne razlil; Anton Cerar 25 cent., da bi vsi fantje stopili v Marijino družbo; Janez Cerer 10 cent., da bi vsi kmetje brali »Slovenski Dom«; Frank Cerar 20 cent., da bi Majdič še meni kaj pisal; Josip Zupančič 15 cent., za zanjko, da bi tistega jazbeca vjeli, ki po koruzi moje žene Štoke lušči v Hotiču; Ivan Ersigoj 10 cent., ker sem se rešil Avstrije in črnosuknje-žev; Ana Benedičič 20 cent., da bi ne bil trajk preozek, predno se gre v hrame; Ivana Cerar 10 cent., da bi se vse družbarice ob Savi vzbudile iz spanja; Frančiška Gregorin 10 cent., da bi vse družbarice ob Savi zapustile farovž; Marija Cerar 5 cent., da bi vse žene brale »Slovenski Dom«; Agata Bombač 10 cent., da bi vse ženske šle vodiško svetnico Johanco gledat in pri tem spregledale; Marjeta Skvairš 10 cent., da bi dobila steklenico tiste krvi, ki jo je potila Johanca iz Vodic; Frančiška Slak 25 cent., da bi dobila eno srajco iz Vodic; Marija Medved 15 cent., da bi dobila sliko vodiške Johance, ki sedaj v špehkamri sedi; Ivana Ersigoj 25 c., ker sem zamudila izpoved tega leta; Jerina Gerčar 10 c, ker je duhovnik Schmidt v New Yorku v špehkamri; Marija Ger-
čar 10 cent., ker mi je duhovnik dal pokoro, da moram priti k njemu v stanovanje; Angela Pičok 25 cent., da bi dobila robec od svete Johance; Frank Peterlin 20 cent., ker je šla vodiška sv. Johanca v nebesa, ki so brez okna; Jožef Lovše 25 cent., zato, da bi župnik iz Sv. Gore ne zadržaval deklet po službi; Ignacij Lovše 15 cent., da bi dobil iz Marijine družbe eno dekle; Jak. Grobolšek 25 cent., ker imamo takega zeta, ki v črni rog trobi; Ivan Bregar 25 cent., ker naš Lovšin tako slabo ovčice pase; Anton Prestor 15 cent., da bi mu Lovšin pridobil nevesto za postni čas; Frank Gesipino 25 cent., da bi Johanco iz Vodic izpustili iz ječe in jo nam Pečlarjem poslali za kuharico; Matija Močnik 15 cent., da bi Johanca zame pripeljala tovarišico; Anton Mahne 10 cent., da bi kmetom na Notranjskem zasvetila luč; Anton Križnik 50 cent., da bi še eno svetnico posvetil Jeglič za štajersko deželo; Jožef Skočir 10 cent., da bi dobil en škapulir od sv. Johance iz Vodic, ki sedaj v ječi sedi; Matko Koren 10 cent., v podporo, da bi priredila dreženška Marijina družba božjo pot k svetnici v Vodice s svojim ljubljenim pastičkom; Frank Bombač 25 cent., da bi se bolje učili študirat namestniki, da bi lahko sami iznašli čudeže in govorili resnico o moji fari na Rakeku; Medved Jožef 10 cent., da bi izpustili Johanco iz ječe, da bi srebrne kj-once štela skupaj v Št. Janžu; Janez Pičok 50 cent., ker sem šel Toneta gledat; A. Tomažin 25 cent., ker imamo Toneta, da še jaž slišim lepi glas od ptičice Č.; Alojzij Križak 15 cent, da bi se v Sevnici vzbudili kmetje in gospodinje; Alojzij Oštir 25 cent., ker zna Tone tako dobro karte šlo-gati in 10 cent., ker nimam škapulirja in se priporočim sv. Johanci za enega; Fr. Bedeničič 15 cent., da bi dobil ene hlače iz Vač, da bi postal gospod; Toni Benedičič, 15 cent., da bi se vsi kmetje vzbudili in v »Slovenski Dom« pisali, zlasti na Trati; Tomaž Bezgovšek 10 cent., da bi dobil eno steklenico krvi-iz Vodic, s katero bi barval pijačo, ker imam gostilno; Jožef Keržaj 10 cent., da bi vedno ostal čudež v Vodicah v spominu; Jakob Valsgavser 15 cent., da bo Majdič še kupil fantičku hlače; Gregor Pust 25 cent., da bi Tone tov fantiček šel študirat; Karel Kukovič 25 cent., ker je bil izobčen, da ni smel svojega dela opravljati štiri leta na Štajerskem; Mihael Čumažar 25 cent., ker se je Tone Majdiču na limanico vsedel; Aleks 10 cent., da se spreobrne naš Tone; Andrej 10 cent., da bi vsi skupaj kmetije orali; Valrson 10 cent., da bi vsem svetila luč napredka; Anton Mladi 10 cent., da ne bo zameril g. Majdič; Matija Gerčar 10 cent., ker se Knol rad potepa v Kolovratu; Vin-cens 15 cent., da bi na vodiški ohceti igral godbo, ko pride Johanca iz ječe; Matija Ključevšek 10 cent., da bi z vodiško Johanco skupaj romala' na Kum; Frank Bitenc 10 cent., ker imamo tukaj čitalnico
št. 2; Alojzij Paučnik 25 cent., da bi Majdič pustil Toneta K- mežnarit na Vačah; Blaž Paučnik 25 cent., zato, ker je Lovšin plačal kazen v Litiji; Matija Smode 25 cent., da bi se naš Tone iz spanja zbudil; Fr. Košir 10 cent., zato, da bi ga slišal peti spomladi; Toni Štrukelj 25 cent., ker sem Johančni čudež zamudil v Vodicah in 10 cent. za nakup telečje krvi, znabiti da jo kaj izgubi zdaj, ko je ričet v špehkamri; Johan Zubavnik 25 cent., da si kupi olja Johanca, da bo verige odstranila v ječi; J. Pavlinski 25 cent. zato, ker je Knol plačal kazen v Litiji; J. Soc 10 cent. zato, da bi še »Slov. Dom« izhajal vsak dan; Jakob Porenta 25 cent. zato, ker bom Toneta slišal čivkati, ko sedi na skalci; Albin Obrer gar 10 cent. zato, da nehajo Kandržani trobiti v farški rog. — Zbudite se vsi, ko je še čas, posebno pa bratje v Dobrljevnu. Leopold Hudomav 25 cent. zato, da bi se vsi iz Lok pri Zagorju iz trdega spanja zbudili; J. M. 50 cent. iz Zagorja ob Savi, se priporoči za steklenico telečje krvi, da bi tukaj v Severni Ameriki mogli čudeže delati. — Zdravi! Vaš
Zagorjan.
o Adamson, Amerika. Sklenil sem, da se tudi jaz enkrat ogla'sim v našem listu, ker vidim, da je »Slovenski Dom« za nas, zavedne delavce zelo koristen, pa tudi za slovenske kmete. Opišem vam tudi naše delavske razmere, ker čitam, dal nas hoče kapitalizem popolnoma ugonobiti. Tudi v Astriji se bore ljudje za boljšo prihodnjost, toda to je težavno delo, ker je vedno več božjih namestnikov, ki sleparijo ljudi s čudeži. Vzemimo si, dragi bralci, vodiško svetnico Johanco za vzgled! Ta goljufica je ljudi s tem sleparila, da je ponavljala Kristusovo trpljenje, se mazala s telečjo krvjo in tako izvabljala iz ubogega kmeta težko prisluženi denar. Sedaj mora sedeti v prostorih ljubljanske ječe, kar je seveda tudi zaslužila. Zatorej vam dragi bralci »Slovenskega Doma« polagam na srce, da pridno berete napredne liste, ki edini nas bude iz spanja, da spoznamo resnico. Najprej se moramo otresti teh rimskih Janezov, ki tako lepo oznanjujejo božjo besedo, da nas s prižnice zmerjajo z barabami. Posebno izvrstno znata to- nam dobro znana gg. Knol, župnik v Kolovratu in Majdič, kaplan na Vačah pri Litiji, ki tako zelo ljubi svoje čuke in čukarice. Za danes naj zadostuje to, drugič vam poročam kaj več. — Domačin iz Kolovrata.
o Chisholm, Minn. Gospod Štefan Zgonc, prvi slovenski mirovni sodnik v Ameriki, se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom. Bil je bolan in sumi, da ga je bila zastrupila neka služkinja Neža Kanj po domače Trhlevčevka iz Kočevja, ki si je hotela prilastiti Zgončevo imetje. Dala bi ga nekemu Johnu Champi, svojemu bratu, ki ga je potem vzelai v zakon po lumpariji, ker sta1 zatajila pred magistratom sorodstvo. Žalostno je, da se take grde stvari
pripete med Slovenci v Ameriki. Kakor se sliši, je bila ta oseba v Clevelandu več let v javnih hišah.
o Glas iz Amerike. Imperial Pa. Tukaj je bolj majhna slovenska naselbina, ki ima komaj 300 duš. Na društvenem polju pa jako dobro napredujemo, saj imamo 3. podporna društva, spadajoča k raznim jednotam, ki se lepo razvijajo. Kar se pa tiče dela, je pa bolj srednje. Sedaj bo prišel mesec april, čas pogajanja za delavsko plačo. Nadalje hočem poročati javnosti, da imamo tudi tukaj jako prefriganega črno-sukneža, ki preži ko pajek na muho, na denar izmučenega delavca. Ta človek ima sicer konja in voz, toda hotel se je v avtomobilu peljati. Zato je prodajal konja in voz na številke, katerih je več sto napravil. Potem je skakal od hiše do hiše in prodajal številke po en tolar to je 5 kron. Kdor mu je dal manj ali če sta mu dva dala en tolar, jima pa še številke ni dal. Na ta način si je za od delavcev izžemani denar kupil avtomobil. Pred nedavnim časom je bil rojak Mihael Petrnel doma blizu Poljan v Poljanski dolini od zlobne roke ustreljen. Pri društvu, kjer je bil zapisan, je imel celo posmrtnico 600 tolarjev, narejeno na Katarino Petrnel sedaj Moklav-čič. To je njegova sestra, ki je jako revna s celo svojo družino. Požrešni črnosuknež ji je računal za pogreb njenega brata 30 tolarjev, to je 150 kron. Pri tem pa ni šel niti na pokopališče, ga tudi iz cerkve ni spremil in niti očenaša ni hotel moliti. Rekel je, da naj vsak sam zanj moli. Za mašo mu je pa morala še posebej plačati. Sedaj 26. marca smo imeli zopet pogreb nekega rojaka. Tukaj je vendar spremil mrliča iz cerkve na voz, to je 7 'korakov daleč in je računal 32 tolarjev to je 160 kron. Pa tega ne dela samo ta, ampak po večini so si vsi ti Kristovi namestniki enaki. Kapitalisti in vi ste si enaki in vi ste krivi ljudske bede, siromaštva in medsebojnega sovraštva. Vi ste nasprotniki Kristovimnaukom in načelom, kajti, ka bi vi delali po naukih Krista, ne bi bilo sedanjega strankarstva in sovraštva. Slovenski narod kranjski, budim te iz spanja; koliko časa boš še trpel to? Koliko časa boš še pustil tem vajeti v rokah v državnih, deželnih in drugih zborih.
Opogumite se!
Nekaj ljudi je, ki pogosto vztrajajo v nesreči in bolečinah, ne da bi proti temu kaj podvzeli. In vendar je človeška volja najjvečkrat dosti močna, da se upre nesreči in bolečinam. Samo rok ni treba skriže-ma držati in mirno pustiti zlo na sebi, nego treba se je postaviti po robu in se upirati. To zlasti ni težko, ako nas napadejo bolečine v obrazu, v ušesih in v gla.Vi, migrena, revmatične, protinske in nevralgične bolečine, zobobol in druge posledice pre-hlajenja in prepiha.
Dol ž njimi. Do prihodnjih deželno in državnozborskih volitev mislim bo ljudstvo uvidelo, kaj in kako da je in bo oddalo svoje glasove za dobre kandidate, ne pa za te debeluharje. Za danes naj bo dosti, prihodnjič se še oglasim. — Ivan Ber-n i k.
LISTEK.
Ognjeniki. Peklenski ogenj.
F. P i r c.
XI.
Konec terciarne dobe.
Ko smo se dovolj nasmejali tiska,rske-mu škratu, ki je v zadnjem članku marsikje ponagajal (tako n. pr. na str. 10. v 20. vrsti od zboraj, ko pravi, da so se podzemeljske sile vzbudile k nenavadno vojaškemu, namesto orjaškemu delu), smo prižgali svoje pipe, Janez Domišljija je pa nadaljeval:
V dobi miocena je nam bolj znani svet dobil čisto novo lice. Tedaj šele je bilo >• ustvarjeno« površje, kaikršno po večini še danes obstoji. Pri tem »stvarjenju« so imele gorotvorne sile svoj glavni delež. Dvignile so najvišja gorovja: Alpe, Pireneje, Karpate, Himalajo in druga mlajša pogorja. Kar so tekom neštetih milijonle-tij nanesle v morje vode, kar je v tistih dolgih vekih ustvarilo živalstvo in rastlinstvo, kar je na te usedline nagromadila še moč ognjenikov, kar je bilo skrito pod morskimi in jezerskimi valovi, to se je dvignilo v višine, morda za tretjino višje, kakor obstoji dandanes. Saj sem vama že preje enkrat pravil, da se vrhovi naših gora čim dalje bolj znižujejo, da se svet polagoma izravnava. Nasprotno pa se je po drugih krajih dotlej suha zemlja s svojimi manjšimi griči vred ponižala, na zelo vpadle zemljine ploskve je prihrumelo morje od tam, koder so se dvignila velika slemenska pogorja, ki so pri svojem dviganju razgrnila in potisnila morje in vodo daleč proti nižje ležečim pokrajinam.
Navedem vama nekaj vzgledov samo iz dežel, ki so nam bolj znane. Večji del
Kakor vemo iz lastne izkušnje, te bolečine hitro izginejo, ako rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza - fluid«, ker teši bolečine in deluje zdravilno.
Spričo svojih poživljajočih, osvežujočih lastnosti je izborno sredstvo za negovanje ust in zob, proti slabi sapi iz ust in proti zobobolu. Tudi pri migljanju pred očmi in oslabljenju oči služi izborno. Cuj-mo, kako sodijo o tem staropreizkušenem domačem sredstvu ljudje, ki so ga poizkusili.
Gospa Josipina Urmann, Waldhau-sen, Oornje Avstrijsko, piše: »Prosim, po-
Sicilije je bil dotlej še pod morjem. Na prostoru našega Jadranskega morja je bila takrat suha zemlja. Le ozek morski rokav se je vlekel ob vzhodnjem robu Italije v smeri proti južnim obronkom današnjih Alp. Eden takih morskih rokavov je segal od dunajske kotline severno ob Karpatih preko Moravske, Zgornje Šlezije, Galicije in Romunije. Še bolj zanimiv za nas je morski rokav, ki se je razgrinjal po veliki, takozvani panonski kotanji, ki obsega ni-žavje Ogrske, Hrvatske, Slavonije, del Štajerske in Kranjske. Iz te velikanske kotanje so bili razcepljeni posamezni zalivi proti severu Bosne in Sedmograške, Dalmacija, Bosna in Hercegovina so bile že v miocenski dobi suha zemlja. Egejskega morja tedaj še ni bilo, ravnotako tudi še ne Črnega morja. Pod morjetn pa je bila Srbija.
V tej dobi se je pojavila ognjeniška moč z izredno delavnotjo. Nastale so nove skupine ognjeniških gora. Gorotvorne in ognjeniške sile so se takorekoč kosale, da končajo in izpopolnijo veličastno delo prejšnjih vekov ter da ustvarijo pogoje za nastop človeka samega.
Toda šele pliocenski vek kot zadnji oddelek terciarne dobe je zaključil velikopotezno preobrazitev površja zemlje. Šele v tem veku se je morje stalno umaknilo nazaj in obstalo tam, koder ga še danes nahajamo. Pliocenska tvorba je tudi na Kranjskem in Štajerskem zelo razširjena. Iz te dobe je konglomerat, iz katerega na Gorenjskem, zlasti v okolici Kranja izdelujejo mlinske kamne. V Zagorju so iz te dobe znana bogata skladišča premoga, pod njim pa bela glina, dobra za opeko. Nad premogom se nahajajo skladi škrilov-nika, iz katerega izdelujejo cement. Tudi na Dolenjskem imamo ohranjene sledove iz te dobe. Tako se nasadi iz te tvorbe raztezajo po Kostanjeviški dolini, in sicer segajo proti zapadu še čez šentjernejsko ravan blizu do Gradišča, proti vzhodu pa prehajajo preko krškega polja čez Savo v smeri proti Brežicam na Spodnje Štajersko. Iz te dobe se dobe zanimive okame-nine v obližju Kostanjevice, Čateža, Velike doline pri Mokricah in drugod. Koliko so n. pr. v kamnolomih blizu Kostanjevice našli zanimivih okamenin, 4oda v neved-
šljite mi zopet 6 dvojnatih steklenic izbornega svojega Elsa - fluida, ker mi je že pri mnogih bolečinah, kakor revmatizmu, oslabelosti oči in zobobolu pomagal. Vaše izborno domače sredstvo rabim že 10 let.«
Fellerjev fluid z znamko »Elsa-fluid« bi moral biti vedno pri hiši, ker je pravi zaklad zdravja. 12 steklenic pošlje za 5 K franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 318 (Hrvatsko), odkoder lahko tudi naročimo Fellerjeve odvajalne rabarbar-ske kroglice z znamko »Elsa - kroglice«, 6 škatljic za 4 K franko.
. . . akiri.
nosti se take zanimive najdbe navadno uničijo.
Sploh je Dolenjska v geološkem oziru premalo znana tudi sicer izobraženim ljudem. Naš učeni rojak gospod profesor Seidl, ki je Slovence osrečil s tako zanimivim, v podrobnosti segajočim opisom Gorenjske, zlasti Kamniških planin, bi si stekel nevenljive zasluge, če bi nas isto-tako vpeljal tudi v skrivnosti geološkega razvoja naše Dolenjske. Kako mučno je, ko mora človek za vsako stvar paberkovati po tujih virih, ki seveda naše kraje istotaiko malo poznajo.
S tem se poslovimo od terciarne dobe in stopimo na prag čudovitih skrivnosti izza začetka najnovejšega, ali sedanjega veka, v katerem šele srečamo bitja, nam enaka.
GOSPODARSTVO.
gsp Na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni letni tečaj dne 1. maja in bo trajal do 1. novembra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. llčenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu jšolskih sester in plačajo mesečno 30 K za brano, stanovanje in drugo. Prošnje za sprejem je vlagati najkasneje do 28. aprila t. 1. pri vodstvu šole na Vrhniki. Prošnjam jje pridejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Gojenke se uče teoretično in praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
gsp Na deželni gospodinjski šoli v Repnjah se zaključi zimski tečaj dne 25. aprila t. 1. Letni šestmesečni tečaj pa se prične dne 5. maja t. 1. in bo trajal do dne 25. oktobra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo ves čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in učil je plačati za cel tečaj enkrat 15 K. Prošnje za sprejem je vlagati najkasneje do 20. aprila t. 1. pri vodstvu šole v Repnjah. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list tin zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo gojenke obdržali skozi cel tečaj v zavodu. Pripomni se, da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
gsp Poraba vžigalic znaša na vsako glavo v Nemčiji na dan 12 komadov, celo leto 4380 komaldov, v Belgiji na dan 9 ko-
madov, na leto 3285 komdov; na Angleškem na dan 8 komadov, na leto 2920 komadov; na Francoskem na dan 6 komadov, na leto 2190 komadov; v Avstro-Ogrski na dan 5 komadov, na leto 1825 komadov; na Ruskem na dan poldrug komad, na leto 547 komadov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 11. aprila 1914.
Dunaj: 52, 82	88	67, 14
Dvignjene v sredo, dne 15. aprila 1914.
Brno: 22, 40, 74, 10, 32.
Gradec: 55,	4,	24,	6, 38
Vabilo
na
občni zbor
»»■
a v itn
u
reg. zadr. z neom. zav.
ki se vrši
dne 7. majnika 1914. ob 9. uri
v zadružni pisarni v Metliki h. 15. z dostavkom, da ako k temu občnemu zboru v smislu § 34 zadružnih pravil ne pride dovolj povabljenih članov s predpisanimi deleži, se bode vršil na istem mestu z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki bode sklepal brezpogojno.
DNEVNI RED:
1 ) Nagovor načelnika.
2.) Poročilo načelstva glede letnega računa za leto 1913
3) Poročilo nadzorstva glede letnega računa za leto 1913
4) Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
5) Slučajnosti.
OPOMBA! V smislu § 33. zadružnih pravil se mora vsak zadružnik pri občnih zborih legitimirati s svojo društveno knjižico, sicer nima pravice sc udeležiti zbora.
V METLIKI, dne 7. aprila 1914.
Naielstvo.
Moški in ionske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj.
Dr, med. j(. Seemann, SommerfelO 84
(Bez. FrankfurtOder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. 94
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduha
popolnoma lahko ozdravijo, sporočim vsakemu zastonj. Pošljite frankirano kuverto za odgovor na go. B. Kolenska, Vršovice pri Pragi (Češko.)
za moške obleke v največji izbiri pri
Ljubljana, Stritarjeva ulica If. 4.
jr
Zonelra Pri rnotitvah (zastajanju . hu	ne	jemljo	krogljic,
tablet, praška, čaja brez vrednosti. Mojo prijetno zauživalno, preizkušeno zajamčeno neškodljivo sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostovoljna zahvalna pisma. Velika škatlja K 4.85 poštnine prosto.
Diskretno pošilja dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Niederlausltz.)
Na željo se dopošlje iz dunajske ali budim-peštanske razpošiljalnice, zatorej carinske neprilike izključene.	94
Vabilo
na
hranilnice in posojilnice v Vremah
reg. zadr. z om. zav. v likv.,
ki se bo vršil Dne 26. aprila t. I. ob 8. uri zjutraj v uradni sobi gosp. Ceopolda Dekleva.
DNEVNI RED:
1.) Poročilo likvidacijskega odbora in predlog za izbris firme iz zadružnega registra.
2.) Slučajnosti.
200001
Kralj Matjaž.
Cena 2 K, po pošti 20 vin. več.
Opatov praporščak.
Cena 180 K, po pošti 20 vin. več.
Obe knjigi se dobivata v
Narodni knjigarni v Ljubljani.
Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti
moški oslabelosti?
Velezanimiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska	94
flr.med.ll. Seemann, Somirtld 84 (Ffo.).
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krog-Ijice, metode, praške takozvana ojačila itd ), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov.
zdrave živali, ki dobro prebavljajo in rade žro, krepko, težko krasno živino, krave, ki dajo veliko mleka in kure, ki neso veliko jajec, imajo vsi kmetovalci, ki se ravnajo po 10 zapovedih za kmetovalca in primešajo piči 2—3 krat na mesec Ha-sttna. Mastln je dr. Trnk6cyja redilno varovalno sredstvo. Živina ne živi samo od tega kar požre, ampak od tega loko da prežveči. — Mastin je bil s prvimi kolajnami odlivan in ga porabljajo milijoni previdnih kmetovalcev. Idi k svojemu trgovcu in kupi zavoj Mastina za 60 vin., 10 zapovedi pa zahtevaj zastonj, tudi če ne želiš Mastina, ali pa piši ti ali tvoj trgovec tvorniški zalogi: Lekarna Trnk6cy v LJubllani, zraven rotovža. Ta lekarna razpošilja 5 zavojev Mastina za 4 K poštnine prosto.____________________________________
S. B**nisch
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pu' ljenega 2 K, boljSega 2 K 40 h, prima polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, sneinohelega, pulj enega 6 K 40; 8 K; i 1 kg	puha, sivega 6 K;
7 K;	belega, iinega 10 K,
najtinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 6 kg dobi franko.
Zgotovljene postelje
is gostonltega rdeCega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga,	pernica,	180	cm	dolga,	120 cm	široka, s 2 »glavnikoma,	vsak	80	cm	dolg,	60	cm fiirok,	napoljen s novim,
sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K: 14, 16 K; »glavniki 8 K, 8 K bO h, 4 K. — Pernice 20D cm dolge, 140 cm Široke K 13—, K 14 70, K 17 80 in K 1'—; »glavniki 90 cm dolgi, 7i> cm Široki K 4*60, 6 20 in K 5*70; podpemica is močnatega ritastega gradla. 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12*80, K 14*80. RapoSiljanje po povsetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je same-njati, sa neugajajoče se vrne denar. _	68
S.Banlseh,Dešenlce, št. 953, Ceiko.
■V Bogato llustrovan cenik zaatooj In franko.
T7"
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Aktiva.
Bilanca za leto 1913.
Pasiva.
Tek. št.	Predmet	Z n e		s e k		Tek. št.	Predmet	Z n e		s e k	
		K	v	K	v			K	v	K	V
1	Posojila				1,212.837	57	1	Deleži zadružnikov ....			8.276	
2	Zaostale obresti posojil . .			39.207	81	2	Nevzdig. obresti deležev. .			4.272	83
3	Naložen denar		228.970	47			3	Hranilne vloge		1,509.342	96		
	Kapitalizovaue obresti na-						Kapitalizovane obresti hra-				
	loženega denarja....	9.864	43	238.834	90		nilnih vlog		64.481	38	1,573.824	34
4	Efekti				83.498	11	4	Predplačane obresti posojil				
5	Nevzdignj. obr. efektov . .			4.225	88		za 1. 1914				5.564	95
6	Deleži pri Zvezi slovenskih					5	Rezervni zaklad koncem le-				
	zadrug v Ljubljani . . .	820	—				ta 1912		67.490	89		
	Deleži pri splošnem kredit-						Vstopina za 1. 1913 . . .	68	—	67.558	89
	nem društvu v Ljubljani	2.000	—			6	Cisti dobiček				7.035	28
	Deleži pri belokranj. stavb.										
	in naselb. zadrugi . . .	500	—	3.320	—						
7	Vrednost hiše po odpisu										
	0'5 odstotkov				45.770	—						
8	Inventar po odpisu 10% .			1.062	45						
9	Predplačani davki za leto						\				
	1914				292	01						
10	Gotovina koncem 1. 1913 .			37.483	56		\				
				1,666.532	29					1,666.532	29
							,				
Alojzij Fabian 1. r.
odbornik.
Avgust Kunc 1. r.
ravnatelj.
Karel Mtiller 1. r.
odbornik.
Ignacij Klinc 1. r.
odbornik.
Z glavnimi in pomožnimi knjigami v soglasju našla:
39
Anton Spreizer 1. r.
rač. pregled, namestnik.
Franc Setina 1. r.
rač. pregledovalec.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica Štev. 2., lastna hiša.
ObroatujA vlogO.na knJIZIoe • 4I|g°|0 v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na ovoj polnovplaAanl delnlikl kapital 8,000.000 kron In 1.00.000 kron rezervnih fondov ponuja najvedjo varnost za ve« tuji denar. Promet na leto d6z 1400 mlllonov kron
Presl:rbuJ& v.e denarne zadeve najkulantnejo. 6	POdFIlŽIllCG	V	SPlltU,	CClOVCU	TFStll,	SlMlICVII,	GOPlCl	lO	CdJU.
---------------------------------- Poslovalnica I. o. kr. avstrijske državne razredne loterije. — ---------------
XXXXXXXXXXXXXXXX
I Kak Mm novi |
jg volnenega ln perllnega blaga v jd za ženske obleke, svilnate jjj jg rnte ln šerpe samo pri jg
LENASI & GERKMAN,
X Ljubljana, Stritarjeva ul. št. 4. X
X Tkanina, platno za rjuhe brez X X šiva, preproge, zavese odeje, X
X
Vsa oprema za ženine in neveste.
» ui» vj/i viuu tu itvniuv aia aavTVOib. ■■
xxxxxxxxxxxxxxxx
Kmetovalci!
Svetovnoznane srebrno - jeklena kose
Iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s katerimi je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja ::	po	pošti	po najnlijlh cenah ::
BOT edino H
Adalb. Geissa nasl. Vik. Pilih, Žalec.
Zahtevajte cenovnik.	38
Sifilitiki!
Pojasnilno broSuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov
razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska
dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Lausttz).	94
Edina SLiOVEJSTSKA. orožna, tovarna
i| PUŠK ARNA „P. WERN1G“
PIŠITE
I
Ustanovljena 1881.
Račun, Pri avnlr. poit. kr. it 8*8.4««.
Telefon štev. 185.
Pri ogr. poit. hran. it. 10.804.
R
I
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18
v lastnem zadružnem domu.	Žiro-konto pri avstro-ogrski banki.
Obrestuje hranilne vloge po 43/4%
= brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. - ■■■ ■ Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestvay radi tega je tudi
ves denar pri njej popolnoma varno naložen.	.a.	■■■
Q-ospodaxstvo posojilnice vodJJo gospodje:
Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani.
Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški. Franc Jarc, posestnik v Medvodah.
Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani.
Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani.
Rezervnega zaklada kron 800.000.
Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—A.
Ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8.—1. pepetdnc.
I
Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.