Gospodarske stvari. Bolezen na nogi pri knrah. Vsaka žival ima svojega sovražnika iu najmanjši sovražnik ji .ni bolezen. Da ni brez njih tedaj tudi kura, ta ljubeznjiva živalica, ki ti razkraspava po dvorišču, se lehko verjame. Kdor pa opazuje kiaro po vsem njenem gibanju, on zna, da so pri njej razne bolezni mogoče iu tudi za njeno življenje lievarne. V bolezni, o kateri dnes govorimo, ne gre sicer kuri za živ^pTtie^za kožo pa ji gre —• na nogi. tnr t,o;^T; " ""• +avhplezen pri vseh vrstah kosinkmkah. Noge so živali, kakor da je stopila pn kakein zidarju v službo ter mu nosi malto Kdor pa ji pregleda to malto, izpozaa, da dela te izrastke pršica ali kršelj (derma toryctes mutans), živalica, ki je neznano majhna ali množi se sila hitro Sprva se kaže ta vjedalka v malih belo-sivih progah; le te postajajo Sedalje večje, narede škorjo in belo sive kraste, ker irnajo živalice ščitke na nogah in na gornjib plateh. Ker se zajedajo v kožo, se ta vžge, otece iii se gnoji. To \se daje potem kurji nogi podobo, kakor da je bila v malto stopila. Semtertje postane noga sila debela ter hodi kura le s težavo. Bolečine pa so tudi precej hude, vzlasti po noči, ko se kršlji zajedavajo globlje v kožo. Ti kršlji so namreč ponočnjaki ter gredo v noči na svoje veselje. Ker se ta golazen vedno premiče v koži, za to srbi kuro in žge, da sirota ne more priti do miru Ako žive kure na toplih gredeh, množijo se te zajedavke na njih sila naglo in okužijo lehko vso perjad. Kakor se računa, rodi se iz ene zajedalke P/z milijona novih živalic v enem letu. Ako ti je za to, da jih odpraviš iz svojih kurnjakov, treba ti je najprej bolne kure ločiti od drugili in potem ves kurnjak lepo izčistiti. Stene se obelijo na novo in apnu se pridene nekaj karboline kisline. Grede, na katerih sed6 kure, omiješ s kropom in omažeš s karbolino vodo ali tudi s petrolejem. Gnjezda pa odpraviš in kar je še drugili reči, ki se ne dajo dejati v stran, to se omije in s petrolejem pomaže, nastelj pa se sežgti. Zivalim, ki so bolne, se najprej omebča krasta in zatem odpravi skorja z nog, z glave ali grebena. Navadna debela mila se namaže na debelo po nogah ter se pusti po 24 ur na njih. Potem pa se izomije s toplo vodo in kolikor je moči, odpravi se krasta. Sedaj se začne se le pravo zdravljenje. Napravi se karbolina maža, 1 del karbole se vmeša v 10 delov maše ali tudi 1 del kreosota v 20 delov mašce. Tudi petrolej velja. Tudi peruvanska maža se priporoča v to, treba jo je večkrat vtreti v bolne noge. Čez oseni ali deset dni se maža sopet vter/e, da vkonca kršlje. če so kje v tem času že izlezli. Potein pa namažeš bolne dele z vaselino ali z maslom to pa za to, da ne bode kure toliko srbelo in bode torej ležje mirna ostala. Ker se včasih prikaže ta bolezen tudi na drugih delih života, treba je kuro dobro pregledati in potem tudi ua tacih krajih, kjer bi bile take kraste, ravnati, kakor smo zgorej rekli. Vidi se torej, da je mogoče bolezen odpraviti, ali treba je za to vendarle truda in pazljivo- nJv?d&?HkaySWfem zabrani V marsikateri bolezai vhod do perjadi. Seimovi. Dne 29. oktobra v Koprivnici. Dne 2. novembra v Lučanah, v Stradnu, v Vi« tanju in v Podčetrtku. Dae 3. nov. v Gradcu in v Pišecah.