Poštnina pavšalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 2. V Ljubljani, 13. januarja 1823. Lete IES. Glasilo ^Združenja slovenskih avtonomistov". ------------- !ahBja vsako soboto.’ ----—________ Celoletna naročnina 59 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunljo po 1 Din Inseratl se računajo: po! str. 350 D, manišl sorazmerno. — Pri malih oglasih beseoa /5 p. Roj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh v z rast lega slovenskega ljudstva! Kako je po svetu? Vojne trume se zopet premikajo po Evropi. Kakor povsod do-sedaj, tako je danes tudi na Francoskem, ki se neprestano oborožuje, pamet podlegla krvavi strasti in slepoti. Ministrski predsednik Po-incare je pognal francoski narod na bojne pohode. Kljub vsemu posre-do\ anju Anglije, je Francija vrgla proti Nemčiji 9 divizij z artilerijo, aeroplani in tanki. Ne glede na to, da niso še zasedeni vsi kraji, kjer hoče francoski kapitalizem dobiti v svoje roke nemško industrijo, smemo to v najkrajšem času z gotovostjo pričakovati. Zakaj se godi vse to? Našim bravcem je znano že vprašanje vojne odškodnine, ki bi jo morala plačati Nemčija. Znano jim je pa tudi to, da so najslo-vitejši gospodarski strokovnjaki vsega sveta izjavili, da Nemčija teh ogromnih svot — 132 milijard zlatih mark — ne bo mogla plačati. Ti strokovnjaki so mnenja, da bi se morala nemška industrija v to svrho tako razviti in da bi morala Nemčija, da poravna ta dolg, vreči toliko blaga na svetovni trg, da bi drugi narodi sploh ne smeli ničesar prodajati in sami prenehati z izdelovanjem tvarin. Nasvetovali so, naj se torej vojna odškodnina primerno zniža (na 30 milijard mark v zlatu) in da Nemčiji toliko oddiha, da si zopet opomore in potem začne plačevati. Toda g. Poincare je poslušal pohlepni velekapital in danes prevzemajo francoski inženirji nemške tovarne in rudnike pod zaščito tankov in aeroplanov ter se pripravljajo nato, da bodo nemški delavci v na novo zasedenih krajih opravljali na njihovo komando babilonsko tlako. K«r so v teh krajih ob Reni ta-kor ?oč v zemlji vse surovine, ki sc v .Norčiji predelujejo (rude, premog itd.), se bo moralo seveda vstaviti delo po številnih tovarnah v celi Nemčiji, ki so s francosko okupacijo odrezane od lastnega dovoza. Ni dvoma, da bodo nastali v Nemčiji težki zapleti in nevarna so-cijalna gibanja, kar bo vse seveda seglo tudi k sosedom. Smo torej pravzaprav v novem krvavem letu. Upliv francoskega koraka se pa tudi že čuti po drugih državah. Čeprav ne mislijo mogoče na takojšnjo vojno, pa vladni mogotci reakcije vendarle pošteno izkoriščajo sedanji položaj, slikajo v živih barvah vojno nevarnost in iztiskavajo iz ljudstva denar in zopet denar za puške in topove. To mora privesti do grozne iiede, ki bo uničila rodove. Tudi lausannsku konferenca je skoro pred razhodom. Turki in (Irki se pripravljajo doma na nov spopad — nered raste, nemiri se pojavljajo. Kako težko gredo stvari za zeleno mizo v Lausanni, kaže-je besede našega zastopnika na tej konferenci, znanega g. Spalajkovi-ča, ki jih je le-ta dejal turškemu delegatu, zmagovitemu generalu ls-met paši: »Gospod general, z Vami bi rajše vodil dvakrat vojno kakor pa enkrat sklepal mir.« Med temi homatijami se pa sumljivo množi število angleških bojnih ladij, ki prihajajo v sredozemsko morje. To ne obeta solnea. Letošnja pomlad skriva v svojem plašču tudi za naše sosede Italijane nekaj pekočih darov. Mini-sterski predsednik Mussolini, ki je kazal ob svojem nastopu precej popustljivosti proti drugim strankam in je sestavil svojo vlado ne le iz svojih fašistov ampak tudi iz mož drugačnega mišljenja, je storil 16. decembra ravnokar minolega leta nekaj posebnega. Sklical je včliki svet fašistovskih organizacij in na tem svetu se je sklenilo, da se morajo razpustiti vse italijanske civilne organizacije, ki so oborožene. In teh organizacij ni malo. Razen Mus solinijevih fašistov so oboroženi na-cijonalisti vseh mogočih barv, D’ Annunzijeve legije in pa tudi delavske organizacije. Sklep fašiste vsk ega sveta o razorožitvi je le na videz splošno storjen, kajti isti svet je sklenil, da sestavi iz razpuščenih fašistov 80.990 mož oborožene milice, ki bo na osebno razpolago Mussoliniju. Razpust je torej naperjen edinole proti nefašistom. Ta neverjetni absolutistični akt je seveda v prvi vrsti razburil vlado samo, ki je njen predsednik Mussolini niti za mnenje ni vprašal, ampak je takorekoč postavil dejansko neko nadvlado, fašistovski veliki svet. (Naj omenimo, da je Mussolini ustanovil tudi civil-odlikovanje za fašistovske kreposti.) Da se pa 1)" Annunzijevci in delavci ne bodo kar tako pokorili fašistovskemu terorju, je po dosedanjih izkušnjah gotovo. Tako je fašizem pripeljal Italijo pred to-le vprašanje: Ali bo Mussolini s črnim nasiljem demokratizem v Italiji popolnoma strl in uničil človeške pravice na korist velekapitala in veleposestva, ali pa se bo delavska Italija organizirala in v krvi zatrla fašizem. Stojimo takorekoč pred italijansko meščansko vojno, ki je po raznih gospodarskih namerah Mussolinijevih skere neizbežna. Mussolini misli namreč odpraviti kar največ direktnih davkov in vpeljati indirektne, ki bi zadeli seveda samo revne kupujoče sloje, med tem ko bi po takem davčnem načrtu imeli velekapitalisti in tovarnarji pravi paradiž. Zato pa ti tudi vneto zagovarjajo Mussolinijeve namere. Kako se bo odigral ta boj v Italiji, je važno tudi za nas, kajti večina sedanjih evropskih vlad, ki so reakcijonarne, odkrito želi Mussoli-oiju zmago, in če bi do te zmage prišlo, je skoro gotovo, da bi se s takimi nasilstvi pričelo tudi pri drugih državah proti ljudstvu po stopati. Zgledov, ki nam to obetajo, ne manjka niti pri nas. Reakcijonarne vlade, ki niso mogle uničiti ruske revolucije, upajo, da bodo zatrli vsaj doma vso človeško svobodo in zato z napetim pričakovanjem motrijo, kako se bo to posrečilo vodniku socijalne reakcije malemu Napoleonu Mussoliniju. Kako daleč smo od pravega miru, nam pove tudi sklep »Zveze Na rodov«, ki pravi, da ni mogoče izvršiti splošne razorožitve toliko časa, dokler se na znanstven način ne ugotovi, koliko orožja imajo posamezne države v resnici. Do take znanosti je pa še dolga pot in za odkritje te modrosti se nsim zdi »Zveza Narodov« v Ženevi malo predraga. Dr. M. Mainerič: o 'A' ■ 9. Avtonomija brez posebnih, lastnih izvrševalnih organov ?* Omejiti se hočem na vprašanje, ali je mogoče govoriti o avtonomiji samoupravnih teles, lci nimajo svojih poseb- * Ta članek »atu je prišel prav. zlasti ker je tako stvaren in kritičen. Želimo, da bi se oglasili še druRi o tein predmetu, ker bi se tako znatno približali večji načelni kritičnosti, katera vedno koristi, in jasnosti v strokovni tehniki dede ureditve naše ljudske samouprave in narodne samoodločbe. Ur. uili izvršilnih organov. Dri tem se poslužujem besed ..avtonomija" in ,.samouprava" v tehničnem pomenu. ..Pojem in pravica avtonomije zahtevate, da niso ižvrševalni organi upravnega telesa niti v hierarhiji, niti v disciplini podrejeni ohlastniji (Behorde). celo niti ne ministrstvom, ampak edinole ustavnemu pravu lastne pravne osebnosti ...“ ..Volitev oseb, ki jim svobodno upravno telo izroča njihove naloge, ne more biti podvržena potrditvi, pa LISTEK. Pavel Hegoda. Tragična povest iz današnjih in prihodnjih dni. Pavel Negoda se je pojavil na zemlji v devetdesetih letih prejšnjega, tako-zvanega prosvetljenega stoletja, ko je Bog poslal na zemljo elektriko, telefon m telegraf. Ljudje pa so hoteli konkurirati z Njim in so si izmislili napredek, kulturo, spolne bolezni in šundromane! Pavel Negoda je umrl pretekli teden na cesti. Nihče se ni zanimal zanj cek) njegovo življenje, nekateri so ga poznali, pa nanj niso porajtali. Pretekli teden pa so ga našli nekega jutra na cesti mrtvega. Ničesar ni imel pri sebi Poleg njega je ležala debela usnjata torba, nič driigega. In prišel je mož postave ter vzel notes, da bi pisal... Komat so mu ljudje dopovedali, da leži na cesti mrlič, ki se )e pisal za Pavla Negodpim da nr pijanec m da ni razgrajač in 'da ne gre za revolucijo. Nato je mož pdsitave izginil s Pripombo, da Ima delati red samo med 2ivjirfi ljudmi. Uudje so odprh Negodovo torbo in so našli v njej devetindevetdeset prošenj za stanovanje, naslovljenih na obče .potrebni, a malo koristni stanovanjski urad. Vmes pa je bulo mnogo zanimivih zapiskov, ki so mu jih dali blagi ljudje, da jim rešim popolne pozabljeno-sti, če morem hi hočem. Gledal sem zmečkane papirje, ogledoval m čital čudne zapiske. Pa naj govori Pavel Negoda sam mesto mene: Rodil sem se sedemindvajset let pred izbruhom vojne m enprntrideset let pred izbruhom Jugoslavije. Pred vojno sem bil študent in sem stradal, med vojno sem bil vojak hi nisem stradal Po vojni sem bil vojak in berač, pa sem tudi stradal. Poklica si nisem mogel izbrati nobenega, ker sem celo življenje od svojega tridesetega leta iskal stanovanje. Vse hiše sem stoin-stokrat prehodil, opljuvan in ozmerjan sem bil vsak dan, našel pa nisem, kar sem iskal. Vse instance sem obšel, vse kljuke sem pritiskal, vse predsobe so mi bile znane,' vse prošnje in grožnje sem znal na pamet, stanovanja pa le nisem našel. Vložil sem detvetindevedesetk rat prošnje na stanovanjski urad, bi! sem samo radi sitnosti desetkrat zaprt in trinajstkrat batinan, a nič ni pomagalo. Iz obupa sem se oženil in sem rodil tri otroke, da ne bi čisto sam iska I stanovanja. Otroci so dorastli in od tedaj smo hodifi skupaj na merodajne urade. O te grde nesramnosti! Dokler sem bil samec, mi je zvenelo na ušesa od vseh strani: Oženi se, pa dobiš sobo, kuhinjo in pritikline. Zakaj si se oženil, šema šemasta, pa bi bil ostal samec in ne bi rabil ne kuhinje ne pritiklin. Žena in otroci so hodili z menoj po vseh mojih potih, prosili in kregali so se z mano vred, g. Rupnik pa je dejal: „Še eno prošnjo in še en kolek." In kupil sem novo polo ter napisal novo je-remijado, podprto s tremi otroki in boljšo polovico. Stanovanja pa nisem dobil ne prej ne slej. Začel sem pešati. Otroci so se naučili pisati in ker mi je vid odrekel, so pisali prošnje otroci, kolke pa mi je kupovala žena iz svoje dote. Tako je šlo dalje leto in dan. Otroke seni odgojil v gostilni, izobrazil pa v kavami. Večkrat so me vprašali, kaj je stanovanje. Odgovoril in izgovarjal sem se jim, da je to nekaj silno lepega in dragega. Večkrat so otroci prosili Miklavža in Jezuščka, naj jim prinese stanovanje s pritiklinami, a JezuŠČek je bil premajhen, Miklavž pa prestar. Nista mogla, če bi tudi hotela. Kmalu je moja nesreča posegla še dalje. Naučil sem bit otroke oče naš In druge molitve. Kako pa sem bil presenečen, ko sem jih nekega večera slišal moliti: Dej nam da- nes naš vsakdanji kruli in vsakdanje stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami in odpusti- nam naše dolge, kakor mi odpuščamo stanovanjskemu uradu, in ne vpelji nas v- izkušnjavo. temveč rcšfi nas stanovanjskega urada. Amen. Kmalu na to je prišla v družino bolezen. Otroci m žena so umrli, kakor bi se dogovorili. Ostal sem sam in iskal dalje. A tudi na stanovanjskem uradu se je bilo marsikaj izpreinenilo. Nekateri uradniki so bili pomrli, drugi pa so se brli »potegnili nazaj" v udobno privatno ivljenje. Novi gospodje so me sicer poznali, a so me tolažili, češ, da lahko prebijem brez stanovanja tudi še to malce časa, dokler živim; če sem mogel zdržati celih trideset let, bi pač lahko prebil še eden mesec ali dva. Razjezilo me je m rekel sem uradnikom: osli! Nato sem bil obsojen po paragrafu 104. ua triletno ječo. Tako sem dobil stanovanje. Jutri 3. junija 1953. leta bo tri leta, odkar sem se vselil. Jutri me rzpustč." Tu sc nehajo zapiski. Negoda je bil zopet brez stanovanja in je umrl, da bi mu ne bilo treba iskati novega. Taka je zgodba a Pavletu Negodi, ki sem in zapisal, kakor sem jo našel. naj gre za katerekoli organu. Kjer ni volitev '»čisto svobodna, je resnična samostojnost upravnih teles zlomljena," tako je včasih učil Lovrenc Stein, češ, da ima vlada samo pravico, priznanje že izvršene volitve odkloniti, pri čemer je treba, da dokaže, da bi bila sicer podana nevarnost za javnost, da ima te daj vlada samo pravico, katera izvira iz nadzorovanja, ki gre državi nad samoupravnimi telesi v obče. Organi samoupravnih teles inoraj > tedaj imeti svoje pravice iz lastnega prava samoupravnih teles, ne pa v imenu vladarja. Kakšni so v tem oziru polijični programi slovenskih strank? Oglejmo si samo načrt jugoslovanskega kluba, k: je bil objavljen v „Slovencu“ dne 27. novembra 1920 in katerega je dr. Korošec kot mnenje pismeno izročil dr. Ves-niču. Tu beremo med drugim: ,,Pokrajinska vlada (!) je najvišiji izvrševalni organ pokrajinske samouprave (!).“ — Ali je treba tozadevno pripomniti, da v samoupravi, sploh v svobodni upravi ne rnore biti govora o „vladi“? — „Vlada“ ne more biti izvrševalni organ „samo-uprave“. V pravem smislu besede . avtonomija" ne moremo govoriti o »zakonodaji", ampak le o upravnih aktih: tudi ustavno zajamčena samouprava je pojem upravnega prava. Zato obsega avtonomija v tehničnem pomenu besede samo pravico udeležbe na izvršilni moči, ne pa deleža na zakonodajni oblasti, ker nima nobeno avtonomno telo pravice do samoodločbe nasproti zakonu. Sklepi deželnega zbora so tedaj naredbe k državnim zakonom. Zato pa ni pravilno, da: „zakone, ki jih sklene pokrajinska skupščina, predlaga predsednik pokrajinske vlade potom ministrskega sveta vladarju v potrdilo" (!) Avstrijski deželni zbori so imeli pač več kot samo avtonomijo: udeleženost na zakonodajni moči pa označuje že pot v — federalizem. Samoupravnim telesom kot takim gre samo pravica, da nadomestijo zakon in upravno naredbo, kjer bi je ne bilo. Kjer pa bi bilo treba, da vlada potrdi vsak sklep samouprav, tam je osta- la samo še oblika avtonomije, bistvo pa se je izgubilo. Kako se s temi načeli vjemajo na daljne določbe zgoraj imenovanega načrta: »Pokrajina ima svojo vlado, ki jo sestavi predsednik ... Predsednika pokrajinske vlade imenuje (!) vladar na predlog ministrskega sveta izmed treh kandidatov, ki jih je določila iz svoje srede pokrajinska skupščina. Vladar pa istotako razrešuje njegovih dolžnosti..." »Predsednik pokrajinske vlade in njeni člani so odgovorni v vseh avtonomnih zadevah pokrajinski slkupščini...“, a obenem: »Člani pokrajinske vlade so v funkcijah državne uprave odgovorni re-sortnim ministrom (!), predsednik pokrajinske vlade pa ministrskemu svetu (!)?“ Kako odgovarja naprava takšnih dvotirnih organov uvodoma navedenemu načelu avtonomije? Samoupravni, izvrševalni organi morajo biti posebni, lastni organi, ki so odgovorni samo organom samoupravnih teles: slednja pa jamčijo nasproti vladi kot celota in kot praviie osebe; izvršilen organ samoupravnega telesa pa ne morebiti obenem nadzorovalni organ preko samoupravnega telesa. Clen 96. ustave odreja za oskrbovanje samoupravnih poslov posebne organe. V ostalem pa je pripomniti, da spada k avtonomiji tudi avtonomna organizacijska oblast, v kolikor ne določata ustava ali pa poseben zakon kompetence posameznih samoupravnih izvr-ševalnih organov. Izvestno časopisje je tedaj še bolj absolutistično in centralistično navdahnjeno, kot naša ustava sama, kar je naravnost nerazumljivo, če pomislimo, »da je razvitost samouprave merilo zavesti svobode naroda in da je presojati narodovo zavest svobode bolj po tem, kako razvito samoupravo ima, kot pa po katerikoli drugi okolnosti," — ako rabimo pojem samouprave v upravnem pomenu, — kajti: »Svoboda sploh ne more obstojati, dokler je samo v svobodni zakonodaji, a ne tudi v svobodni upravi. “ (L. Steln). S tega stališča, menim, pa bo prav, ako tudi jugoslovanski klub svOi politični program, revidira Ruska vlada in Balkan. Konferenci v Lausanni je izročil vodja ruske delegacije obširno spomenico, v kateri natančno razlaga stališče ruske vlade v vseh vprašianjih, ki se tičejo »bližnjega vzhoda", t. j. dežel okoli črnega morja, kamor prištevamo tudi Balkan. Člani lausannske konference bodo to spomenico bržkone vrgli v koš, zato pa se tem temeljitejše bavijo ž njo Nemci. Nas zanima v prvi vrsti mišljenje sovjetske vlade o Balkanu in o ureditvi razmer med posameznimi balkanskimi državami. Čičerin oziroma ruska vlada ugotavlja pred vsem, da za balkanske narode še danes ne velja pravo samoodločbe. Politično stanje na Balkanu je še danes isto kot je bilo pred vojno, ker se balkanske države še danes niso otresle vpliva zapadno-evropskih držatv, ki male nanode samo izkoriščajo. Dokler bo tako stanje trajalo na Balkanu, tudi miru na Balkanu ne bo. Zato tudi ruska vlada ne prizna nobenih mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene po svetovni vojni. V teh mirovnih pogodbah so cele narode delili in nji!»ve kose prkleljevali sem in tam, toda dotičmih narodov samih niso vprašali. Balkanskim državam preostaja samo eno sredstvo, da pridejo do zaželje-nega miru: Balkanski narodi morajo stvoriti zvezno državo (federacijo), tako da noben narod ne bo podložen drugemu v svojih kulturnih in socialnih avtonomnih pravicah. Že zadnjič enkrat smo omenili izjavo inskega delegata na boljše viške m kongresu v Moskyr Kavejtste'ynJgo naj take neznosne razmere še trajaj > ir Ali rploh lahko dolgo trajajo? Orne iti kraj sta uredništvu znana, op. ur.). Dnevne vesti. Krepko naprej! V prvem tednu po novem letu se je priglasilo 115 novih naročnikov na naš list. Stari naročniki so nam ostali vsi zvesti. Tudi v nadrobni razprodaji znatno napredujemo. Vse to dokazuje, kakta zelo občutijo ljudje, zlasti po deželi, potrebo neodvisnega lista, ki lahko pove brez ozirov na kake strankarske interese samo to, kar je prav in kar je res. Kdor uvidi potrebo takega lista in kdor hoče zlasti sedaj v pristranski vtolilni borbi zasledovati dogodke tako, kakor so v resnici, naj naroči čim prej »Avtonomista". Glavni namen našega lista ni strankarsko „far-banje" ljudi in strankarska agitacija, ampak pouk in razlaga. Zakaj ne bi smeli naši ljudje izvedeti stvari tako, kakoršne so, in ne tako, kakor jih hoče ljudem prikazati ena ali druga stranka? Kako naročiš »Avtonomista**? Vzemi dopisnico in napiši na naslovno stran: Uprava »Avtonomista" —- Ljubljana, Breg- št. 12. Na drugo stran pa: Naročam »Avtonomista" za 1 leto (četrt leta", mesec). Pristavi svoj natančen naslov in zadnjo pošto. Kakor hitro prejme uprava dopisnico, dopošlje poštno položnico, da prihraniš visoko poštno pristojbino. Vojska bo! Zadnje dni so vsi listi pijsali o resnem vnanjepolitičnem položaju, v katerem se nahaja naša država. Na to se je takoj raznesel glas, da bo vojsika. Komaj je ta beseda padla, so se začeli oglašati številni junaki pri raznih komandah z raznimi prošnjami. Neverjetno, kakšne bolezni itd. so naenkrat udarile med ljudi! Drugi so rekli: Pa naj bo, bo vsaj enkrat vsega skupaj konec (pravzaprav so rekli: Bo vsaj že enkrat vse skupaj h ... vzel! — Tretji zopet so rekli: Dajmo vse zapiti*! — Tako se pripravlja na vojsko kakor kdo more. „Lov na mandate". V nekem listu smo te dni čitali očitek, naslovljen na celo vrsto strank, da jim gre le za »lov na mandate". Ta očitek ne drži. V demokratičnih državah ima vsak državljan pravico ustanavljati stranke in strančice, kolikor jih hoče, in v.sak brez izjeme ima pravico potegovati se za zaupanje ljudi in prirediti ...lov na mandat".. Tak lov je priredil nedavno na Angleškem tudi sam gospod Lloyd George, pa. ni zato nič trpel na svoji časti. V Slo-niji se bodo »lova na mandate" udeležile prav vse slovenske stranke brez jz-, jemč, drugače Sploh pomena nimajo. Državni nameščenci prirede -koncem prddpusta V hajvečji dvoralii Slovenije.- velik elitni, reprezentacijski ples. Vstopnina 100 dinarjev za osebo. Čisti dohodek je namenjen državni blagajni za izplačilo »trinajste plače". Prav je tako! Pred dnevi so pok oj Kili v Ljubljani višjega uradnika. Pri tej priliki so nabrali njegovi prijatelji' in stanovski tovariši lepo svoto denarja, da jo iz roče njegovi udovi. — To je vsega posnemanja vredno. Mogoče bo vendar enkrat tudi uradniška inteligenca izpre-videla, da more živeti samo na domačih tleh, in bo opustila tiste trapaste svetovne in nesvetovne fantazije, v katerih je plavala in plava še sedaj. V veliki zadregi. V veliko zadrego prihaja »glasilo slovenske inteligence", ki se imenuje še vedno »Slovenski Narod". Odkar je začelo izhajati »Jutto", je bilo demokratarstva pri »Narodu" konec. Za nekaj časa si je pomagal z napadi na »rdeče jezuite" in na »prevratne elemente". Menda iz same radovednosti, kako bi še njemu pristojal rdeči jezuitski klobuk, si ga je sam na teknil, se postavil pred ogledalo in si rekel, da ..nedelji-' va Slovenija" ni ravno tako slaba reč. Ko se je tudi tega naveličal, ie začel »podpirati" samostojne kmete, in potem radikale. Ti se pa očividno »zahvaljujejo" za to pomoč, ker si bodo ustanovili svoj list. Kaj bo ubogi »Narod" sedaj počel? In kaj bo ix>čela slovenska inte-.igenca", ki se zbira okrog njega? »Kam drži na desno cesta — kam drži na levo pot?" Najbolj srečna stranka v Sloveniji so radikali. Tem pomagajo vse stranke na noge in vse stranke se pulijo za njihovo naklonjenost. Ali ne bi ljudje najbolj pametno naredili., da Kredo raje. kar naravnost k radikalni stranki, namesto da hodijo k njim v vas preko drugih strank? Star pregovor pravi: Kupuj pri kovaču, ne pri kovačku! Torej živijo o vaj. Pašič! Društvo hišnih posestnikov za Slor venijo je sklenilo na zadnji svoji seji spremeniti ime. Imenovalo so b,p poslej • »Beraški k'Iub“. Odbor je žc naročil primerne nabiralne puščice. Izdelane so . v narodnem slogu in v narodnih barvali jako lično po načrtih odličnega domačega umetnika. .. .- Brezvestna, agitacija. Na zborovanju društva stanovanjskih; uajr umikov- .>*> sklenili, da naj znaša najemnina .za ^tarnava n ja 3 procente.dohodkov uajenmi-Icovih. To Je prvovrstna,, na najbolj umazane inštipkte v.oliinili maš .prcra,-. • čirtiana brezvestnost'. .Tri procente naj najemnik plača! Če bi imeli ti ljudje še kaj vesti, bi morali zahtevati, naj gospodar njim da še vsaj kakšno „trinajsto plačo" povrhu za zahvalo, da sploh hočejo v hišah stanovati, ne pa da bi oni plačevali po tri procente dohodkov. To bi bilo pravilno! Kaj je nouiga u tej nashi desheli? U tej nashi desheli nej prou zhistu nizli nouiga. Zanimiva razsodba. Pred najvišjim sodiščem na Dunaju se je te dni vršila zanimiva obravnava. NeVemi! posestniku je pogorelo gospodarsko poslopje, ki se je vnelo vslecf isker od lokomotive. Posestnik je tožil železnico za odškodnin). Železniška uprava mu je hotela priznati samo tisto svoto, na kolikor je bilo poslopje cenjeno takrat, ko je zgorela, namreč I 19)9. Ker je pa med tem vrednost nemške krone silno padla, je zahteval posest lik odškodnino v pravi vrednosti, t. j. v zlatu, izplačljivo pa v papirju po kurzu. Najvišje sodišče je posestnikovi tožbi ugodilo. — Ali bomo tudi pri nas kdaj doživeti tako pametno razsodbo? Dobra uprava. Kadar kakšne stvari zmanjka, se ustanotvi za to stvar poseben urad. Če n. pr. ni stanovanj, se ustanovi stanovanjski urad, da je potem Se enega stanovanja manj. Kdaj bo te neumnosti konec? Ljubljanski župan. Kakor izvemo iz dobro- poučenega vira, b<»ljubljanski župan potrjen že prihodnji teden. Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira. ie prevzel gradnjo nove kočevske (pr .-j Pucljevc) železnice novi minister /a Slovenijo g..dr. Zupanič. Novo železnico začno graditi že prihodnji teden. Vrednost denarja. 100 dinarjev velja v Švici le še 5 frankov 30 centimov, kar zadostuje ravno za en angleški „fruštek“ (kava ali čaj, jajce, kos mesa, med, krnh in surovo maslo). Koliko plača država najemnine? I )ržavni uradi so nastanjeni večinoma po privatnih stanovanjih. Za ta stanovanja plaai država letno 50 milijonov dinarjev najemnine! Če bi si država izposodila kjerkoli tem obrestim odgovarjajoč kapital, bi imela že danes lahko na razpolago za vsakega uradnika posebno palačo. Oboroževanje. Za nove toi>ove bo država izdala milijarde. Za uradnike in za katehete in za kaplane in za IJJU država nima niti par tisočakov. Izšla je novembrsko - decembrska dvojna številka „Novih Zapiskov", ki je ob enem zadnja, ker list zaradi naraščanja stroškov preneha. Vsebina te številke je sledeča: Aleksander Koprivc prinaša načrt zakona stvu, ki mu .ie smoter delavna in politična šola; dr. Drag. Lončar poroča, kako da so zakrivili rapallsko pogodbo italijanski imperializem, velikosrbska politika in rimski patkt; dr. Fr. Goršič ]>a poudarja pomen sociologije za pravo-slovje. Številka obsega politični, gospodarski in socialni pregled. — „Novi Zapiski" so pokazali kulturno politični program slovenstva v okviru južnega slovanstva; treba je od t oranje preiti v prakso. Listnica uredništva. Gospode dopisnike prosimo potrpljenja. Gradiva se je toliko nabralo, da pri najboljši volji ne moremo vsega takoj spraviti v tisk. Počasi pride vse na vrsto. Listnica upravništva. Od več strani naprošeni strto določiti za dijake znižano naročnino Din 25.— za fuzemstvo ter Din 50.— za inozemstvo. Naročajte Berite Širite Avtonomista S Nove knjige. Dr. Pečnik, Jetika, II. izdaja, Celje 1923, založila knjigarna Goričar & Leskovšek, 162 strani, cena 14 dinarjev. Znastveno praktična razprava o celokupnem vpraišianju jetike za vsakega, ki se hoče informirati. Današnje zdravljenje jetike za jetične in za zdravnike. Druga izdaja je popolnoma nova knjiga, ki je za pouk med ljudstvom po-sebtfo pripravna. Čital bo pa knjigo tudi vsakdo drugi z največjim zanimanjem, kajti jetika je najbolj razširjena ljudska bolezen. Vsaka knjižnica, vsako izobraževalno društvo, vsaka šola in župnija, vsak ; etični in ne manj, — and the last not the least —, tudi vsak zdravnik mora imeti vsaj 1 izvod knjige. Jurčič Josip, Spisi. Uredil dr. Ivan Grafenauer. III. zvezek. Deseti brat. Nemški valpet. 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 15.—, vez. Din 23.—. Kdo ne pozna Jurčičevega „Desete- ga brata“? Prvi slovenski roman je. Bere ga rad študent, bere kmet in delavec, bere ga gospoda. Naravno nam riše v njem Jurčič življenje na gradu Sle-menice, drastično je vpletel v svoj rp-man humoristično postavo vedno veselega in dov tipnega Krjavlja, ki je za de' set vaških (originalov, romantično — skrivnostno nam opisuje životarenje ..Desetega brata“ — Martinka. Poln notranje tragike, a vendar kot vesel solti-četi žarek, nas zabava stric Dolef s svojimi latinskimi drobci. Zato bo pa Gra-fepauerjeva ljudska izdaja, ki so ji pri-dejane prav zanimive opomnje, ki za-dovolje radiovedne poglede za kulise pisateljevega ustvarjanja, ravno prav prišla čez dolgo zimo. Zakaj „Desetega brata“ bodo ljudje vedno z veseljem in slastjo brali in Grafenauerjeva poljudna ljudska izdaja bo zamašila brezdvomno veliko vrzel v naši literaturi. Knjigo toplo priporočamo. Domači zdravnik. Nalezliivost jetike. (Nadaljevanje.) Radi popolnosti naj omenimo še način okuženja z jetiko po živalih. To se zopet lahko vrši od človeka na človeka s posredovanjem živali, ali pa od živali direktno na človeka. Kajti znano ie, da oboli cela vrsta živali, med temi tudi domačih, lahko za jetiko. Pri tem pride v prvi vrsti v poštev goveja živina; nevarno je posebno okuženje z mlekom bolne živali. — Ako pregledujemo pazilo vse te razne načine infekcije z jetiko, nam bo že to opazovanje razodelo možnosti, kako se nam je ubraniti okuženja. V prvi vrsti je neob-hodno potrebna največja snažnost. Pogosto umivanje telesa sploh, posebno pa obraza., usji in rok. Ta snažnost naj velja seveda za vsakega, posebno pa ža osel^e, katere pridejo v dotiko-z je-tičnlifci, in zk bolnike same. Perilo, posebno Qno neposredno nad kožo naj se menija čim večkrat. V stanovanju izogibajmo se vseh pohištev 'in ' naprav, katere pospešujejo' nabiranje prahu. Površina predmetov, tal in sten naj bo po možnosti gladka; pAsebno v sobi bolnikov naj ne bo ni-kake 'nepotrebne navlake in vsi pred- posebno one na prostem; plavanje, turist ika in razni drugi športi. Priporočati je tudi zmerno solnče-nje in poleti bivanje na prostem ne-oblečen, oziroma le malo oblečen. Hrana naj bo tečna in ne preobilna. Ta navodila nikakor niso popolna in izčrpna, ker hočemo pozneje to vprašanje še enkrat natančneje in kritično obdelati. Za sedaj le par glavnih in važnih smernic za obvarovanje pred infekcijo z jetiko, v kolikor spada to vprašanje neposredno v poglavje nalezljivo- sti te grozne, tudi v naših krajih vedno naraščajoče kuge. Seveda navodila o higijeni ravno v naših časih splošne in posebno še stanovanjske bede ne bodo bog ve kako uspešna; potrebna so pa posebno dandanes nad vse, ker ravno te splošne nehigijenske razmere demo-ralizujoče vplivajo tudi na drugače skrbne in v tem vprašanju vešče ljudi, tako da postajajo tudi oni vedno lahko-miselnejši in popustljivejši glede tega vprašanja. Gospodarstvo. Nazadovanje. Ob novem letu sklepajo trgovci svoje račune in delajo bilance, da ugo-tove svoj dobiček ali pa zgubo. Tudi naše skupno gospodarstvo zahteva svojo bilanco. Po različnih virih posnemamo o tem sledeče podatke. Padanje vrednosti krone. Vrednost naše krene je stalno padala. črta pelje vedno navzdol, ne sicer naravnost, ampak v cik-caku. Stalna tendenca pa je navzdol in nazaj. Samo takrat, ko so razmetavali gospod Plavšič — reete Blaustein — ameriške dolarje na borzi v Curihu, se je krona začasno dvignila, potem je pa še hujše padla. Padanje kronske vrednosti je razvidno iz sledečega pregleda; Meseca januarja . . . . 1.75 „ februarja . . . 1.60 marca .... 1.75 „ aprila . . . 1.65 maja..................1.87 junija 1.70 julija................1.55 avgusta 1.55 septembra . . 1.95 oktobra .... 2.12 „ novembra . . . 2.22 „ decembra . 1.55 Danes je vrednih 100 kron v Curihu le še kakih 1.35 švicarskih frankov. Razumljivo je, da mara biti blago vsled padanja kronske vrednosti vedno dražje, b) Zlata podlaga dinarja. Narodna banka je imela zlate podlage: 5. marca...................... 74,000.000 Din 31. marca........... 73,000.000 „ 22. aprila .............. 70,000.000 „ 8. maja............ 70,000.000 ,. 22. maja............ 63,000.000 „ 8. junija.......... 63,000.000 „ 8. julija.......... 63,000.000 „ 31. julija.......... 63,000.000 „ 22. avgusta......... 63,000.000 „ 30. septembra ... 78,000.000 „v 8. oktobra ..... 78,000.000 „ 8. oktobra ..... 63,000.000 .. Zlata podlagi se je torej vedno zmanjševala. c) Papirnati denar. 5. marca . . 4 milijarde 630.000 Din 31. marca . . 4 „ 784.000 ,; 22. aprila . . 4 ,. 819.000 .. 8. maja ... 4 „ 846.000 ,. 22. maja ... 4 „ 730.000 ,. 8. jurtija . . 4 „ 806.000 .. 8. julija ... 4 ' „ 853.000 ., 31. julija . . 4 „ 868.000 „ 22. avgusta . 4 „ 984.000 „ 30. sept. ... 5 ,. 221.000 ,. 8. oktobra .5 ,; 236.000 ,. 8 nov. .5 „ 102.000 .. Zlata podlaga je torej stalno padala, množina papirnatega denarja pa je stalno rastla. Zato je umevno, da je vrednost krone v Curihu tudi stalno padala. Ker pa se zlata podlaga še vedno zmanjšuje in papirnati hrib stalno raste, bo krona oziroma dinar Sc vedno , padal in zato moramo tudi računati z vedno večjo draginjo. KM ETK Obdelovanji zemlje. meti naj bodo taki, da se lahko obrišejo z mokro krpo. Pljuva naj nikdo nikoli na tla, tudi na cesti ne. Pljuvanje v robce ni posebno priporočati, vrši naj se le v sili. Pač pa naj držimo robec pred usta pri kašljanju in kihanju. Kot pljuvalnik je priporočati z vodo ali kako antiseptično tekočino napolnjena posoda z gladkimi stenami, da se čim lažje in čim večkrat lahko osnaži in nanovo napolni. Tudi za na pot, posebno za vožnjo! PO železnici je priporočati s tekočino napolnjeno in -s Širokim zamaškom (steklenim) tesno zaprto posodo. Kot spalna soba naj služi največja in najbolj zračna oJ razpoložljivih sob. Celo stanovanje, ali pa vsaj njega del, naj bo po možnosti na solnčni strani hiše; zraku in solncu moramo dovoljevati pri v^aki priliki prost vhod v stanovanje. Spalnice naj ne bodo prenapolnjene • po. možnosti; tudi po noči mora imeti sveži zrak prost dohod do njiih. Posebno priporočati jc še pogosto globoko dihanjer : pose^iio na prostem dobrem zraku; poleg snažnosti tudi utrjevanje telesa. Ne pretežke telesne Vaje, Rodovitnost zemlje dvignemo v prvi vrsti s skrbnim obdelovanjem in pripravljanjem zemlje in nauk o pri pravljanju zemlje je danes eden iz med najvažnejših za kmete. Seveda se pa pripravljanje zeijilje z ozirom na njene sestavine in na podnebje ne da izvršiti povsod po enem receptu, vendar pa je nekaj stvari, ki utegnejo vsakemu kmetu koristiti. Z obdelovanjem in s pripravlja njem zemlje hočemo doseči sledeče: 1. da se rastlina lahko dobro ukorenini, 2. da najde rastlina v zemlji dovolj hrane, in 3. da najde v zemlji dovolj vlage. Korenine se dobro primejo le v rahli zemlji. V trdi in zbiti zemlji korenina težko uspeva. Kolikor močnejše so korenine, toliko več hrane lahko potegne rastlina iz zemlje. Zato mora biti zemlja čim bolj globoko zrahljana. Drugi pogoj za uspešno rast je dovolj hrane. Hrano dobiva rastlina v prvi vrsti iz gnoja, ki smo ga natrosili. Dalje iz raznih podoranih rastlinskih ostankov. Tudi padavine (dež in sneg) dovajajo zemlji nekaj rastlinske hrane. To hrano razkrajajo v zemlji posebni mali organizmi, ki jih imenujemo na kratko bakterije. Razkraja pa se rastlinska hrana najbolj v rahli zemlji. Velevažen pogoj za dober razvoj setve pa je vlaga. Vlago dobiva zemlja izpod neba — dež in sneg. Nad tema dvema pa človek nima moči. Vendar pa tudi v tem oziru lahko rastlinam nekoliko pomagamo s pravilnim pripravljanjem zemlje. Znano je, da peščena zemlja vodo naglo pije, oddaja jo pa bolj počasi. Ilovnata zemlja pa popija vodo različno, kakor ji je pač primešanega več ali manj peska. Zrahljana zemlja pije vodo naglo. Kolikor bolj je zemlja zrahljana, toliko več in toliko globlje vpija vodo. Zato je treba peščeno zemljo rahljati plitvo in bolj malo, glinasto zemljo pa čim globokejše. Vodo pije zemlja od zgoraj navzdol, izpuhteva pa jo od spodaj navzgor. Izpuhteva pa največ vode ob .suši. . . Gorenja plast zemlje »vleče« vodo od spodaj toliko bolj, kolikor manj je zrahljana. Če gorenja plast ne more vode »vleči« več tako visoko, da bi korenine ostale vlažne, setev silno trpi. Zrahljana zemlja pa zadržuje vlago v zemlji. Zato je treba zemljo vedno rahljati, bodisi s plugom ali z motiko. Motika je pol dežja. Kjer rastline pridno okopavajo, t^m ostane zemlja rahla in zato rastline na taki zemlji tudi mnogo manje trpe* od suše. I': Delavski Hst ,.Strokovna bo;ba“ prinaša v zadnji številki sledeče minimalne zahteve pruklarijata Jugoslavije. 1. Popolna svobod# delovanja delavskih strokovnih organizacij. Da preneha preganjanje strokovnih organizacij, da se jim vrne ugrabljena hnovina; delavski dpmi, arhivi itd., da se ne preprečuje njihovo centraliziranje. 2. Izvedba zakona o 8 urnem delavniku v vSeh industrijskih, trgovskih Stran 4. AVTONOMIST 'J. in obrtniških podjetjih brez vsake izjeme in omejitve. Za delavcc pod 16 leti zahtevamo 6 urni delavnik in 2 umi obvezni pouk. 3. Najstrožja prepoved nedeljskega dela. Najstrožja prepoved nočnega dela za delavce in delavke pod 18 leti. Da se strogo izpolnjujejo zakonski predpisi o odmoru med delom. 4. Popolna izVrSitev zakona o zaščiti delavcev; od ministra za soc. politiko zahtevamo, da stori vse potrebno, da se navedeni zakon izboljša po primeru enakih zakonov tujih držav. 5. Izvedba zakona o delavskem zavarovanju tako, da država prevzame nase največji del zavarovanja. 6. Vpostavitev ^delavske kontrole nad produkcijo in razdelitvijo dobička. 7. V vseh državnih in privatnih podjetjih v celi državi je treba ^dognati eksistenčni minimum in določiti plačilne tarife, ki se bodo spreminjale po indeksu. 8. Takojšnje ' volitve v delavsko zbornico in centraliziranje delavskih 'zbornic. 9. Takojšnje volitve delavskih zaupnikov po delavnicah. 10. Takojšnje volitve urada za zavarovanje delavtiev. 11. Da se izda-zakon o državni podpori brezposelnim po eksistenčnem mi-nimu. 12. Da se vsa podjetja prisilijo, da plačajo dežurno delo najmanj s 10CT'odstotki poviška. 13. Da se -takoj prične- z zidanjem delavskih stanuvanj in dečjih domov. 14. Da se delavskemu razredu zagotovi aktivno sodelovanje in popolna kontrola nad delom Posredovalnic za delo (borza rada) in inšpekcij dela. Da bomo te svoje zahteve mogli udejstviti, je nujno potrebno, da se strnemo vsi v enotno fronto proletarcev, enotno organizacijo:""" (*• Zato pozivamo celokupen jugoslovanski proletarijat tja'"" enotno akcijo proti kapitalistični ofenzivi. Naj se širom Jugoslavije raznese klic: -r Doli s sociinlno - 4ti politično reakcijo • Živela enotna fronta proletariiata! Živelo orgaiitz.ičljsko edinstvo! Živela razredna borba! Važno za delodajalce in njih uslužbence. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega opozorila: Ker je minister za socialno politiko štatut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je dozdaj znašal v celokupnem iznosu (za delodajalca in delojemalca skupaj) 5%, na podstavi S 197. tega Statuta, počenši z dnem 1. januarja 1923, zviša, na b% zavarovanega zaslužka (mezde). Od tega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico, t. 3 od: t•)tke, drugo polovico pa ima pravico v,utegniti od plače (zaslužka) delojemalca. Z istim dnem se uvede na podstavi' naredbe ministra za socialno politiko od 7. dec. 1922, št. 10.810, prispevek za Borzo rada v višini 5% celokupnega bolniško - zavarovalnega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaj), 'tudi ta prispevek plačata po polovici delodajalec in delojemalec, tako da odpade na delodajalca 2 in pol odstotka, druga polovica se pa lahko odtegne od zaslužka delojemalca. — Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode sc na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 20. novembra 1922, št. 8507, počenši z dnem 1. januarja 1923 zniža od dosedanjih 8 odstotkov na 6 odstotkov zavarovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od napominanega dneva dalje za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglaSeni obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno iz uvrstitvenega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil oziroma ga bo še dobil. — O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še posebej obveščeni. — Kakor znano, sc deli za- varovani zaslužek po. zakonu o varovanju delavcev v 17 mezdnih fevdov, na podlagi katerih se izračunava jo in predpisujejo v plačilo vsi zgoraj na-pom i n a n t prjsiVev ki. Vsi prispevki se. bo- do predpisovali ‘detajlirano na skupnem plačilnem, uuJoi^u. Vsled silnega navala dela in pomanjkanja osobja se je predpis prispevlujV^Ji minule mesece zapozr:l, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogo^],,, ker se je sedaj osebje pomnožilo, b6 mogoče, da IkkIo prispevki za dobo do konca leta 1922. irredpi-sani in plačilni nalogi- zanje do najpozneje 31. januarja 1923 vsem delodajalcem dostavljeni Po dovršeni reorganizaciji Okrožnega urada bo urad izdajal plačilne naloge, iz katerih bodo razvidni prispevki za vsakega delojemalca posebej IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASI., v Ljubljani Spretni nabiralci 0glOSOV (inseratni akviziterji) naj s s oglase v upravi »Avtonomista«, Breg št! 12. — Zaslužek dober. Berite ravnokar izšlo brošuro „Jugo-sloveni, Slovani in Jugoslovani11, -ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več. Popolnoma rarno naložite svoj denar v 9Z91EIHHI POSOJILNIC! 11C3UBU9HI r. z. as o. z. seda] poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po IS 1/2°/o> Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po G '/2%- Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. C Večji m I SSMV*SBSSBSS Slnnhn Mn d. d. podružnica Ljubljana Zagreb preje Jugoslovanska Union-Banka Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, INIonoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Sla-iina, Som bor, Sušak, Šabae, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija s Buenos Aires (Argentina), flfilijacife: Bufcpest: Balkan Bank r.t. Split: Sugosl.indastp.banha. »fen: BanbbausMilanRolieptfllBxandBP. Delniška glavnica 200,000.000 K Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Vloge „ RO| _ na vložne knjižice se obrestujejo do nadaljnega po 3 0 ” na leto. Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. gp@P Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki "ISti Skladišče v ..Kresiji"* liingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Baška), Aleksandrova uliea št. U. , Upoštevajte pri nakupih. ====== = ,,: — ===== T elefon: Pisarne št. 57. Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani. Telefon: Tovarne št. 532. fr Tovarna v Stolicah pri Ljubljani. Centralno skladišče vLJublJani, MlkloKlčeva cesta lO./l. Vse vrste moSftih in deških oblatil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki. Konkurenčne eene. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica v Ljubljani je Ljudska posojilnica d Ljubljani 1 Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franč. cerkvijo) obrestuje hranilne Tloge in vloge na tekočem računu od 1. janaarja 1923 po 5% brez odbitka rentnega in invalidnega davka največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad ! 110 milijonov kron hranilnih vlog m ii nad 1,100.000 kron rezervnih lil zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.