320
Deželni zbor kranjski.
V tretji seji dne 21. t. m. izroči se najprve vee prošenj in poročil dež odbora dotičnim odsekom potem pa posl. K lun in tovariši stavijo glede na to, da se vkljuk veliki potrebi ne ustanovi zopet gimnazija v Kranji in glede na to, da se za prvi razred nižje gimnazije v Ljubljani ni dovolila prepotrebna tretja vzporednica, do c. kr. deželne vlade sledeča vprašanja:
1. Zakaj krati vis. c kr. učna uprava naši slovenski ukaželjni mladini pravico do vstopa v gimnazije?
2. Ali jej je resna volja, da popolni slovensko nižjo* državno gimnazijo v Ljubljani v osemrazredno popolno gimnazijo in jej preskrbi novo poslopje?
3 Ali se ni še vis c kr. učna uprava prepričala o
potrebi, da z ozirom na tolikoštevilne prošnje in oglase za
vsprejem v gimnazije vendar že zopet otvori toliko potrebna in obče zaželeno gimnazijo v Kranju?
Novice.
321
Poslanec Hribar in tovariši interpelujejo vlado zaradi javnih slovenskih napisov v Ljubljani. C. kr. deželna vlada obustavila je sklep mestnega zbora ljubljanskega, po katerem so se imeli napisi nekaterim javnim prostorom v mestu ljubljanskem napraviti samo v slovenskem jeziku Ta svoj ukrep <}. kr. deželna vlaga utemeljuje s tem, da pravi, da bi samo slovenski napisi nasprotovali členu 19. državnega temeljnega zakona, ker v Ljubljani stanujejo razun Slovencev tudi Nemci, da je Ljubljana glavno mesto dežele, v kateri žive Nemci in Slovenci, kratko, vlada naglasa, da morajo napisi na javnih prostorih ljubljanskih biti dvojezični. Ravno ista vlada pa, ki pravi, da morajo biti javni napisi dvojezični, sama ne spolnjuje tega, kajti napisi na mnogih vladnih poslopjih oziroma uradih so samo nemški. Zaradi tega stavijo interpelantje do vlade sledeča vprašanja:
1. Ali jej je znano, da imajo nekateri c. kr. uradi v Ljubljani, med katerimi se nahajajo : c kr. mestno delegovano -okrajno sodišče, c. kr deželno finančno ravnateljstvo in c. kr. tobačna glavna tovarna, zgolj nemške napise ?
2. Če jej je to znano, ali misli, da tako stanje ni naravnost nasprotno duhu in jasnim določbam dižavnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak št. 142?
3. Kako opravičuje visoka c. kr. deželna vlada v očigled takemu očitnemu kršenju veljavnega zakona nasproti slovensko občujočemu prebivalstvu dežele in stolnega mesta, da se je v pismu svojem št 2033 z dne 24 julija 1892 do predsed-ništva mestnega zbora Ljubljanskega na korist malemu nemško govorečemu odlomku prebivalstva dežele Kranjske in mesto Ljubljane sklicevala ravno na ta zakon in zlasti še na člen XIX. istega?
1. Posl baron Sclrvvegel poroča vimenu finančnega odseka v računskem sklepu muzejskega zaklada za 1 1891. in o proračunu za 1 1893. Poslanec Stegnar nasvetuje, da bi se za popravo strehe postavilo v proračun 2000 gld., da se od-strane škrli in streha pokrije z drugo tvarino, katera bo bolj trajna. Posl. dr. Tavčar graja vodstvo muzeja. Posl. dr. Papež in dr. Schaffer razjasnjujeta nekatere stvari in ko se gosp. poročevalec izreče proti predlogu g. Stegnarja, se ta odkloni in se potrdita račun in proračun. — 2. Posl Hribar poroča o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1891. 1., kateri se odobri. — 3. Posl. Klun poroča o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1891. in o proračunih za 1. 1893. čista imovina vseh ustanovnih zakladov, ki se je zvikšala v letu 1891. za 30.809 gld. 30 kr. znašala je konec 1 skupno 1890845 gld.
11 kr. Kurzna vrednost vseh ustanovnih vrednostnih papirjev znašala je konci leta 1891. — 1786298 gld. 13 kr. in se je v tem 1. v primeri z ono konci 1. 1890 z 1,729.275 gld.
12 kr. za 57 023 gld. 1 kr. zvišala. V proračun sirotinskega zaklada ustavila sta se zneska 100 gld. oziroma 90 gld. za novi ustanovni mesti v sirotišnicah. Dalje se je odobrilo, da je deželni odbor jedno novo mesto ročnih sirotinskih ustanov zi-stemizoval. Konečno so se potrdili računi ustanovnih zakladov za 1891. 1. in odobrili proračuni za 1. 1893.
(Dalje nasl.)
— Osobne vesti. Slavni slovenski pesnik gosp Anton Aškerc (Gorazd) pride za kapelana v Mozirje. — Okrajni sodnik v Ložu gosp. Fr. Mikuš premeščen je v Skofjo Loko, okrajnim sodnikom v Ložu pa je imenovan pristav deželnega sodišča v Ljubljani gosp. Ant. Leveč — Suplentom na slov. nižji gimnaziji ljubljanski je imenovan gosp. Vmceneij Grollob, menda trd Nemec. — Začasnim gimnazijskim učiteljem na višji gimnaziji v Ljubljani imenovan je g. dr. L Bohm. — C. kr. finančno ravnateljstvo imenovalo je: davčnega kontrolorja P. Vavpotiča davkarjem, davč adjunkta Fr. Predaliča kontrolorjem in davč. praktikanta Jos. Zazulo in Iv. Wencajza adjunktoma. — Gosp. Leopold Picigas, beneficijat v Idriji, je imenovan za stalnega veroučitelja na c. kr. rudniški šoli v
liri ji. Gr. Franc Avsec, kaplan v Trebnjem, ostane na svojem dosedanjem mestu; mesto njega gre pa v Mengeš g Edvard Kosobud, kaplan na Bledu. Eaako ostane na svojem starem mestu g Anton Nemec, kaplan v Senčurji pri Kranji; mesto njega gre pa v Naklo go^p. Grustav Sehinrer, kaplan v Sko-cijanu pri Dobravi.
— Otvoritev deželnega gledišča. Kakor smo že poročali, otvori „Dramatično društvo" deželno gledališče slovesno v četrtek dne 29. t m. Predstavljala se bode še Jurčičeva „ Veronika Deseniška" in govoril slavnostni prolog, katerega je zložil g Funtek.
— Nova ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerknico in Eakek konstituirala se je minolo nedeljo. Za predsednico izvoljena je bila gospa Sebenikarjeva iz Eakeka
— Redka slavnost. Prihodnjo nedeljo praznovala bo tvrdka Samassa 1251etnico, odkar se rodovina Samassova neprestano v Ljubljani peča z vlivanjem zvonov.
— Veselica St. Peterske moške in ženske podružnice v Ljubljani, ki se je vršila minolo nedeljo, obnesla se je v vsakem oziru izvrstno. Obilo zbrano občinstvo je burno pozdravljalo govornika g. kurata Koblarja. Dohodki veselice znašajo 324 gld , kar jasno priča, kako vnet je narod za pre-koristno našo šolsko družbo.
— C. kr. višja gimnazija v Ljubljani šteje letos 679 učencev.
— Na c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani je letos 393 učencev. Gotovo je ni nobene nižje gimnazije v celi Avstriji, ki bi imela tjliko dijakov in vendar naučni minister Grautsch za prvi razred ni dovolil tretje vzporednice, tako da je v obeh vsporednicah po 74 učencev, akoravno bi jih postavno biti le po 40. Ker se vzporednica ni dovolila, se v septembrovem terminu tudi nihče ni mogel več sprejeti za prvi razred, kajti omenjeni dvakrat po 74 sprejeti bili so že julija meseca. — Vidi se pač jasno koli potrebna bi bila zopetna ustanovitev gimnazije v Kranji.
— Izleta društva «Pravnik» v Laški trg v nedeljo dne 18. t. m. vdeležilo se je nad 60 pravnikov. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Celji prepovedalo zborovanje, češ, da ima društvo svoj sedež v Ljubljani in da zategadelj izven Ljubljane ne sme zborovati, imel je ves izlet le bolj zabaven značaj.
— Novo gimnazijsko poslopje v Mariboru se je minolo nedeljo slovesno blagoslovilo in otvorilo.
— Na ljubljanskem učiteljišči oglasilo se je v prvi razred 27 učiteljskih pripravnikov.
— Slovenska ljudska šola v Trstu. Tržaški mestni svet je v svoji zadnji seji sklenil, da ne ustanovi slovenske ljudske šole v Trstu in da se bode z vsemi silami branil to storiti, ako bi tudi vlada silila na tako ustanovitev. Ta sklep mislimo, da zavednih Tržačanov ne bode še oplašil, temveč še bolj ojačil, da se bodo še krepkeje ".potegovali za ustanovitev slovenske ljudske šole. Pravica mora zmagati.
— Nova italijanska ljudska šola v Gorici. Mestni zastop goriški sklenil je ustanoviti novo ljudsko dekliško šolo z italijanskim učaim jezikom. Dasi jim sicer primanjkuje denarja, vendar so sklenili v to potrebni denar preskrbeti. Tako očetovsko skrbi goriški mestni zastop za Italijane, Slovencem pa, ki ravno tako plačujejo davke, pa ne ustanove niti edne, toli potrebne in tolikrat že zaprošene ljudske šole.
— Požar. Minoli teden pogorela so v Stobu pri Domžalah gospodarjem Bizenku, Mihaču in Fernihtu vsa pohištva. Skoda je velika. — Na Bistrici v mokronoškem okraju uničil je dne 16. t. m. požar devetim gospodarjem vsa poslopja s klajo in drugimi že opravljenimi pridelki vred. V ognju poginilo je tudi nekaj živine in zgorel je tudi 41etni otrok. Po-gorelci so bili sicer zavarovani, toda le za majhne svote, škoda in revščina sta veliki. — Dne 17 t. m. pogorelo je Matevžu Spilarju v IL rasah pri Postojini gospodarsko poslopje
322
v
z vso krmo vred. Škode je 2500 gld., zavarovan je bil pa za 1400 gld — V Megvarjih v beljakkem okraju pogorelo je minolo nedeljo 20 hiš in mnogo že spiavljenih pridelkov. Skoda se ceni na 80.000 gold.
— Nov tamburaški zbor osnoval se je v Metliki in ima svojo ustanovno veselico dne 1. oktobra t. 1.
— Poštni tatovi. Na Vranskem vlomili so minoli teden dosedaj nepoznani tatovi v c kr. pošto odnesli iz nje blagaj-nico, jo razbili in pobrali ž nje precej denarja.
— Griža. Po nekaterih krajih Kranjske razsaja zadnji čas prav zelo griža Posebno veliko obolelo jih je in tudi par umilo za to boleznijo v občini Naklo pri Kranji, potem v župniji Mirna peč na Dolenjskem, kjer jih je že umrlo 28, največ otrok, v Vinu roleg Smarija na Dolenjskem in v Dobu.
— Premovanje konj na Vrhniki se je vršilo dne 10. t. m. Dobili so nastopni posestniki darila: Za kobile z žrebeti : Fr. Eemškar iz Loga 35 gld , Fr Mrak iz Ple-šivce 20 gld , Jos Bernard iz Ljubljane. Andr Eemškar iz Brezovice in P. Kermelj iz Kozarij po 15 gld Fr Verhovec iz Dragomelj in Jak Dolenc iz Studenca vsak srebrno svetinjo. Za mlade breje k bile: Janez Oven iz Dobiove 25 gld Janez J* raj iz Blatne Brezovice 20 gld , J. Dolinar iz Kozarij 15 gld. Jan. Svetek iz Dobrunj in Fr Seliškar iz Losra vsak srebrno
svetinjo. Za jedno- in dveletne žrebice: Gab. Jelovšek iz Vrhnike in Jak. Kovač iz Ligojne po 10 gld. Jan. Kerzmanc iz Bevk, Jan. Jeraj iz Sinje Gorice in Andr. Kovač iz Ligojne vsak srebrno svetinjo.
— Kolera. Vkljub velikej opreznosti oblastij in tudi posameznikov priklatil se je neljubi gost, kolera, tudi v našo cesarstvo, in sicer se je pojavila ta grozna bolezen v Krakovskem predmestji Podgorce v Galiciji. Prvi pojav te bolezni konstatoval se je ondi dne 9 t. m. in od takrat zbolelo jo> za to boleznijo 25 oseb, umilo pa 6. Oblastva ukrenila se vse potrebno, da se bolezen kolikor mogoče omeji — V Hamburgu kolera še vedno močno razsaja Vsak dan umre-jih do 120. Do 17. t. m. zbolelo je ondi na koleri 15.66$ oseb, umilo pa 6764. — Na Euskem razsaja kolera le še v dveh gubernijah prav močno, kjer jih umrje 200 do 300 na dan. Po drugih krajih umre jih pa le še 10 do 30 na dan.
Digitalna knjiĹľnica Slovenije - dLib.si