34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 IZVLEČEK Tržnice so sestavni del mestnega prostora, na katerem ob njihovi temeljni vlogi trženja proizvodov in oskrbe s hrano, izstopa družbena funkcija. Tržnice so tudi ena pomembnejših povezav med mestom in podeželjem, saj podeželska območja oskrbujejo urbana središča z lokalno pridelano hrano. Na primeru Mestne tržnice Novo mesto smo prepoznavali vključenost tržnice v prostor, pri čemer nas je zanimala predvsem njena povezanost z lokalnim prebivalstvom in zaledjem (kmetijskim okoljem). Ključne besede: tržnice, mestna tržnica, lokalno pridelana hrana, kratke prehranske verige, Novo mesto ABSTRACT Integration of the Farmers' Markets into the Local Environment: The example of Novo mesto Farmers' Market Farmers' Markets are a public place where, in addition to the primary function of food supply and product marketing, their social function stands out. Rural areas supply urban centers with locally grown food, this is why the markets are an important link between the city and countryside. This article gives an example of the Novo mesto Farmers' Market integration into the local environment, which we analysed on the basis of two main market connections. One is with the residents of the Municipality of Novo mesto and visitors coming from other municipalities, the other with agricultural environment, comparing with the number of providers who sell at the Farmers' Market. Key words: markets, Farmers’ Market, locally produced food, short food chains, Novo mesto Vključenost tržnic v prostor Primer mestne tržnice v Novem mestu GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 35 VKLJUČENOST TRŽNIC V PROSTOR Avtorica besedila: NUŠA HUDOKLIN, univ. dipl. geogr. ter univ. dipl. etn. in kult. antrop. E-pošta: hudoklin.nusa@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek T ržnice so pokriti prostori, na katerih je organizirana prodaja, pri čemer se ob stikih pripadnikov različnih generacij ter starostnih skupin odraža tudi njihova družbena vloga. Na tržnicah se ohranja tradicija in vzpo- stavljajo medsebojne povezave, zato lahko odsevajo identiteto mesta in so po- memben del življenja obiskovalcev. Ovsec (2009) jih opredeljuje kot diferenci- ran mestni prostor, ki izraža tako družbene spremembe kot tudi gospodarske in politične razmere. Poleg izstopajoče socialne vključenosti ne smemo pozabiti, da je prvotna funkcija tržnega prostora prodaja: »Če ne bi tržnice v prvi vrsti uspešno delovale kot prostori menjave in potrošnje, ne bi obstajale oz. ne bi delovale kot družbeni prostori.« (Japelj 2018, 16) Lutman in Batista (2010) sta že pred desetletjem zaznali zmanjšanje ponudbe in prodaje na Plečnikovi tržnici v Ljubljani. Tudi na novomeški mestni tržnici so branjevke in ostali ponudniki opazili, da se je število obiskovalcev zmanjšalo. Na upad povpraševanja je imela zagotovo velik vpliv pospešena globalizacija z razmahom trgovskih centrov, ki zagotavljajo stalno in pestro ponudbo, živila pa nudijo po nižjih cenah. Za preprečitev zatona lokalnih tržnih prostorov je pomembno izvajanje njihovega oživljanja in revitalizacije. Ob premikanju trgo- vanja na splet smo priča posodabljanju prehranskih sistemov, vse več ponudbe je digitalizirane, kar spreminja nakupovalne navade in neposredno vpliva tudi na prostor. oskrba s hrano središčni prostor, socialna vključenost lokalni pridelovalci tržne poti lokalne trgovine kmetijska zadruga tržnica lokalni dogodki prodaja na domu prodaja na spletu javna naročila KRATKA PREHRANSKA VERIG A POTROŠNIKI posameznik zavodi PODEŽELJE MESTO Slika 1: Model vključenosti tržnice v prostor (Vir: Hudoklin 2020). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VKLJUČENOST TRŽNIC V PROSTOR žnic in zunanjihe pritiskov (globalni prehranski sistemi, komercialni priti- ski ipd.); njuno ustrezno razmerje je namreč pomembno za uspešno prila- gajanje spremembam (Smith, Ilbery in Mayeelavci 2014). Raziskovalno domnevo, da so tradicionalne živil- ske tržnice v kritični točki: nekatere propadajo, druge se (re) gentrificirajo za kupce z višjimi prihodki, so avtorji med glavnmi spoznanji zavrgli z raz- lago, da tržnice niso v kritični toč- ki, saj se kljub edinstvenim razlikam uspešno prilagajajo hitrim spremem- bam. Tovrstno prilagajanje je opazno prevsem v širši ponudbi, oplemeni- teni tudi z uvoženimi/eksotičnimi izdelki. Menim, da je ovržena do- mneva potrebna kritične presoje in nadaljnih raziskav (nadaljnje raziska- ve s podrobnejšo analizo perspektiv kupcev in ponudnikov priporočajo tudi avtorji študije). Študijo dveh tr- žnic, ki sta bili po zastavljenih krite- rijih sicer dobro izbrani, je vprašljivo posplošiti že na ravni ostalih tržnic v Angliji. Z neustreznim upravljanjem se nekatere tržnice (tudi v Sloveniji, ki je od Anglije tako po površini kot deželski kontrast. Kontrastni tržnici v Newcastleu in Cambridgeu obra- tujeta vsaj trikrat tedensko. Smith in sodelavci so raziskavo nadaljevali s terensko metodo polstrukturiranih intervjujev z upravljalci, ponudniki in obiskovalci tržnice (kupci). Zbra- ni odgovori so neposredno izražali izkušnje in perspektive, ki so poma- gale pri razumevanju prostorskih in družbenih povezav ter prilagajanju tržnic na sodobne spremembe. Po- leg kakovostne ponudbe in podpore lokalnim pridelovalcem intervjuvan- ci cenijo predvem družbeno vlogo tržnice, ki je prepoznavna v močni lokalni identiteti. Avtorji ugotavlja- jo, da je vsaka tržnica edinstvena in da so geografske razmere pomem- ben del njene identitete. V Newca- stlu, kjer je zaznavno gospodarsko nazadovanje, so se začeli prilagajali močni konkurenci, medtem ko v Cambridgu, za katerega je značilna gospodarska rast, iščejo inovacije v smislu povečanega povpraševanja po lokalnih pridelkih. Pri študijah pri- mera je treba upoštevati medsebojno součinkovanje notranje dinamike tr- Kako se tržnice prilagajajo sodobnim spremembam? V Angliji so vlogo tržnic s poudar- kom na oskrbi z lokalno pridelano hrano raziskovali Smith, Ilbery in Maye (2014) . Tradicionalni živilski prostori naj bi bili – razen splošnih prispevkov o tem, da so hitre spre- membe v prehranskem sistemu, ki se kažejo predvsem v hitrem pora- stu, marginalizirale tržni prostor –v agroživilski literaturi zapostavljeni. Glavni raziskovalni vprašanji članka sta Kako se tržnice prilagajajo spre- membam v preskbi s hrano in, kako prostorska razporeditev odraža geograf- ski odnos s krajem. Raziskavo so začeli z zbiranjem, analizo in interpretacijo sekundarnih virov. S tem so kvalita- tivno in kvantitativno preučili večje število tržnic na območju Anglije, jih s pomočjo izbranih kriterijev kvalificirali in izbrali dve tržnici, na katerih so pozneje izvedli podrobno študijo primera. V raziskavo sta bili vključeni tržnici na prostem in v po- kritem prostoru, pri čemer je bila ena v mestnem in druga v podeželskem okolju, kar je zagotovilo mestno-po- SREDNJI VEK NOVI VEK SEDANJOST prvi manjši tedenski krajevni sejmi letni sejmi porast števila letnih sejmov gradnja pokritih tržnih prostorov (tržnic) v Sloveniji TREND OŽIVLJANJA TRŽNIC las, občine, podporne ustanove porast nakupovalnih centrov GLOBALIZACIJA 19181492 12., 13. st.11. st.9. st. MENJAVA OSKRBA S HRANO DRUŽBENI PROSTOR izobraževalno svetovalna funkcija 2020 Slika 2: Časovno spreminjanje tržnega prostora (v Sloveniji) (Vir: Hudoklin 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 37 VKLJUČENOST TRŽNIC V PROSTOR obiskovalcev o ekološko pridelani hrani. Zaradi tega so si ekološki po- nudniki poiskali druge tržne kanale (Marinček 2020). Tako kot ponudniki in obiskovalci, so tudi snovalci Trajnostne urbane strategije Novo mesto 2030 izpostavi- li, da je novomeška centralna tržnica neurejena. Med pregledom virov in literature smo našli dva velikopotezna načrta za njeno ureditev. V dvajsetih letih 20. stoletja, ko so tržni dnevi in sejmi še potekali na Glavnem trgu, je bil pripravljen načrt za novo me- stno tržnico, vendar ni bil izveden (ZVKDS 2020). Sedanji tržni prostor je pokrit s preprosto montažno kon- strukcijo (Golob 2009). Leta 2012 je bil zasnovan 1,6 milijona evrov vre- den projekt za obnovo tržnice, prila- gojen sodobnim potrebam in novim standardom (medmrežje 1). Vendar je zaradi finančnih težav prišlo le do manjše prenove, ki je vključevala za- menjavo salonitne kritine in čiščenje novo mestno tržnico na sosednjem Florjanovem trgu. Sedaj je v lasti Mestne občine Novo Mesto, ki je z odlokom o urejanju javnih tržnic leta 2006 za upravljalca prostora izbrala javno podjetje Komunala Novo me- sto, d. o. o. Prostor mestne tržnice se deli na pokriti del, kjer prodajajo ži- vilske izdelke in tekstil, ter nepokriti del, kjer poteka prodaja rokodelskih izdelkov in suhe robe. Živilski del tržnice obratuje trikrat tedensko, ob ponedeljkih, petkih in sobotah do- poldan. Ponudnik tekstila prihaja na tržnico dvakrat tedensko, prodajalci suhe robe pa le vsak petek. Na Glavnem trgu je 12 let delovala ekološka tržnica, ki so jo leta 2016 zaradi prenove mestnega jedra pri- ključili k mestni tržnici. Tam se ni ohranila, saj naj ne bi bilo jasne meje med ekološkimi in konvencionalnimi ponudniki, ekološki ponudniki so bili nezadovoljni tudi z nizko higiensko ravnjo tržnice in neozaveščenostjo po številu prebivalstva veliko manj- ša) težje prilagajajo spremembam in stagnirajo oziroma postopoma pro- padajo. V številnih primerih lahko zasledimo proces gentrifikacije na tržnicah, kar pomeni, da si prebivalci z nižjimi prihodki ne morejo privo- ščiti lokalno pridelane hrane, katere cena je praviloma višja od uvožene v supermarketih. Prostori tržnice se tako spreminjajo pod vplivom različnih gospodarskih, družbenih in političnih sprememb. Opazili smo, da so imeli v zadnjih desetletjih pomemben vpliv učinki globalizacije, zaradi katerih so tržni- ce začnele postopoma izgubljati svo- jo funkcionalno vlogo središčnega prostora skupnosti (Japelj 2018). Na pomenu pa so pridobivale konvenci- onalne prehranske verige s pestrejšo in zaradi masovne pridelave pogosto tudi cenejšo ponudbo. Na spodnji sliki je predstavljen model časovnega spremljanja slovenskega tržnega pro- sora, vse od prvih sejmov in živilskih trgov do gradnje pokritih tržnih pro- storov na začetku 20. stoletja, pa tudi njihovih revitalizacij v 21. stoletju. Mestna tržnica Novo mesto: od tržnih pravic do sodobnosti Novo mesto je od ustanovitve leta 1365 imelo pravico do tedenskih sej- mov in petih letnih sejmov, pri čemer je bil vse do druge svetovne vojne osrednji prostor trgovanja Glavni trg (Vrhovec 1891). Po škodi, ki so jo na stavbenem fondu povzročila nemška letalska bombardiranja jeseni 1943, je potekala gradnja novih objektov (Merlin 2009). Živilski trg so v pet- desetih letih 20. stoletja premestili v Slika 3: Število obiskovalcev Mestne tržnice Novo mesto glede na občino bivanja. 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VKLJUČENOST TRŽNIC V PROSTOR Kako urejajo tržnice drugod? V sklopu oživljanja mestnih jeder ob- čine, lokalne akcijske skupine (v na- daljevanju LAS) in druge podporne ustanove prepoznavajo potencial tudi v oživljanju tržnic. LAS za mesto in vas je na območju občin Medvode, Domžale, Komenda, Mengeš, Trzin in Vodice izvedel enoletni projekt Oživitev tržnic. Namenjen je bil »… širjenju ponudbe prodajalcev na tržni- cah v posameznih občinah in s tem tudi kroženju ponudnikov na tržnih prosto- rih v vseh občinah …«, pri čemer so investirali v nakup stojnic, s katerimi bi lahko povečali in izboljšali ponud- bo ter posledično število obiskovalcev (Oživitev tržnic 2018). Nasprotno je na mestni tržnici v Novem mestu stojnic in prodajnih mest zaenkrat veliko več od sedanje ponudbe. Tako bi morala LAS Dolenjska in Bela kra- jina, ki pokriva preučevano območje, za morebitno oživljanje tržnice izbrati pristop, ki bi jo bolje povezal s pode- želskim zaledjem in tako v večji meri izkoristil prodajni prostor. Uspešno izvedena oživljanja oziroma revitalizacije tržnic lahko povzročijo tudi negativne posledice. V Nem- čiji so na primer berlinski tržnici Markthalle Neun dodali vzporedno ponudbo, prireditve, sejme ulične prehrane in podobno. Tovrstni do- godki ustvarjajo odpadke in povzro- čajo hrup, ki moti okoliške prebival- ce. Prav tako lahko tržnice povzročajo gentrifikacijo, saj z višjimi cenami lokalnih živilskih pridelkov in proi- zvodov izključujejo prebivalce z niž- jimi dohodki, kar poglablja socialne razlike med družbenimi skupinami (Japelj 2018). Sodelujoči v raziskavi lokalno pride- lano hrano najpogosteje razumejo kot hrano, pridelano znotraj regije, v kateri stanujejo, polovica kot hrano, pridelano v Sloveniji, majhen delež pa tudi kot hrano, pridelano znotraj meja domačih občin. Enotne oprede- litve koncepta »lokalno« ni, v literatu- ri pa smo največkrat zasledili kriterij čimkrajše razdalje med krajem pride- lave in krajem porabe. Nanj moramo sicer gledati kritično, saj zgolj fizična bližina ne zagotavlja trajnosti. Potreb- no je upoštevati še socialno bližino, ki je na tržnicah prek neposrednih osebnih stikov med obiskovalcem in pridelovalcem običajna. Skoraj vsi, ki so sodelovali v anketi, Mestno tržnico Novo mesto pozna- jo, jnekaj več kot polovica jo je tudi že obiskalo. Večinoma so zanjo iz- vedeli naključno, ko so se sprehajali ali peljali mimo nje. Obiskovalci so mnenja, da tržnica poživlja mestno jedro in povezuje mesto s podeže- ljem. Čeprav na novomeški mestni tržnici ni veliko prostora za druženje, precej obiskovalcev tržnico dojema kot socialni prostor, ki jim daje ob- čutek pripadnosti lokalni skupnosti. Pri interpretaciji rezultatov bi doda- li, da predstavljene ugotovitve niso popolnoma reprezentativne. Zaradi razmeroma slabe odzivnosti na sple- tni vprašalnik in želje po čim večji odzivnosti smo vprašalnik delili tudi prek facebook strani Dolenjske tržni- ce, katere člani so ljubitelji lokalno pridelane hrane. Od njih smo prejeli več kot tretjino v analizo vključenih odgovorov, ki so zagotovo prispevali k pozitivnejšemu značaju rezultatov (Hudoklin, 2020). pokritega dela. Povzamemo lahko, da je bila novomeška mestna tržnica de- ležna velikih idej, vendar do njihovih uresničitev ni prišlo. Ponudba in povpraševanje Na terenu (med decembrom 2019 in avgustom 2020) smo opazili skromno število lokalnih živilskih ponudnikov, kar nakazuje slabo vpetost tržnice v njeno kmetijsko okolje. Prisotnih je bilo pet stalnih pridelovalcev z lo- kalno živilsko ponudbo: zelenjave, suhomesnatih izdelkov, medu, kruha in peciva. Vsi ponudniki imajo dejav- nost registrirano v okoliških občinah, dva v Šmarjeških Toplicah in po eden v Metliki, Šentjerneju in Krškem. V toplejših mesecih so svoje presežke prodajale tri branjevke iz matične Mestne občine Novo mesto (Hudo- klin 2020). Značilnosti obiskovalcev tržnice so predstavljene na podlagi spletnega vprašalnika, ki so ha respondenti iz- polnjevali maja 2020. Izpolnilo ga je 209 prebivalcev Mestne občine Novo mesto in obiskovalcev tamkajšnje tržnice ne glede na občino bivanja. Ker je Novo mesto regionalno sredi- šče, smo v raziskavi predpostavili, da obiskovalci na novomeško mestno tržnico prihajajo s celotnega območja regije Jugovzhodna Slovenija. Anali- za odgovorov nakazuje, da med obi- skovalci tržnice prevladujejo občani matične občine (77 %), preostali pa prihajajo z območja Dolenjske in Bele krajine oziroma občin Šmarješke To- plice, Dolenjske Toplice, Straža, Mir- na Peč, Mirna, Trebnje, Črnomelj, Sevnica, Škocjan, Semič, Šentjernej in Kostanjevica na Krki. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 39 VKLJUČENOST TRŽNIC V PROSTOR ponudbi, z marcem 2020 pa so ti za- pisi izginili. Kot primer dobre prakse izpostavljamo projekt 'Novomeška tržnica' na Glavnem trgu, ki poteka v določenem delu leta in ga podpi- ra tudi Mestna občina Novo Mesto. Promocija projekta je potekala v raz- ličnih medijih, na radiu, televiziji, v revijah in časopisih in na socialnih omrežjih. Za večjo prepoznavnost se nam zdi smiselna še uporaba prome- tne signalizacije, tako da bi usmer- jevalne table dodali k že obstoječim smerokazom v mestnem središču. S terenskim delom ter ob pregledu virov in literature smo ugotovili, da je treba uskladiti tudi poimenovanje; na objektu mestne tržnice je logotip projekta 'Novomeška tržnica', ki v času našega raziskovanja ni poskrbel ne za urejanje ne za promocijo me- stne tržnice. Predlagamo nov napis na objektu: Mestna tržnica (Novo mesto) in/ali dogovor o novem sode- lovanju pri upravljanju tržnice. Pre- poznali smo tudi potrebo po dolgo- ročni viziji, ki bi vključevala ureditev higienskih razmer in spodbujanje interesa za prodajo na tržnici, saj je ob močnem podeželjskem zaledju in številnih lokalnih pridelovalcih za to še kar nekaj neizkoriščenega poten- ciala (Hudoklin 2020). Primer dobre prakse: 'Novomeška tržnica' na Glavnem trgu 'Novomeška tržnica' je projekt, ki se pred mestno hišo na Glavnem trgu izvaja enkrat tedensko, predvidoma od spomladi do sredine jeseni. Z iz- vajanjem se je začelo leta 2016, na- slednja tri leta je bilo zaradi prenove pomanjaknje parkirnih mest. S pre- novo mestnega jedra, ki se je konča- la leta 2019, promet skozenj poteka enosmerno, kar je položaj dodatno otežilo. Nekateri anketiranci so za- radi potrebe po večjih prostorih in pomanjkanja parkirišč predlagali spremembo lokacije tržnice, najraje v bližini nakupovalnih središč. Kljub temu menimo, da mora tržnica navzlic pomanjkanju prostora ostati v mestnem jedru. V raziskavi je bila najpogosteje nakazano, da mestna tržnica potrebuje več oglaševanja in boljšo promocijo. Tržnica še nima spletne strani, ki bi uporabnikom ponudila vpogled v njen obratovalni čas in njeno ponudbo. Prav tako ni medijsko izpostavljena. Leta 2019 je časopis Dolenjski list še vedno redno objavljal tedenske prispevke »z no- vomeške tržnice« o sezonski živilski Nekatere tržne prostore zunaj časa obratovanja uporabljajo za javne razprave ali okrogle mize, v Dom- žalah so na primer tržnemu prosto- ru dodali prireditveno ploščad, kjer organizirajo številne dogodke. Spet drugod so ti prostori zaradi slabega upravljanja dotrajani in slabše funk- cionalno izkoriščeni. Kako bi bilo smiselno urediti tržnico v Novem mestu? Anketni vprašalnik je obsegal tudi vprašanja o predlogih, s katerimi bi lahko izboljšali sedanje stanje. Ko smo februarja 2020, pred izbruhom epidemije Covid-19 v Sloveniji, an- keto še osebno izvajali na tržnici, je bila najbolj izpostavljena dosto- pnost. Čeprav je novomeška mestna tržnica umeščena med pomembni- mi prometnicami, je zaradi lokacije v mestnem jedru zaznati precejšnje Slika 4: Upoštevanje varnostne razdalje na tržnici Novo mesto (foto: Nuša Hudoklin). NAPIS NAD ČLANKOM 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VKLJUČENOST TRŽNIC V PROSTOR Sklep Prostor in delovanje tržnice se lahko spreminjata glede na različne gospo- darske in družbene spremembe. V za- dnjih desetletjih sta izrazita predvsem globalizacija in prilagajanje spremem- bam v preskrbi s hrano, na katera se tržnice različno prilagajajo, kar se sku- paj z geografskimi in zgodovinskimi posebnostmi odraža v edinstvenosti vsake tržnice. Mestna tržnica Novo mesto je razmeroma dobro povezana z lokalnim prebivalstvom, slabo pa je vpeta v njeno kmetijsko zaledje. Za- vedamo se, da je ob skromni ponudbi manjše tudi povpraševanje in posle- dično pomanjkanje interesa po širi- tvi ponudbe. Za izhod iz začaranega kroga je potrebno spodbujanje delo- vanja in razvoja tržnice tako s strani občine kot upravljalca. Izboljšano so- delovanje z lokalnimi pridelovalci bi obogatilo živilsko ponudbo in s tem poskrbelo za vitalnost tržnice, kar bi pomembno prispevalo k ohranitvi se- danjega tržnega prostora. so ponudniki tekstila, rokodelskih izdelkov in suhe robe za dva mese- ca prekinili s prodajo, živilski del tržnice pa je obratoval nemoteno. Nepredvidljiva kriza je s praznimi policami v trgovinah nakazala odvi- snost Slovenije od uvoza nekaterih živilskih proizvodov iz tujih držav ter vzbudila zanimanje za lokalno ponudbo. Prodajalka na novomeški mestni tržnici je spomladi 2020 za- znala veliko novih obiskovalcev, ki so raje prihajali na tržnico po doma- če pridelke kot pa odšli v trgovino po »italijansko« solato. Prodajalci so pri svojem delu nosili zaščitne maske in uporabljali rokavice. Pro- tiepidemioloških navodil so se dr- žali tudi obiskovalci, ki so dosledno upoštevali varnostno razdaljo. Ker zaradi ostrih ukrepov druženje in pogovarjanje na tržnici ni bilo mo- goče, se je v času epidemije nekoli- ko zmanjšal socialni pomen tržnice, bolj pa je prišla do izraza njena vlo- ga oskrbe s hrano. mestnega jedra začasno prekinjeno, ponovno pa je zaživelo leta 2020. Z namenom podpore lokalnim pride- lovalcem na stojnicah poteka pro- daja izključno slovenskih izdelkov. Organizatorji se povezujejo tudi z različnimi društvi, skrbijo za sode- lovanje ter zagotavljajo vzporedno ponudbo in dogajanje. Projekt si- cer nakazuje interes Mestne občine Novo Mesto za spodbujanje proda- je lokalno pridelane hrane, vendar bolj z vidika oživitve mestnega je- dra kot ohranjanja stalnega tržnega prostora. Mestna tržnica Novo mesto v času epidemije Covid-19 V Sloveniji je bila marca 2020 raz- glašena epidemija. Skladno s priza- devanji za zajezitev širjenja virusa so v veljavo stopili ukrepi in odloki, s katerimi sta bila začasno prepove- dana neposredna prodaja blaga in nudenje storitev, iz katerih pa so bile izvzete prodajalne z živili. Tako Viri in literatura 1. Golob, T. 2009: Konservatorski program za prenovo tržnice. Osebni vir. 2. Hudoklin, N. 2020: Vpetost novomeške tržnice v lokalno okolje. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 3. Japelj, P. 2018: Aktivnosti lokalne pobude kot orodje za zagon revitalizacije. Študija primera: Problematika in potenciali male tržnice v Mariboru. Magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Lutman, M., Batista, E. 2010: Ljubljanske tržnice. Medmrežje: http://www.dedi.si/dediscina/295-ljubljanske-trznice (18. 8. 2020). 5. Marinček, M. 2020: Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Intervju, 17. 6. 2020. 6. Medmrežje 1: https://www.youtube.com/watch?v=_kkuNauFHGU (1. 5. 2020). 7. Merlin, I. 2009: Projektna naloga za izvedbo urbanistično arhitekturne delavnice Mestna tržnica Novo mesto. Medmrežje: https://www.novomesto.si/mma/-/20170901134895/ (3. 7. 2020). 8. Ovsec, D. 2009: Etnološki pogled na ljubljansko tržnico. Arhitektov bilten 39-181/182. 9. Oživitev tržnic 2019. Medmrežje: https://www.medvode.si/post/144799 (27. 8. 2020). 10. Smith, J., Ilbery, B., Maye, D. 2014. The traditional food market and place: new insights into fresh food provisioning in England. Area, 46-2. Medmrežje: https://rgs-ibg.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/area.12083 (28. 12. 2020). 11. Trajnostna urbana strategija Novo mesto 2030 2017. Medmrežje: https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2019/01/MO-Novo-mesto-IN-TUS.pdf (9. 6. 2020). 12. Vrhovec, I. 1891: Zgodovina Novega mesta. Ljubljana. 13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (ZVKDS) 2020. Osebni vir.