# -.  Immanuel Kant (1724-1804) gotovo velja po vplivu, ki ga je imel na poznejše genera- cije, za enega najvplivnejših filozofov vseh èa- sov. Njegova stališèa še danes ostajajo v sa- mem središèu mnogih filozofskih razprav. Njegova dela so odloèilno vplivala na nadalj- nji razvoj filozofije, še posebej na podroèju metafizike, morale1 in etike.2     Kar je dobro, prav in pošteno, velja za vse. Z drugimi besedami je obèa veljavnost ena najbolj osrednjih znaèilnosti moralnega za- kona. Na tej obèosti gradi Kant vso svojo mo- ralno filozofijo. Podroèje moralnega spraše- vanja uvrsti med tista vprašanja, ki so za èlo- veka odloèilna in bistvena. O tem govori v Kritiki èistega uma3: »Vse zanimanje mojega uma (tako spekulativnega kot praktiènega) se zdru`uje v naslednjih treh vprašanjih: 1. Kaj moram vedeti? 2. Kaj moram storiti? 3. Kaj smem upati? Prvo vprašanje je èisto spe- kulativno. (…) Drugo vprašanje je zgolj prak- tièno. (…) Tretje vprašanje: èe delam, kar mo- ram, kaj smem upati, je hkrati praktièno in teoretièno. Vsako upanje je hkrati upanje bla- `enosti. Bla`enost pa je v potešitvi vseh naših stremljenj.«4 Zanj vprašanje ‘kaj moram vedeti’ nikakor ni najpomembnejše. Èlovek je bitje, ki ne le spoznava, ampak je še prej bitje, ki deluje. Èlovek ne spoznava samo stvari, ki `e so, am- pak hoèe in dela tisto, kar še ni. In znan je $% & / 0  ..     &112 30   njegov izrek5: »Dve stvari navdajata dušo z vselej novim in narašèajoèim obèudovanjem in strahospoštovanjem, èim pogosteje in vztrajneje se razmišljanje z njima ukvarja: zvezdnato nebo nad menoj in moralni zakon v meni. Ne ene ne druge ne smem iskati in ju enostavno domnevati zunaj mojega obzorja kot nekaj, kar je zagrnjeno s temo ali pa se nahaja v podroèju èezmernega: vidim ju pred seboj in ju neposredno povezujem z zavestjo moje eksistence.«6      Moralnost nam narekuje norme èloveške- ga ravnanja, to kar je èlovek dol`an narediti in kar mu je kakor zaukazano. Poznamo veè vrst ukazov, zato je potrebno razlikovanje. Od Kanta naprej se še posebej rado razlikuje med hipotetiènim (pogojnim) in kategoriènim (brezpogojnim) ukazom ali zahtevo. Med hi- potetiène ali pogojne ukaze štejemo tiste, ki izra`ajo pogoje za dosega kakega cilja. Npr.: »Za redno zaposlitev je potreben strokovni izpit«. Èe kdo ne `eli doseèi redne zaposlitve, strokovni izpit neha biti zanj dol`nost. »Èe hoèeš biti zdrav, ne kadi.« Znova gre za pri- mer, ko je odpoved kajenju pogoj za dosego cilja, ki je zdravje. Èe pa za koga zdravje ni cilj, se mu tudi kajenju ni treba odpovedati. Ob tem se nam hitro zastavi vprašanje, ali ima èlovek pravico, da ima ravnodušen odnos do svojega zdravja in posledièno do `ivljenja. Ali je ukaz varovanja svojega `ivljenja in zdravja odvisen od pogojev ali pa je trdnejši   in stoji sam v sebi? Na takšen naèin se je spra- ševal tudi Immanuel Kant. Prišel je do zakljuèka, da moralne norme niso obvezne zgolj hipotetièno (pogojno), am- pak kategorièno (brezpogojno). Za èloveka je obvezno, da je moralen, in ta obveznost ni odvisna od nobenega pogoja. Iz tega sledi, da je brezpogojni velelnik (imperativ) biti dober èlovek, ali bolje reèeno, delati in `iveti tako, kakor je prav. Moralni velelnik je kategorièen. To pa ne izkljuèuje dejstev, da moralnost v marsikaterem pogledu slu`i dobrim ciljem in je koristna. Vendar lastna korist pri morali ni ne zadnji in ne edini cilj. Zadnji cilj ali razlog je ona sama, kajti moralnost je vred- nota ali cilj, ki stoji sama v sebi. Ker je mo- ralnost absolutna vrednota ima svoj lastni cilj, ni pa sredstvo za dosego èesa drugega, tudi sreèe ne, kar pa ne izkljuèuje njenega mo- rebitnega povzroèanja.7 Tu bi dodal, da je hipotetièni imperativ, ki ukazuje pod doloèenim pogojem, primerljiv z današnjo teleološko etiko, pri kateri je dejanje ali njegova opustitev tedaj pravilna, èe njegove dobre posledice prevladajo nad slabimi. Pri ka- tegoriènem imperativu pa lahko govorimo o deontološki etiki, za katere utemeljitelja velja Kant. Deontološka etika narekuje takšne sodbe o kakšni vrsti dejanja, ki se sploh ne ozirajo na posledice, ali pa vsaj ne izkljuèno.8 4    Èlovek `ivi v preprièanju, da je svoboden. To preprièanje prihaja do izraza v vsem nje- govem dru`benem `ivljenju, predvsem pa v zakonodaji in sodstvu. Kajti kakšen smisel bi imela zakonodaja in sodstvo, èe èlovek ne bi bil svoboden in za svoja dejanja ne bi mogel odgovarjati. Prav tako nas na èlovekovo svobod- no delovanje opozarja izkustvo pekoèe vesti, ki brez svobodne izbire ne bi imelo smisla. Kot vidimo, je problem svobode tesno povezan z vprašanjem morale ali nravnosti. Kant o tem govori v Kritiki praktiènega uma: »Svoboda je brez dvoma ratio essendi moralnega zakona, moralni zakon pa je ratio cognoscendi svobo- de«.9 Z drugimi besedami je moralnost sad dejstva, da smo svobodni, svoboda pa je razlog, da moralnost sploh je, kajti kolikor so naša de- janja svobodna, toliko so potreba moralnosti.10 »Svoboda in brezpogojen praktièni zakon se torej vzajemno sklicujeta drug na drugega.«11 5   3 " 3  Fenomenološka-transcendentalna filozofija vrednot daje vrednotam globlji temelj, kot pa empiristièno-relativistièna filozofija, ki postavlja èloveka za absolutnega stvarnika svojih vred- not. Vrednote niso samo projekcija prigodnih èlovekovih te`enj, ampak se èlovek projicira vanje, saj brez njih ne more postati èlovek. Vrednote imajo svoj temelj v cilju in nadoseb- ni usmerjenosti èlovekovega uresnièevanja sa- mega sebe. Takšno pojmovanje vrednote še po- sebej poudarjajo razni novokantovci: vrednota je kategorija ali transcendentalna norma trans- cendentalnega subjekta. Kakor so Kantove ka- tegorije imanentna in obèeveljavna struktura èlovekovega spoznavanja, tako so vrednote ima- nentne strukture èlovekovega vrednotenja, kar omogoèa, da se v vrednotah strinjamo in jih lahko sploh vrednotimo.12  Aristotel utemeljuje moralo na ideji dobrega ter jo povezuje s sreèo. Tu je toèka, kjer se Kant najbolj oddaljuje od Aristotela in ga na tak na- èin ne sprejema, èeprav ga neposredno ne ime- nuje. Za Kantovo moralo sreènost nikakor ni in ne more biti odloèilen nagib. Moralnost je zanj stvar uma, medtem ko je sreènost stvar naše èutne narave in ne presega ravni empiriènega, izkustvenega do`ivetja, »kajti sreènost ni stvar uma ampak domišljije, ki poèiva samo na em- piriènih temeljih, od katerih zaman prièaku- jemo, da bi doloèali kako dejanje.«13 Tudi po -.  # Kantu je sreènost naravni cilj vseh razumnih bi- tij, vendar so napotila k njemu bolj nasveti ka- kor ukazi in sodijo prej pod krepost pametnosti in razsodnosti kakor prave morale. Kajti prak- tièna morala ima opraviti s praktièno nujnimi zakoni, zapovedmi, ki ukazujejo neposredno.14 »Konèno obstaja imperativ, ki doloèeno ravna- nje zapoveduje neposredno, ne da bi mu po- stavil za temelj in pogoj kakšen drug cilj. Ta im- perativ je kategorièen. Ne zadeva materije de- janja in tudi ne tega, kar naj sledi iz njega, tem- veè formo in princip, iz katerega ta izhaja; in njena bistvena dobrost je v namenu, uspeh pa je lahko kakršen koli. Ta imperativ lahko ime- nujemo imperativ nravnosti.«15 Razlika med teleološkimi in deontološki- mi etikami je predvsem v tem, da teleološke etike izhajajo iz platonske in aristotelske ideje dobrega in sreènosti, ki je cilj ali ‘telos’ de- lovanja in `ivljenja. Deontološke pa izhajajo iz ideje zakona, dol`nosti in obveznosti. Te- leološki vidik dobrega ali vrednote in deon- tološki vidik obveznosti ali dol`nosti morale, ki `eli biti to v pravem pomenu besede, se ne moreta povsem loèiti, saj se bolj ali manj med seboj dopolnjujeta. Kant zastavi deon- tološko etiko preveè skrajno, saj ob poudar- janju pomena moralnega preprièanja, namena in dol`nosti ne more ostati brezbri`na do po- sledic moralnih odloèitev in dejanj. Nasprot- no, pravilno preprièanje in namen sam po sebi zahteva tudi dobre posledice. Kantov deontološki naèin ni brez pomanj- kljivosti, saj se takšna èista deontologija ali etika preprièanja zavzema samo za svoj prav in za to, da bi èlovek izpolnil svoje dol`nosti in ohranil svojo vest neomade`evano. Za po- sledice pa mu je vseeno. S tem bi èlovek za- padel v drugo skrajnost, ki je dobro prikaza- na v starem pregovoru: »Fiat iustitia, pereat mundus«, »Naj se zgodi, kar je prav, tudi èe ves svet propade«. Ker ta smer ne zadošèa, se ne moramo strinjati s Kantom, da je med etiko odgovor- nosti in etiko preprièanja nepremostljiv pre- pad. Nasprotno. Etika odgovornosti zahteva na koncu etiko preprièanja. Teleološko ute- meljevanje morale zaèenja predpostavljati deontološko. In obratno. Etika preprièanja, ki zahteva pravilnost dejanja in se naravnost sprašuje neposredno o svojih dol`nostih, ne more ostati ravnodušna do dobrih ali slabih posledic svojih ravnanj. Zastaviti si mora vprašanje, ali je dejanje, ki ima hude posle- dice, lahko še pravilno.16 5 Kakor je izvorno samozavedanje ali kaka druga temeljna èlovekova duhovna zmo`nost, tako je moralna zavest ali vest èlovekova iz- virna umska zmo`nost in dejavnost. Kant pravi o njej: »Ravno tako vest ni nekaj, kar bi se dalo pridobiti in ni nobene dol`nosti, da bi si jo priskrbeli, ampak jo ima vsak èlo- vek kot moralno bitje kot takšno v sebi.«17 Iz tega sledi, da je ni mogoèe zvesti ali zre- ducirati na kaj drugega, še bolj izvirnega in os- novnega. Lahko pa jo opisujemo in fenome- nološko razèlenjujemo. Na podlagi svoje izvir- nosti in temeljnosti se ka`e, da je moralnost èlovekova bistvena zmo`nost in razse`nost in je vsak normalno razvit èlovek poleg vseh dru- gih znaèilnosti bistveno in neogibno tudi mo- ralna osebnost. Èe vest ne bi bila izvirna, tudi moralnost ne bila izvirna. Vest bi s tem po- stala samo izpeljanka ali posledica kake bolj izvirne èlovekove sposobnosti. Kakor sta izvir- na èlovekovo spoznavanje in njegov èut za le- poto, tako je tudi moralnost izvirna.18 Kant poudarja vlogo uma pri vesti: »Kajti vest je praktièni um, ki èloveku v vsakem pri- meru kakega zakona predstavlja njegovo dol`- nost, da ga odve`e ali obsodi. Njeno razmerje se torej ne nanaša na kakšen predmet, temveè samo na subjekt. Torej je dejstvo, ki ne izo- stane …«.19 Vest je tista, ki konkretno in vse- binsko doloèa èlovekovo dol`nost. Pri ‘glasu vesti’ ima razum osrednjo in odloèilno vlogo.20 -.         Za Kantovo transcendentalno filozofijo je znaèilno, da na podlagi izhodišè praktiène fi- lozofije rešuje vprašanja, ki so ostala odprta na ravni Kritike èistega uma. Pri tem ima vprašanje osebne identiènosti in svobode po- sebno mesto. Vendar je potrebno tukaj raz- likovati, kajti svoboda in morala bivata na dveh razliènih podroèjih. Svoboda je temelj bivanja morale, morala pa je temelj za spoz- navanje svobode. Glede svobode, kot vredno- te, Kant ne najde pravega usklajenega mesta glede na njegov celotni filozofski sistem. V Kritiki èistega uma postavi za vesoljno zako- nitost materialne zakone, ki popolnoma de- terminirajo naše `ivljenje in ne dopušèajo svobode, v Kritiki praktiènega uma pa postavi svobodo kot postulat, kajti šele svoboda omogoèa moralo. Seveda pa èloveka spodbujajo k dejanju le nagibi. Do sem se Kant zgleduje po Humu, ki je bil mnenja, da samo interes ali `elja, ne pa razum, more èloveka spodbuditi k dejanju. Iz tega sledi, da èlovek ne more biti moralen brez slehernega nagiba, zato Kant dodaja, da je nagibe, ki so sicer izraz èlovekovega interesa in ga ogro`ajo v dostojanstvu moralnega cilja v sebi, potrebno postaviti tako, da je na pr- vem mestu spoštovanje moralnega zakona. To moralno èustvo bi naj bilo popolnoma brez vsake druge primesi. Vendar tudi vemo, da noben èlovek ni sposoben uresnièiti ab- solutnega moralnega `ivljenja, tako da vedno obstaja oddaljenost med èlovekovim moral- -. Salvador Dali: Portret Luisa Buñuela, 1924, olje na platnu, Nacionalni muzej kraljice Sofie, Madrid.  # nim idealom in dejanskim èlovekom. Rigo- rizem Kantove morale je na dveh podroèjih, in sicer v tem, da izkljuèuje iz moralnosti kot take idejo dobrega in postavlja na pravo me- sto moralne dol`nosti, predvsem pa v tem, da priznava, da je popolna moralnost èloveku nedosegljiva. Te`enja in nagoni so tisti, ki vo- dijo èloveka kot naravno bitje. Iz tega sledi, da èlovek deluje na dveh ravneh: na ravni èiste umne oziroma na ravni obèeveljavne moralne dol`nosti, ki ne izvira iz posebnih `elja ter te- `enj, in na ravni, kjer so te`enja in nagibi iz- vor vsakega èloveškega delovanja. Glede na to, da ima èlovek te`enja, se ne trudimo, da bi èlovek te`enje po sreèi povsem zavrgel. Med spoštovanjem moralnega zakona in te`enja po sreèi ni povsem loèilne stene. Da èlovek ne ostane v sebi razklano in nera- zumljivo bitje, morata biti zdru`ljiva in se ujemati med seboj, ob tem pa ne smemo po- zabiti, da sta si razlièna in da med njima ni vzroène zveze. Po eni strani te`enje po sreèi ni vzrok moralnosti, saj v tem primeru mo- ralnost ni prava in avtonomna. Po drugi stra- ni pa moralnost ni vedno vzrok sreèe, saj iz izkušenj vemo, da najboljši ljudje niso obva- rovani pred trpljenjem. Tukaj naletimo na tretje èlovekovo protislovje: protislovje med moralnim in fiziènim redom. Kljub temu pa Kant ne pristane na to, da bi bila ta dva reda popolnoma nezdru`ljiva: moralnost bi ostala samo nekakšna nedoseg- ljiva iluzija ali »fata morgana«, pa tudi sreèa, ki moralnemu èloveku po njegovi vrednosti edinemu pripada, bi ostala povsem nedoseg- ljiva. Fizièni in moralni red bi se v tem pri- meru popolnoma razhajala in enost èloveka v smislu teoretiènega in hkrati praktiènega bitja bi prav tako razpadla. Moralno priza- devanje bi `e vnaprej obveljalo obsojeno na neuspeh. Na podlagi tega Kant pravi, da mo- ralnost zahteva, da predpostavljamo in veru- jemo v nesmrtnost duše in v njeno sposobnost za veèno izpopolnjevanje ter v obstoj Boga, -. ki zagotavlja poslednjo usklajenost fiziènega in moralnega reda. Na tak naèin Kant na rav- ni praktiènega uma rešuje vprašanja, ki so os- tala odprta na ravni teoretiènega uma. Postulati praktiènega uma so torej po Kantu svoboda, nesmrtnost duše in bivanje Boga, saj bi brez njih praktièni um prišel v protislovje s seboj. Da èlovek kot moralno bitje lahko smiselno ostane to, kar je, so po- trebne te nujne hipoteze. Subjektivno gleda- no so ti postulati nujni, tudi èe objektivno, teoretièno in znanstveno gledano ne morejo veljati za znanstvene resnice. Po Kantu je po- trebno verovati tudi v te postulate, èe `elimo verjeti v moralnost.21 1. Razlika med moralo in etiko je v tem, da so pri morali bolj poudarjene dol`nosti in zapovedi. Kar je za moralo obvezno, je za etiko dobro. Morala predstavlja zavest o obveznostih in konkretnih dol`nostih, etika pa zavest o moralnih vrednotah in moralnem dobrem (A. Stres, Etika, Dru`ina, Ljubljana, 1999, 11.). 2. Prim. A. Stres, Zgodovina novoveške filozofije, Dru`ina, Ljubljana, 1998, 91. 3. Prim. A. Stres, Etika, Dru`ina, Ljubljana, 1999, 7. 4. I. Kant, Kritik der reinen Vernunft, B 832-833. 5. Prim. A. Stres, Zgodovina novoveške filozofije, 107. 6. I. Kant, Kritika praktiènega uma, Analecta, Ljubljana, 1993, A 288. 7. Prim. A. Stres, Etika, 16-17. 8. Prim. A. Stres, Etika, 104-105. 9. I. Kant, Kritik der praktischen Vernunft, A 5. 10. Prim. A. Stres, Etika, 36. 11. I. Kant, Kritik der praktischen Vernunft, A 52. 12. Prim. A. Stres, Etika, 77-78. 13. I. Kant, Grundlegung zur Metaphysik der Sitten, BA 47. 14. Prim. A. Stres, Etika,109-110. 15. I. Kant, Grundlegung zur Metaphysik der Sitten, BA 43. 16. Prim. A. Stres, Etika, 111. 17. I. Kant, Die Metaphysik der Sitten. Mytaphysische Anfangsgründe der Tugendlehre, A 37. 18. Prim. A. Stres, Etika, 184. 19. I. Kant, Die Metaphysik der Sitten. Mytaphysische Anfangsgründe der Tugendlehre, A 37-38. 20. Prim. A. Stres, Etika, 186. 21. Prim. A. Stres, Zgodovina novoveške filozofije, 110-111.