Leto /V • številka 5 • cena 250 SIT • 29. maj 2002 OSREDNTE TEME Mladi 50 let žalskega inštituta V ŠK Žalec ni problemov str. 9 str. 23 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Nova akcija Ne zamudite! MESTNI PLINOVODI PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p , mlini za grozd|s Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mHnl za Jabo,k" mobitel: 041 635 868 Žalski atletski lepotec odprt V soboto dopoldne je bil v Športnem centru Žalec slovesno odprt obnovljen atletski stadion, ki je bil zgrajen leta 1961. sedaj pa sodi med najlepše športne objekte v Sloveniji. Prireditve ob otvoritvi so se udeležili predstavniki ministrstva za šolstvo, znanost in šport, podpredsednik Atletske zveze Slovenije Tomo Levovnik, župani spodnjesavinjskih občin, mnogo nekdanjih in sedanjih atletov in športnikov ter več kot tisoč Žalčanov, ki so se zbrali na novi tribuni in ob njej. Za obnovo atletskega stadiona so se odločili pred dvema letoma na pobudo Adija Vidmajerja, ravnatelja žalske šole, zelo uspešnega adeta ter predsednika lani ustanovljenega Atletskega kluba Žalec. Ob veliki pomoči in razumevanju občine z županom Lojzetom Posedelom, Zveze športnih društev Žalec, Fundacije za šport ter ministrstva za šolstvo, znanost in šport in številnih dobrotnikov so zbrali dovolj denarja za obnovo objekta, ki naj bi pomenil nov razcvet atletike in športnega turizma v Spodnji Savinjski dolini. Vrednost obnove stadiona s tartansko maso je 122 milijonov tolarjev. Na sobotni prireditvi so se v mimohodu in kasneje v posameznih veščinah predstavili predstavniki skoraj vseh v žalski občini delujočih športnih društev in klubov (skoraj 40), pa tudi nekateri gosti, mladi pa so zatem nastopili v osnovnih atletskih panogah. S posebnim kolesom na 800 metrov so se pomerili člani Zveze paraplegikov Slovenije. V programu sta sodelovali tudi godbi iz Liboj in Zabukovice, uradno odprtje pa so opravili župan Lojze Posedel, predsednik Atletskega kluba Žalec Adi Vidmajer in slovenska atletska legenda Stanko Lorger, ki so družno prerezali trak velikega šopka pisanih balonov. Atletski lepotec je sedaj na voljo adetom, zlasti pa mladim, ki bi morah dano priložnost v največji možni meri izkoristiti za rekreacijo ah tekmovalno udejstvovanje. Prvi pa se bodo na njem pomerili najmlajši. V petek bo namreč v Žalcu Cici olimpijada. T. T. Ob odprtju obnovljenega štadiona so se predstavili številni športniki. V majski številki Utripa Savinjske doline smo skušali ujeti mladost. Ne le tisto izjemno, ko posamezniki kljub rosnim letom dosegajo veliko uspehe (in takih sploh ni malo), pač pa tudi tisto čisto vsakdanjo, ki jo pestijo številna vprašanja, kako bo s šolo, poklicem in zaposlitvijo. Mladi se zavedajo, da je mladost kljub problemom in pastem najlepši del življenja, odrasli pa morda včasih pozabimo, daje za srečno mladost potrebno tudi srečno otroštvo. Kako dolgo lahko dandanes otroci sploh uživajo v otroštvu? Kdaj jih začnemo prepričevati, da se morajo učiti že v vrtcu in potem vsega, kar zahteva šola in še več, da bo dovolj točk, da se bodo lahko vpisali v željeno srednjo šolo, da bodo prišli na fakulteto, pa do čim višje izobrazbe, čeprav tudi ta ne zagotavlja službe? Ali si lahko že osnovnošolec začrta poklicno pot? Ali učimo otroke majhnih radosti življenja? Daje življenje lepo ne le za bogate, ki si lahko privoščijo vse, kar jim pade na pamet? Da celodnevno pehanje za zaslužkom človeka prikrajša za veliko lepega v življenju... Nenazadnje je sreča otrok in vnukov najlepše plačilo v življenju človeka. In premnogi ga niso deležni. Marina na Jamajko Na sobotnem atletskem prvenstvu Slovenije v Velenju je težko pričanovan in izreden uspeh dosegla Polzelanka Marina Tomič, ki je v teku na 100 m z ovirami dosegla rezultat 13, 74 s. Varovanka trenerja Braneta Strožerja je s tem izpolnila normo za letošnje svetovno prvenstvo na Jamajki. Na prvenstvu je kot mladinka dosegla tretje mesto za članicama Urško Beti (13,51 s) in Radmilo Vukmirovič (13, 73 s). S. V. S kolesom po Savinjski dolini nix O KOTHIX K OTIH K GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 E-mail lgor.kotnih@siol.net GRADNJE IN SUKOPLCSKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec - SUKOPLESKRRSKR IN Z1DRRSKR KUT - IZKIRVR VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FRSRK, KUTSIČNE FRSRK) - RDRPTRCUE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - KlA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO ■Mo/i /esfcarslvo od/eta 1'365 UGODNfìPONUDARTOPlOTNOIZOLRTIVNIHFfìSfìD KOMP16TN6FIN AUZflCIJ€OßJ€KTOV Kolesarjenje je v Evropi vse bolj priljubljeno, kar je priložnost tudi za turizem. Tako je nastala evropska kolesarska transferzala, v katero se bo to soboto vključila tudi Spodnja Savinjska dolina s povezavo 01. Kolesarji se bodo v soboto ob 10. uri zbrali pred hotelom Žalec in se nato odpeljali po kolesarski povezavi 01, ki vodi po vseh občinah Spodnje Savinjske doline in mimo vseh glavnih turističnih zanimivosti. Na kontrolnih točkah so določene gostilne, ki imajo oznako Kolesarjem prijazne in katerih ponudba je prilagojena potrebam kolesarjev. Predvidoma ob 15. uri bodo kolesarjenje zaključili na istem mestu, kot ga bodo pričeli, na cilju pa bodo prejeli spominske majice. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje teden dni pozneje. K. R. % 0.0 Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198 vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve • BRAMACI- ESAL anhovo SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO . svetovanje . sanacija vseh vrst streh . 10-letna garancija na dela Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/ 646-091 OGLAŠUJTE V 9 771580 096004 maj2002 --------v Občina Koncesija za pokopališke storitve ni ____________podeljena_____________ Občina Žalec ob bližnjem dnevu državnosti čestita državljankam in državljanom in jih vabi na osrednjo slovesnost ob prazniku, ki bo 21. junija ob 19. uri pred obrambnim stolpom v Žalcu. Tudi danes pred usodnimi odločitvami Svetniki občine Žalec so se v začetku maja sestali na 30. seji in obravnavali devet točk dnevnega reda. V prvi in drugi obravnavi so sprejeli spremembe odloka o občinskih cestah in se po daljši razpravi o podelitvi koncesije za opravljanje pokopaliških storitev in pogrebnih dejavnosti odločili, da koncesije ne podelijo. S spremembami odloka o občinskih cestah so določili, da prometno signalizacijo na občinskih cestah določa pristojna služba občinske uprave za ceste v upravnem postopku, razen v primerih iz 30. člena istega odloka in v primerih, ko je za postavitev, zamenjavo, dopolnitev ah odstranitev prometne signalizacije posledica odredb o prepovedi ah omejitev prometa na javnih cestah, za izdajo katerih je s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojen minister za notranje zadeve ah minister za okolje in prostor. Brez koncesije Občina Žalec je za izvedbo javnega razpisa za podehtev koncesije za opravljanje pokopaliških storitev, pogrebne dejavnosti in urejanje pokopališč imenovala dve strokovni komisiji, eno za pokopališča Griže, Šempeter in Ponikva, drugo pa za pokopališča Galicija, Gotovlje in Žalec. Poleg občinskih strokovnih služb so bik v komisiji tudi predstavniki krajevnih skupnosti in župnišč, kjer so pokopališča. Na razpis sta prispeti dve ponudbi, ki sta ju poslala Ivan Ropotar in Aleksander Steblovnik. Na osnovi ponudb in dokumentacije sta komisiji predlagali oddajo koncesije Aleksandru Steblovniku, kar pa je naletelo na nasprotovanje krajevnih skupnosti, določena neskladja v ponudbi danih podatkov je nato ugotovil tudi odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve ter prav tako predlagal, da koncesije ne podelijo. Kot alternativni sklep so strokovne službe občinske uprave predlagale, da se do začetka prihodnjega leta v okviru Javnega komunalnega podjetja Žalec oblikuje enota, ki bo zagotavljala izvajanje gospodarske javne službe opravljanja pokopaliških storitev in dela pogrebne dejavnosti na vseh pokopališčih občine Žalec. Del pogrebne dejavnosti (izvedba pogrebne svečanosti, urejanje spomenikov, individualnih grobov, ...) naj bi pogodbeno izvajali podizvajalci (pogrebna in druga podjetja, ki se pojavljajo na tržišču in opravljajo dejavnost kot profitno). Občinska uprava mora v zvezi s tem pripraviti vse potrebne področne predpise za operativni prenos dejavnosti najkasneje do 1. 1. 2003. V zvezi s podeljevanjem koncesije se je razvila precej burna razprava. Svetnica Irena Janič je dokazovala, da je bila izbira komisije napačna, in menila, da je drugi predlog za prenos dejavnosti na JKP prav tako neprimeren in bo povzročil podražitev dejavnosti za občane. Gvido Hribar je kriterije v javnem razpisu za oddajo koncesije ocenil kot zgrešene, čeprav so jih skupaj s sklepom o razpisu koncesije sprejeti svetniki. Poročila in kadrovske zadeve Svetniki so nato prisluhniti poročilom o poslovanju Razvojne agencije Savinja v lanskem letu, Sklada dela, CIPS-a - informativnega mesta Žalec, ISIO - svetovalnega središča Žalec in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, zatem pa sprejeti več premo-ženjsko-pravnih zadev. V svet JZ Medobčinska matična knjižnica Žalec so kot predstavnika ustanovitelja imenovati Manjo Lesjak iz Žalca, v svet JZ Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pa Nado Jelen s Ponikve, Metko Jagodič Pogačar iz Šempetra in svetnika Gregorja Vovka Petrovskega. Ram s tovornjaki Precej obširna je bila točka Aktualne informacije. Najprej je vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir podrobno obrazložil stališče strokovnih služb do gradnje parkirišč za tovorna vozila. V občini Žalec je registriranih 10 avto-prevozniških družb z omejeno odgovornostjo in 116 samostojnih podjetnikov, ki imajo skupaj 214 tovornih vozil. Doslej je bilo 9 vlog za izdajo soglasij za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo parkirišč za tovorna vozila, verjetno pa jih bo v prihodnosti veliko več. Postopke za izdajo soglasij vodi Upravna enota Žalec, mnenje k vlogi pa poda tudi občina, vendar za upravno enoto ni zavezujoče. Zakon je predpisal, kako mora biti urejeno parkirišče za tovorna vozila, občinske strokovne službe pa namesto razpršenih individualnih parkirišč podpirajo gradnjo osrednjega parkirišča za tovorna vozila na severnem robu območja, ki ga ureja Zazidalni načrt Juteks, to je v bližini izvoza z avtoceste in ob poslovno-obrtni coni Amovski gozd. Po zazidalnem načrtu naj bi bilo tam 209 parkirnih mest za tovorna vozila in 214 za osebna vozila. Gradnjo individualnih parkirišč za tovorna vozila izven obrtnih in skladiščnih con občinske strokovne službe ne podpirajo, predvsem zaradi pritožb stanovalcev in zaradi cest, ki večinoma niso zgrajene za obremenitve, ki jih povzročajo tovorna vozila nad 3,5 tonami. Občina je sprejela zazidalni načrt, samo parkirišče pa naj bi zgradil drug investitor, lahko tudi konzorcij avtoprevoznikov, če bo interes za njegovo ustanovitev. Pogovore z avtoprevozniki bo usklajevala Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec. Na vprašanje Mirana Orožima je Aleksander Žolnir povedal, da se projekt centralnega parkirišča skuša usklajevati z zasebnim investitorjem, ki bo gradil parkirišča in bencinski servis v okviru cone Amovskega gozda. Svetnik Andrej Križan je nasprotoval temu, da bi tovornjake zapirati v geto, centralno parkirišče naj bi bilo po njegovem mnenju obvezno le za tiste avtoprevoznike, ki ob svojih hišah za parkirišče nimajo prostora. Janko Kos pa je v imenu Ložničanov zahteval, da se pred gradnjo centralnega parkirišča naredi celovita presoja njegovih vplivov na okolje. Ceste cvetijo V nadaljevanju aktualnih informa- cij je Aleksander Žolnir opozoril za problematiko investicijskega vzdrževanja cest, ki so ponekod že v kritičnem stanju. Predvsem gre za poškodbe asfalta. Vzrok za to ni le minula zima, pač pa tudi slabo zgrajene ceste. VOC Celje je izdelal program sanacije kritičnih cestnih odsekov, katerega vrednost je ocenjena na 157,9 milijona tolarjev, nujni pa sta še dve večji investiciji, in sicer obnova ceste Šempeter - Roje v vrednosti 27 milijonov tolarjev in obnova ati gradnja novega mostu čez Savinjo v Grižah, ki je ocenjena na 150 do 180 milijonov tolarjev. Tega denarja v letošnjem občinskem proračunu ni, zato bo ta problem potrebno upoštevati pri pripravi naslednjega proračuna. Letos poleti se bo občina lotila odprave arhitektonskih ovir v mestnem jedru Žalca, zaradi katerih se pritožujejo invalidi. Na 40 lokacijah bodo ponižati robnike pločnikov, stroški pa bodo znašati 860.000 tolarjev. V načrtu je bila tudi gradnja dvignjenega prehoda za pešce pri kovačiji Zottel, vendar do izvedbe ne bo prišlo. Med ostalimi aktualnimi informacijami je bila tudi ta, da bo podjetje PRO Signal, ki skrbi za varnost, odprlo prostore v stavbi Mestne skupnosti Žalec, v zvezi s problematiko kabelskega TV sistema pa bo na naslednji seji posebna točka dnevnega reda. Na predlog svetnika Jurija Blatnika je bila na dnevni red seje dodatno uvrščena točka o likvidnostnem položaju Krajevne skupnosti Griže. Kot še nekatere krajevne skupnosti je tudi KS Griže aprila prejela dopis župana, v katerem jih opozarja na določene prekoračitve v porabi. Jurij Blatnik je predlagal, da se iz sredstev proračunske rezerve dodeli KS Griže 2 milijona tolarjev, glede na to, da v letu 2000 KS Griže iz občinskega proračuna ni prejela toliko denarja, kot ji pripada glede na število prebivalcev. Župan je predlagal, da se z glasovanjem o tem počaka do naslednje seje, ko naj bi ta problem (podobno kot npr. v KS Gotovlje) pred tem obravnavati tudi na sestanku v Grižah. Če je do napake v letu 2000 res prišlo, bo le-ta popravljena na prihodnji seji občinskega sveta, ko bodo predlagane tudi druge prerazporeditve proračunskih sredstev. lik pred prvomajskimi prazniki, ko je bila zaradi registracije koles z motorji v pritličju upravne stavbe v Žalcu še večja gneča, nezadovoljstvo ljudi pa izjemno, je župan občine Žalec Lojze Posedel načelniku Upravne enote Žalec Marjanu Žoharju poslal protestno pismo z zahtevo, da se s takojšnjimi ukrepi uredijo razmere. Upravna enota, Davčni urad in še nekatere državne službe poslujejo v stavbi, ki je v lasti občine Žalec. Država razen preureditve kotlovnice v lanskem letu po reorganizaciji lokalne samouprave in delitvi pristojnosti na upravne enote in občine ni prispevala ničesar za ureditev stavbe in okolice, kljub temu da upravne zadeve tu urejajo občani vseh spod- Ob dnevu upora je bila osrednja proslava v Savinjski dolini v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Soorganizirali so jo Občina Žalec, območni odbori borčevske in veteranskih organizacij ter Društvo izgnancev. Zbrane njesavinjskih občin. Informacijska pisarna namreč deluje le v občini Vransko. V protestu župan predlaga nekaj kratkoročnih ukrepov, kot so večje število delovnih mest oziroma pisarn, večje število zaposlenih in več uradnih ur. Dolgoročno pa naj bi urediti nov “šalterski” sistem, tudi s preureditvijo občinske dvorane v pritličju. Občina je upravni enoti za to že dala soglasje, vprašanje pa je, kdaj bo ministrstvo oziroma servis vlade zagotovil denar za tovrstne namene. V Žalcu zato željno pričakujejo obisk ministra za notranje zadeve, da bi mu lahko pokazali, kako pereč je problem. Glede na to, da se bliža še iztek roka veljavnosti starih potnih listov in bodo tik pred dopusti mnogi Savinjčani želeli čim prej dobiti nov potni list, bo med čakajo- je najprej pozdravil predsednik 00 ZZB Žalec Vlado Gorišek, slavnostni govornik pa je bil žalski župan Lojze Posedel. Župan je med drugim poudaril večen boj Slovencev za svoj obstoj, ki mu je težko najti primerjave v svetu. čimi še veliko slabe volje, katere posledice najbolj občutijo zaposleni na upravni enoti, izpostavi davčnega urada in v občinski upravi, čeprav slednji nimajo nič opraviti s to zadevo. K. R. Ne glede na to, od kod in kako močan je bil okupator, se je slovenski narod upiral in si izboril samostojno državo. Boj in usodne odločitve je treba ohranjati v narodovem spominu in z njimi seznanjati mlade rodove. Odločitev za upor v času druge svetovne vojne ni bila lahka, pa vendar so se eni odločiti prav, drugi pa za sodelovanje z okupatorjem. Za izdajo lastnega naroda, po besedah Lojzeta Posedela, ni opravičila. Sicer pa mora zgodovino ocenjevati stroka, ne dnevna politika, ki povzroča med Slovenci vedno nove delitve. Danes se podobno kot leta 1941 porajajo nove dileme, pred Slovenci so velike odločitve, prav pa je, da tudi v teh časih duh upora ne zamre. V kulturnem programu so nastopili: Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec, pianist Gregor Deleja, harmonikarji DU Vrbje, Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, vokalna skupina Cantemus in recitatorka Jožica Ocvirk. Ob tej priložnosti je v imenu glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije podžupan Ferdinand Haler izročil srebrno plaketo zveze Vinku Jugu iz Žalca za njegovo prizadevno delo v borčevski organizaciji. K. R., foto: T. T. veza d. o. o. Vrečarjeva 14, ŽALEC (Hmezad Export-import) Tel.: 710-40-53 AKCIJSKA PRODAJA TALNIH OBLOG IZ VELEPRODAJNEGA SKLADIŠČA PO UGODNIH VELEPRODAJNIH CENAH NUDIMO: - itisone - tople pode (širine 4 metre) - tekače - homogeno PVC-je v ploščah .. NUDIMO DOBAVO IN POLAGANJE RAZNIH TALNIH OBLOG. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. K. R. Ferdinand Haler izroča priznanje Vinku Jugu Občina zahteva ureditev razmer --------y---- Občina Žalec maj2002 Skozi igro v življenje Proti koncu šolskega leta tudi vrtci pripravijo prireditve, na katerih otroci staršem in drugim pokažejo, kaj že znajo. Letošnje prireditve vrtcev v žalski občini, ki delujejo v okviru vzgojno-izobraževalne-ga zavoda Vrtci Žalec, so bile v znamenju 50-Ietnice predšolske vzgoje, saj prvi zapis v kroniki žalskega vrtca sega v leto 1952, ko je pod okriljem osnovne šole deloval le en oddelek. Nato se je vsako leto “rodil” kakšen nov oddelek ali enota tudi v drugih krajih. Leta 1964 je bil ustanovljen VVZ Janko Herman, ki je v nekdanji občini Žalec vključeval 22 enot z največ $1 oddelki in 1380 otroki. Zaradi delitve občine se je tudi zavod leta 1999 reorganiziral. V sedanji občini Žalec deluje 12 enot, v 40 oddelkov je vključenih 745 otrok, za katere skrbi 116 zaposlenih. Ravnateljica WZ Vrtci Žalec Mara Mohorko je ob jubileju poudarila, da so se pred pol stoletja vrtci gradili zaradi takratnih potreb družbe in staršev, ki so se množično zaposlova-H. "Čeprav so bili včasih težji pogoji za gradnjo, jih je spremljal drugačen optimizem, veselje in zadovoljstvo. Zaposleni v vrtcu smo drugače čutili potrebo in pomembnost pri opravljanju tako plemenitega poslanstva, kot je ob družim izvajanje vzgoje predšolskih otrok. Vrtci smo kot javni zavodi odraz družbeno-eko-nomskih razmer v družbi,” je povedala v svojem govoru Mara Mohorko in izpostavila tudi spremenjen način vzgoje otrok v vrtcih. “Pred leti izvajan način vzgoje otrok z vodenjem odraslih v smeri dobrega za otroke z vidika odraslih je zamenjal današnji način ustvarjanja pogojev, pod kate- Mara Mohorko rimi si otroci skozi lastne izkušnje poskusov in zmot ter reševanja problemov razvijajo in krepijo samostojnost ter odgovornost za lastna dejanja. Zaposleni smo si pridobili potrebno verifikacijo za izvajanje ciljev in načel kurikula, ki v ospredje postavlja človekove - otrokove pravice in pravice staršev in skrbni- kov skozi razvijanje tipičnih odnosov, ki jih opredeljuje načelo: Moja svoboda je omejena s tvojo pravico.” V 50 letih je prišlo tudi do več organizacijskih sprememb na področju predšolske vzgoje. Ena zadnjih je delitev občine in s tem izločitev več enot iz enotnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda, ki so postale enote v okviru osnovnih šol. Mara Mohorko reorganizacijo ocenjuje: “S strani zaposlenih v vrtcih je Ena od enot Vrtcev Žalec je v blokovskem naselju v Prežihovi ulici, kjer so se stanovalci pritoževali zaradi hrupa otrok, zlasti malih šolarjev. V Žalcu ob tem ni izbruhnila afera, kot na primer v Ljubljani, saj se je vodstvo vrtcev odločilo, da namesto dokazovanja neupravičenosti pritožb skuša najti čim bolj sprejemljivo rešitev tako za stanovalce kot otroke. Vse 6- in 7-letne otroke so premestili v enoto Žalec I. na Aškerčevo ulico, na Prežihovi pa so ostali le trije oddelki, saj zaenkrat to dopušča število otrok, organizacija dela pa je tako celo boljša. bil jasno izpostavljen dvom o upravičenosti reorganizacije vrtcev na samostojne enote, ki v skladu z zakonom delujejo kot enote ah kot organizacijske enote v okviru šol ah drugih organizacij. Ob predpostavki, da se mora pri izvajanju predšolske dejavnosti upoštevati zakonodaja in stroka, bi to lahko pomenilo, da težav ni. Po podatkih, ki so danes prisotni in jih izvemo tudi preko Skupnosti vrtcev Slovenije, v okviru katere se obravnava in v sodelovanju z ministrstvom skuša reševati problematika vrtcev, pa lahko sklepamo, da vendarle imajo vrtci, ki so po novi zakonodaji o vzgoji in izobraževanju ter o lokalni samoupravi postali enote, večje težave kot samostojni vrtci, in to na strokovni, organizacijski in finančni ravni. Razlogov za to je vehko. Eden glavnih razlogov pa je, da je zaradi vseh družbenih sprememb ob čisti stroki težko te spremembe uvajati v praksi, saj vse novitete zahtevajo ogromno časa.” Ekonomski in socialni položaj mnogih staršev je dandanes zelo pereč, kar občutijo tudi v vrtcih. “Vključenost predšolskih otrok v vrtec je v občini Žalec 68-odstotna, kar je nad republiškim povprečjem. Vključevanje je sicer lahko povezano tudi z ekonomskim kriterijem, vendar se ta pri nas pozna zlasti v (ne) zmožnosti plačevanja položnic in v delu v zvezi z izterjavami v vrtcu. Nekateri starši otroka res ne vpišejo v vrtec zaradi strahu pred položnicami, vendar je zavest o koristnosti obiskovanja vrtca za otroka vendarle močnejša,” poudarja Mara Mohorko. In kako ocenjuje položaj predšolske vzgoje v primerjavi s področjem osnovnega šolstva, ki je zaradi uvedbe 9-letke v zadnjem obdobju deležno velikih investicij s strani občine? “Investicijska vlaganja v zagotovitev prostorskih pogojev za 9-letno osnovno šolanje močno vpliva na razporeditev denarja v državnem in občinskih proračunih. Dejstvo je, da je osnovna šola obvezna za otroke od časa Marije Terezije naprej, zato je tako odnos države kot ljudi do osnovnega šolanja drugačen kot do predšolske vzgoje. Način financiranja šole je državen, starši v primerjavi z dejanskimi stroški prispevajo malo, predvsem za šolske potrebščine in hrano. Stroški dela se pokrivajo iz državnega proračuna, zato ljudje pravzaprav ne vedo, koliko stane šola. Vrtci svoje cene oblikujejo v skladu z zakonom, cena pa vključuje vse stroške, ki jih ima vrtec, razen investicijskega vzdrževanja. Če poenostavim - zakonodaja postavlja pred nas vrsto zahtev, ki pomenijo visoke stroške, hkrati pa vrtci ne moremo določiti tako visoke cene, ki bi pokrila prav vse stroške. To nas ravnatelje postavlja v zelo odgovoren položaj. Zato so zahteve vrtca do občinskega proračuna za investicijsko vzdrževanje tako visoke, ob finančnih obveznosti zaradi 9-letke pa je potrebe in možnosti zelo težko uskladiti. Zaradi predstave ljudi, politikov in vseh drugih proračunskih žalitev, je področje predšolske vzgoje v primerjavi z drugimi dejansko neenakovredno. Otroci za igro in svoj razvoj potrebujejo enako dobre pogoje, prav tako bi potrebovali gibalne prostore in telovadnice, a to ostaja naša pobožna želja.” K. R. Šempetrani pričakujejo turiste Središče Šempetra dobiva končno podobo, ki bo tudi v turističnem pogledu izjemna pridobitev, saj sta v neposredni bližini rimska nekropola in križišče, ki vodi k jami Pekel. Poleg gradbincev so zelo delovni tudi šempetrski turistični delavci, ki že nekaj časa veliko energije vlagajo v oba turistična objekta, ki sta že v predsezoni zabeležila dober obisk. Minulo nedeljo je bila v jami Pekel tradicionalna prireditev Pesem naše doline iz skrivnostne globine, na kateri so se predstavih Akademski pevski zbor iz Celja in učenci OŠ Šempeter. Čez slab mesec bo slovesno tudi v rimski nekropoli, saj prav letos mineva 50 let od odkritja izkopanin. V okviru tega jubileja bodo potekale številne prireditve. Prva bo povezana s počastitvijo krajevnega praznika. V rimski nekropoli bo od 20. do 22. junija na ogled razstava cvetličnih aranžmajev, s katerimi se bodo poleg domačih predstavih tudi drugi fioristi. Hkrati bodo v omenje- nem terminu vsak večer promenadni koncerti, na katerih bodo sodelovali: OŠ Šempeter, KUD Grifon Šempeter, Cita Galič, Kitarski duet, Mešani planinski pevski zbor Žalec in še nekateri drugi. Težko pričakovani dan za Šempe-trane pa bo petek, 28. junij, ko bodo pripravili slovesnost ob odprtju obnovljene ceste oziroma prenovljenega središča kraja. D. N. Nove razglednice in zloženka sa* Urejeno križišče v središču Šempetra bo nadvse pomembno tudi za oba turistična objekta. Turistično društvo Šempeter je izdalo štiri nove razglednice, in sicer dve za jamo Pekel in dve za Antični park. V teh dneh bo zagledala luč sveta tudi nova zloženka, ki bo predstavljala Šempeter in oba turistična objekta. Z novimi razglednicami, ki so fotografsko delo Mirana Orožima, oblikovanje, priprava in tisk pa delo podjetja Dinocolor, in zloženko so v TD Šempeter obogatili svoj promocijski material. D. N. Turistično društvo Galicija V Spodnji Savinjski dolini oziroma v občini Žalec je v zadnjem letu nastalo nekaj novih turističnih društev in tako ima sedaj vsaka KS svoje turistično društvo, ki sestavljajo novoustanovljeno Turistično zvezo občine Žalec, katere pobudnik je župan Lojze Posedel. S turističnimi društvi se je precej razgibala turistična miselnost in aktivnost krajanov na področju turizma v krajevnih skupnostih. To lahko trdimo tudi za KS Galicijo, kjer že prej ni manjkalo raznih aktivnosti, povezanih s turizmom. Pred kratkim so ob Domu Nine Pokorn pripravili zanimivo in s ponudbo bogato cvetlično tržnico, ki je bila tudi priložnost za dopoldansko nedeljsko druženje krajanov. Predsednica TD Galicija Cvetka Pemovšek je povedala, da njihovo društvo trenutno šteje 55 članic in članov. Cvetlična tržnica je po ustanovitvi društva prva večja aktivnost, ki so si jo zadah v svoj program za letošnje leto. “Z obiskom smo zadovoljni in mislim, da so s ponudbo zadovoljni tudi vsi, ki so danes prišli med nas. Cvetlično tržnico smo letos organizirah z enim vrtnarjem, v prihodnje pa bomo morda povabili še katerega,” je dejala Cvetka Pemovšek in dodala, da pripravljajo letos še več prireditev. V okviru Gahških dnevov bodo organizirah kolesarjenje, pripravljajo pa tudi razne družabne večere, kot je ličkanje koruze, izdelovanje novoletnih voščilnic in aranžmajev. Posebno pozornost bodo posvetih tudi označitvi kraja z oglasnimi oziroma informativnimi tablami. Do jeseni pa bi radi izdali turistično zloženko o KS in njenih zanimivostih. D. N. Cvetlična tržnica je zelo lepo uspela in popestrila nedeljsko dopoldne številnim krajanom. Najlepši kraj, hiša in kmetija Akcija se je začela Vse občanke in občane občine Žalec vabimo, da se z ureditvijo svojih domov in okolice, vključijo v akcijo “Najlepši kraj, hiša in kmetija” in tako pripomorejo k lepšemu videzu občine Žalec ter prispevajo k trajnosti razvoja v urejenem kraju. Zveza turističnih društev občine Žalec LETOVALE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK Občinska zveza DPM ŽALEC bo organizirala letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok na Debelem rtiču v času: I. od 4. do 10. junija 2002, skupina 40 predšolskih otrok iz WZ Vrtci občine Žalec; H. od 5. do 13. avgusta 2002, skupina 70 učencev, ki obiskujejo osnovne šole Griže, Petrovče, Šempeter in I. Osnovno šolo Žalec. III. od 13. do 21. avgusta 2002, skupina 70 učencev, ki obiskujejo osnovno šolo v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu, na Vranskem in v Taboru. Učenci lahko dobijo prijavnice na posamezni osnovni šoli. Prednost pri prijavi imajo otroci z zdravstveno in socialno indikacijo. RAZPIS ZA VZGOJITELJA NA LETOVANJI Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja razpis za delo vzgojitelja na letovanju na Debelem rtiču: - od 5. do 13. avgusta 2002: 2 plavalna učitelja in 5 vzgojiteljev, - od 13. do 21. avgusta 2002: 2 plavalna učitelja in 5 vzgojiteljev. Kandidati morajo imeti zaključeno najmanj srednjo šolo in osnovna znanja iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 20. junija 2002 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Debeli rtič - vzgojitelji 2002”. maj2002 Občine Najpomembnejši so prostorski plani Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku občine Vransko je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine. Udeleženci seje so se zbrali v dvorani kulturnega doma. Župan Franc Sušnik je na slavnostni seji najprej govoril o pomenu praznika, nato pa o uspehih, ki jih je občina dosegla v zadnjem letu. Kot je dejal, je glavni in najpomembnejši prostorski plan občine, ki ga je občinski svet že sprejel. Prostorski načrti zajemajo 11 programskih zasnov. Prva je območje lovskega doma na Tešovi, kjer je zametek lovskega in strelskega turizma. Druga programska zasnova je za stanovanjsko zazidavo na Vrteh, kjer je na več kot 4 ha predyidenih trideset parcel za stanovanjsko gradnjo. V vikend naselju Pečovnik - Laze je predvidena razširitev s petnajstimi parcelami, v Čepljah predvidevajo šest novih parcel, v Prekopi ureditev obstoječega območja in dvanajst novih parcel, v zaselku Brode na več kot treh hektarjih iščejo programe za razvoj obrti in podjetništva. Podjetje Energetik je že odkupilo zemljišča za obrtno cono v Brodeh, v Čepljah in na Vrteh pa so zemljišča v fazi odkupa. Eden večjih izzivov v občini je programska zasnova parka tehnične kulture Johan Janez Puch in avtodroma, za V Taboru so praznovali V času občinskega praznika, ki ga v Taboru praznujejo v spomin na kmečki upor v Ojstrici in svojega farnega zavetnika sv. Jurija, se je zvrstilo veliko prireditev. Nadvse slovesna je bila tudi slavnostna seja občinskega sveta, ki je potekala v znamenju podelitve občinskih priznanj in celovečernega koncerta Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki že desetletje deluje pod vodstvom Milana Kasesnika. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi župani občin Prebold, Žalec in Vransko ter nekateri drugi gostje, je zbrane nagovorila županja občine Tabor Vida Slakan. S prispodobo in opisom dlani, ki predstavlja Savinjsko dobno, je locirala “svojo” občino Tabor, ki je sicer majhna po številu prebivalcev, a precej večja po površini in srčnosti, ki jo premorejo ljudje v teh krajih. V svojem nagovoru je ocenila delo občine v minulem letu in dejala, da so vebko časa in energije, pa tudi denarja porabib za izdelavo dolgoročnega prostorskega plana, ki naj bi dal občini nove možnosb razvoja. K uspešni bilanci minulega obdobja je pridala še izgradnjo novega športnega igrišča, nekaj kilometrov asfaltnih cest, poseben zalogaj je predstavljala cesta proti Veteršku, in urejevanje makadamskih cest. Precej energije in denarja so porabib tudi na področju šolstva. Novo strešno kritino je dobila podružnična šola Tabor, precej dela in sredstev pa so vložiti tudi v staro nekdanjo šolo v Lokah, kjer je trenutno dobila svoje prostore občinska knjižnica. Njihovo delo je bilo prav tako uspešno na področju gasilstva. Zelo veseb in ponosni so na nadvse uspešno in aktivno delo posameznih društev. Med letošnjimi najpomembnejšimi nalogami je dokončanje postopka pridobitve prostorskega plana, ki mu bo sledila priprava prostorskih ureditvenih pogojev. Drugi cilj, ki so si ga zadati, je ureditev “Šentjurskega klanca”, kot tretji cilj pa je izgradnja nadomestnega poslovnega objekta, v katerem bo dobila svoje prepotrebne prostore občinska uprava, pošta, bančni avtomat, pozneje pa še občinska knjižnica, sejna soba, skladišče za štab civilne zaščite in morda tudi pisarna upravne enote. Poleg navedenega naj bi opraviti še nekaj nujnih zadev na nekaterih cestah ter nadaljevati s prizadevanji za izgradnjo prehoda za pešce v križišču Pihelbirt. Čaka jih tudi izgradnja kanalizacije v Ojstriški vasi, vodovod Podlog in ne nazadnje nadaljevanje postopka za gradnjo prizidka k šoti Tabor, za kar so realne možnosti v letih 2004/2005. Po prvem delu slavnostne seje je sledil koncert Mešanega pevskega zbora Tabor, ki sodi s skoraj 60 pevkami in pevci po ocenah strokovnih kritikov med najbolj kakovostne zbore v Savinjski regiji. Pred drugim delom koncerta je nastopil najslavnejši trenutek večera - podelitev občinskih priznanj, ki so bila podeljena drugič doslej, saj pred tem še ni bilo izdelanih kriterijev. Priznanje častni občan tokrat ni bilo podeljeno, priznanja pa so prejeti: Simon Jan, MoPZ Ivan Cankar in PGD Loke. Zlato plaketo sta prejela zakonca Milena in Ivan Derča in Društvo podeželske mladine Tabor, priznanji, ki jih na svojo pobudo podeljuje županja, pa sta prejela Marjana Rotar in Peter Bokal. Za presenečenje so ob koncu koncerta poskrbeti tudi članice in člani Mešanega pevskega zbora, ki so se svojemu pevovodji Milanu Kasesniku, županji Vidi Slakan in še nekaterim drugim zahvaliti za pomoč in sodelovanje in jim v ta namen podariti veliko uokvirjeno sliko zbora. D. Naraglav GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. TROBOJ Gornji Grad, tel.: 839 14 50; SLOVAN Vransko, teiyfaks: 572 54 30. ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Se priporočamo! S slovesnosti ob podelitvi priznanj občine Vransko kar je pobudnik domžalsko podjetje Promota. Župan Sušnik je spregovoril še o ostalih pridobitvah. Tako so odprti občinsko knjižnico in Schwentnerje-vo hišo, poskrbeti za opremljenost gasilskih društev in za nekaj kilometrov asfaltiranih cest. Začela se je tudi izgradnja vzdrževalne avtocestne baze. Pohvalil je delo društev in se zahvalil svetnikom, občinski upravi in vsem, ki so v minulem letu kakor koti pomagati, da je občina Vransko dosegla to, kar ima. V nadaljevanju so podeliti letošnja priznanja. Najvišje, grb občine Vransko, so prejeti: Jožef Goltnik, Jožef Križnik in Javni zavod Osnovna šola Vransko - Tabor, plakete občine so prejeti: Rado Virjen, Dominik Beršnjak, Miha Golob, Boštjan Šmid, Prostovoljno gasilsko društvo Ločica - Zajasovnik - Zahomce - Limovce, priznanja pa kolektiv Zdravstvene postaje Vransko, Alojz Skok, Maks Korošec ter Irena in Nikola Vujasinovič. V kulturnem programu so nastopiti učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. O dveh prireditvah, ki so še bile v okviru praznika občine Vransko -prevzem novega gasilskega vozila PGD Vransko in otvoritev asfaltirane ceste v zaselku Limovce, bomo poročati v junijski številki Utripa. T. Tavčar Blagoslov kapele V začetku tega meseca so v Dolenji vasi pri Preboldu blagosloviti naj starejšo znano in urejeno kapelo v župniji sv. Pavla oziroma v občini Prebold. Kapelo, na kateri je letnica 1725 in stoji pod najbrž prav toliko staro lipo, so obnoviti njeni lastniki, blagoslov pa je opravil preboldski župnik Franc Serec. V njej je tudi kipec Marije brezmadežne z Jezusom. D. N. Obnova cerkve sv. Marjete m Polzeli Cerkev bodo polepšali Župnijska cerkev sv. Marjete na Polzeti je bila res potrebna polepša-nja. Glede na to, da imajo letos birmo, so s pleskanjem pohiteti. Te dni pleskajo zunanjost, in sicer novi in stari del ter zvonik, nadaljevati bodo s pleskanjem notranjosti novega dela, medtem ko so staro cerkev povsem obnoviti pred nekaj leti. T. T. OBČINA VRANSKO čestita vsem občankam in občanom ob dnevu državnosti. Vabimo vas na osrednjo prireditev ob dnevu državnosti, ki bo v ponedeljek, 24. junija 2002, ob 19. uri v centru trga Vransko. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec, 3310 Žalec tel.: (03) 713 51 80, faks: (03) 713 52 16, e-pošta: ue.zalec@gov.si, http://www.gov.si/uezalec/ OBVESTILO Obveščamo vas, da boste lahko tehnični pregled in registracijo kolesa z motorjem opraviti v mesecu juniju, in sicer ob sobotah med 8. in 13. uro na sedežih naslednjih občin: 1. 6. 2002 v Preboldu 8. 6. 2002 v Braslovčah 15. 6. 2002 na Polzeli 22. 6. 2002 v Taboru Registracijo boste opraviti ob predložitvi ustrezne dokumentacije (račun, overjena kupoprodajna pogodba, carinska dokumentacija, homologacija, izjave stranke), iz katere bo razvidno lastništvo vašega kolesa z motorjem. Ne pozabite na osebni dokument o vaši istovetnosti. Hkrati vas obveščamo, da boste lahko istočasno vložili vlogo za izdajo potnega tista ati osebne izkaznice. S sabo prinesite vaš stari osebni dokument in ustrezno fotografijo. Registracija tudi na Vranskem Ministrstvo za notranje zadeve je organizacijam, pooblaščenim za tehnične preglede, dovolilo, da se kolesa z motorjem preglejujejo in registrirajo tudi na terenu, saj razmere na sedežih organizacij niso bile več obvladljive. Pomoč pri tem so Upravni enoti Žalec takoj ponudile občine Braslovče, Vransko in Tabor, izvedba pa je bila takoj možna le na sedežu občine Vransko, kjer deluje informacijska pisarna žalske upravne enote, ki je že opremljena z računalniško povezavo z regis- trom motornih vozil. Izvajanje tehničnih pregledov je prevzela celjska enota Avto moto zveze Slovenije, ki je zadnji torek pred 1. majem ob pomoči delavcev upravne enote ves dan pregledovala in registrirala skoraj sto koles z motorjem. Sicer pa je rešitev takšnih zapletov, kot je nastal ob registraciji koles z motorjem, le v čim hitrejši razširitvi pooblastil za izvajanje tehničnih pregledov vsem petim interesentom iz Spodnje Savinjske doline, o čemer se ti že dalj časa dogovarjajo s pristojnim ministrom. T. T. S tehnčnega pregleda na Vranskem Občine maj2002 Voda je čista in kvalitetna Okrogla miza na temo Kvaliteta pitne in površinske vode v občini Polzela je prinesla nekaj optimističnih podatkov. Ob dnevu Zemlje je Turistično društvo Polzela organiziralo okroglo mizo, ki je bila razdeljena v tri sklope. V prvem delu so se predstavili člani turističnega podmladka OŠ Polzela z raziskovalno nalogo Stopinje po bregu Savinje, s katero so se predstavih na območnem tekmovanju Ilirizmu pomaga lastna glava. Raziskovalna naloga, obogatena s krajšo predstavo, je bila dober uvod v pogovor o pitni vodi na Polzeli. Učenci so v svoji raziskovalni nalogi ugotavljali, da je Savinja umazana, da bi bilo treba očistiti pot ob Savinji ter nameniti več pozornosti starim vodnjakom. Predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Jože Kondorfer iz službe za higieno voda je v nadaljevanju pogovora povedal, da v zavodu redno kontrolirajo vodo iz javnega vodovoda, vzorce pa jemljejo vsak mesec. Polzelani vodo dobivajo iz občine Vransko. Zaradi dolge poti jo klorirajo, vendar pa je po vseh raziskavah polzelska voda kakovostna. Kar se tiče vodnjakov, ki jih v občini Polzela ni malo, je Kondorfer povedal, da niso najbolj zanesljivi vodni viri. Voda za kopanje pa je primerna šele nad Rečico ob Savinji. Župan občine Ljubo Žnidar je dejal, da bodo po vsej verjetnosti zgradili novo zajetje na Bregu pri Polzeli, nižje od Tovarne nogavic. Prve raziskave na tem področju kažejo na izjemno kakovost globinske pitne vode. Letos naj bi odprli vrtino za naselje Andraž v Dobriču. T. Tavčar Obnova gradu Žovnek Redne delovne akcije za ohranjanje gradu so se v minulih dneh udeležili javni delavci občine Braslovče in župan Dušan Goričar, ki so tako darovali dan dopusta in ga namenili delu za sanacijo gradu. Obnovitvena dela na gradu Žovnek, enem izmed največjih in najmogočnejših gradov, potekajo že kar nekaj let in so v polnem razmahu. Podjetje Pluton iz Šempetra, ki že več let sodeluje pri izvedbi sanacije gradu, bo v teh mesecih nadaljevalo s sanacijo južne stene in nadgradnjo vhodnega portala. V sklopu tega so letos načrtovali tudi obnovo stene pri samem vhodu v grad. Sredstva za sanacijo gradu so pridobili z razpisom pri ministrstvu za kulturo v 30-odstotnem deležu, razliko pa iz proračuna zagotavlja občina Braslovče. T. T. Aktivni andraški upokojenci Člani Društva upokojencev Andraž nad Polzelo so se zbrali na rednem občnem zboru v Domu krajanov. Po kulturnem programu kvinteta ljudskih pevcev, učencev in vaških godcev je o delu društva poročal predsednik Anton Mešič. Povedal je, da so presegli zastavljen program v preteklem letu. Organizirali so izlete, se udeležili čistilne akcije, pomagali pri izvedbi prireditve Družina poje, pripravili pogostitev krajanov, starejših od 70 let, ter obiskali vse starejše od 80 let. Ob dnevu žena in materinskem dnevu so obiskali starejše žene in matere. Delo društva je pohvalil tudi podžupan občine Polzela Stanko Novak. Sprejet program dela za letošnje leto je podoben lanskemu. T. T. OBČINA BRASLOVČE čestita državljankam in državljanom ob dnevu državnosti. OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29, 3314 Braslovče, tel.: (03) 703 84 00, faks: (03) 703 84 10 Občina Braslovče na podlagi 36. člena zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 54/00) objavlja JAVNI RAZPIS za pridobitev proračunskih sredstev za področje kmetijstva v občini Braslovče za leto 2002. 1. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane iz kmetijske dejavnosti ah so lastniki kmetijskega gospodarstva in imajo stalno bivališče v občini Braslovče. Na razpisu lahko sodelujejo tudi pravne osebe s sedežem v občini Braslovče. 2. Proračunska sredstva za kmetijstvo se v letu 2002 namenijo za: • sofinanciranje kmetijskega izobraževanja, • redno dejavnost društev, • pomoč gorsko višinskim kmetijam pri posodabljanju kmetijske proizvodnje, • sofinanciranje obnove hmeljnih žičnic, • sofinanciranje adaptacije sušilnic, • nakup kmetijskih zemljišč. 3. Vlagatelji morajo posredovati svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, v času uradnih ur. 4. Prijave se oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno: "JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO". 5. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar Sprejem pri županu Na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v občini Polzela je potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Ob tej priložnosti je polzelski župan Ljubo Žnidar pripravil sprejem za častni odbor in vodstvo gasilskih zvez Slovenije in Žalec. Župan je gostom na kratko predstavil občino, nato pa se vsem zahvalil za uspešno izvedeno tekmovanje, ki je gasilkam in gasilcem v Spodnji Savinjski dolini prineslo lepe rezultate. V imenu GZ Slovenije se je za sprejem zahvalil poveljnik Matjaž Kolarič in izročil priznanja. Na koncu je sledil še ogled park. T. T. d. o. o. AVTODELI Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 OBČINA PREBOLD ČESTITA VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Za podpis pooblastili _______župana_________ Svetniki občine Prebold so imeli v začetku tega meseca 31. sejo, na kateri so obravnavali 9 točk dnevnega reda. Med drugim so pooblastili župana, da podpiše pogodbo o modernizaciji kabelsko-razdelilnega sistema (KRS) Prebold. Po sprejemu zapisnika prejšnje seje in potrditvi dnevnega reda so preboldski svetniki v odbor za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje imenovali: Marjana Golavška (predsednik), Franca Kukovnika, Dušana Fica, Edvarda Peternela in Milomirja Radeljiča. Razpustih so odbor za kulturni dom oziroma ga preimenovali v odbor za kulturo, ki naj bi se ukvarjal s širšo problematiko kulture v občini in ne le s prostorskimi problemi. Predseduje mu Marjan Golavšek, člani pa so: Anica Trivan, Branko Verk, Silvo Ramšak, Franc Škrabe, Andrej Zagožen, Fanika Žličar, Martina Kumer in Marjan Burkelc. Svetniki so nato sprejeh sklep za izvedbo razpisa pogojev in rokov za dajanje pobud za podehtev priznanj občine Prebold v letu 2002. Naziv častnega občana, zlati grb, največ dva srebrna in največ trije bronasti grbi bodo podeljeni ob občinskem prazniku. Komisija bo pobude za priznanja sprejemala do 10. junija. V 30-dnevno javno razpravo so dah osnutek programa varstva okolja, v skladu z izdelavo Lokalne agende 21, kar je obveznost občin po zakonu o varstvu okolja. Javna obravnava bo v torek, 4. junija, ob 20. uri v preboldski kinodvorani. Po daljši razpravi so svetniki pooblastili župana Vinka Debelaka, da s Signalom Ljutomer podpiše pogodbo o modernizaciji kabelsko-razdelilne-ga sistema Prebold, kar bo omogočilo uvedbo interneta prek sistema. Modernizacijo bo financiral Signal Ljutomer. Občinski svet je hkrati pozval trenutno 938 solastnikov kabelsko-razdelilnega sistema, da se ustrezno organizirajo in poskrbijo za ustrezen nadzor nad upravljanjem s svojo lastnino. Marjan Golavšek je povedal, da se ustanavlja društvo lastnikov KRS Prebold, ki naj bi odločalo o vseh bistvenih vprašanjih v zvezi s kabelskim sistemom. Strategijo razvoja požarnega varstva v občini Prebold je župan umaknil z dnevnega reda in bo v prvi obravnavi najverjetneje na naslednji seji, pod točko razno pa so svetniki sprejeh več sklepov, med drugim tudi sklep o odkupu 50 knjig Ervina Fritza in dodelitvi dodatnega milijona tolarjev za dokončno ureditev kinodvorane, ki jo ima občina v dolgoročnem najemu. Mesečna najemnina, ki se poračunava z vloženimi investicijskimi deh, znaša 33 000 tolarjev. Skupna vrednost investicijskih del znaša 6 milijonov tolarjev. Svetniki so se seznanili tudi s podatki o poslovanju gospodarskih družb celjske regije in občine Prebold. Ob koncu je župan izrazil nezadovoljstvo nad slabim sodelovanjem športnih pedagogov preboldske šole s športnimi akcijami v občini, kar je med drugim pripeljalo tudi do neusklajenosti izvedbe akcije Veter v laseh - s športom proti drogi. K. R. Skupina krajanov Orle vasi, ki je čistila obrežje. Čistili nabrežje Savinje Zbralo se je kar nekaj občanov Orle vasi in se odločilo, da bo očistilo obrežje Savinje. Z leti se je nabralo vehko kosovnih odpadkov, ki ne sodijo na breg Savinje. Po nekaj urah napornega dela so krajani nabrali odpadkov kar za dva zabojnika, ki ju je priskrbela občina Braslovče. Krajani te vasi bodo v prihodnosti na obrežju uredili tudi sprehajalno stezo. T. T. maj2002 Po DOLINI Karlo FLORJANČIČ, s.p. Vrbje 80 a, 3310 Žalec, GSM: 070 666 110 Koalicja Slovenija tudi v Žalcu 'Ridi v Žalcu je bila javna tribuna Koalicije Slovenija, na kateri sta predsednik SDS Janez Janša in predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk spregovorila o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji, odgovarjala pa sta tudi na vprašanja udeležencev. Posebna gostja večera je bila neodvisna kandidatka za predsednico države na jesenskih volitvah Barbara Brezigar. Javna tribuna v dvorani Doma D. slovenskega tabora se je pričela z nastopom moškega pevskega zbora iz Petrovč, zatem pa je zbrane nagovorila Barbara Brezigar in pojasnila, zakaj se je odločila kandidirati za predsednico. Rojena je bila leta 1953, po študiju prava pa se je začela njena strma poklicna pot, ki jo je od vrhovne državne tožilke in vodje skupine tožilcev za posebne naloge v času Bajukove vlade pripeljala celo do ministrice za pravosodje. H kandidaturi za predsednico države so jo po njenih besedah povabili slovenski intelektualci. Ob razmišljanju, kakšno naj bi bilo življenje v naši državi, je izpostavila prepričanje, da ima Slovenija marsikaj prispevati svem, da mora pokazati samozavest, ob tem pa upoštevati in priznavati tudi druge. Predsednik države ima pred- vsem povezovalno vlogo in pritegniti mora k sodelovanju vse ljudi, ki si prizadevajo za skupnost. “Mislim, da je čas, da v javno življenje vstopimo tudi ženske in skupaj z moškimi ustvarjamo boljši jutri.” Brezigarjeva je izrazila prepričanje, da se morajo ljudje v svoji državi počutiti varno in da je potrebno preseči napetosti med državo in cerkvijo, ki so za druge države značilne za 19. stoletje. Poudarila je, da se je za kandidaturo odločila brez taktiziranja, torej ne glede na to, kdo bodo njeni protikandidati. Pred pričetkom razprave na javni tribuni sta predsednika žalskih občinskih odborov SDS Jurij Blatnik in N.Si Drago Podgorelec podpisala pogodbo o sodelovanju strank in o skupnem nastopu na jesenskih lokalnih volitvah. K. R. Udeleženci jame tribune (od leve): Drago Podgorelec, Barbara Brezigar, Janez Janša, Jurij Blatnik in pred mikrofonom dr. Andrej Bajuk Vpredverju velike dvorane slovenskega parlamenta. Obisk parlamenta Društvo svetnikov občine Prebold, ki mu predseduje Marjan Golavšek, je z županom Vinkom Debelakom in občinsko upravo organiziralo zanimiv izlet v Ljubljano in Tehnični muzej Slovenije Bistra pri Vrhniki. Udeleženci izleta, med katerimi so bili poleg svetnikov tudi predsedniki krajevnih odborov, komisij in drugih organov krajevne samouprave, so se po prihodu v Ljubljano najprej srečah s poslancem DeSUS-a Francem Lenkom, nato pa skupaj z njim in Vojkom Zupancem odšli v stavbo parlamenta, kjer so se seznanili z njegovo zgodovino, arhitekturo, notranjščino in delom poslancev. V dvorani državnega sveta jim je nekaj minut posvetil Janez Janša, o vtisih ter delu v parlamentu pa je zbranim spregovoril Franc Lenko. Zatem so Preboldčani odšli na Ljubljanski grad, kjer so se seznanili z njegovo zgodovino in zgodovino Ljubljane. Pot jih je nato vodila do Bistre pri Vrhniki, kjer so dve uri spoznavali zgodovinske tehnične dosežke slovenskega človeka in njegovo življenje. Sprehodih so se tudi po muzeju lovstva in gozdarstva ter muzeju avtomobilizma in motociklizma. Ob povratku v Ljubljano so si ogledah še zanimivo Plečnikovo cerkev v Črni vasi ob robu Ljubljanskega barja. D. N. Lep uspeh gasilcev GZ Žalec V maju je bila volilna konferenca Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Savinjske doline, na kateri so pregledali dosedanje delo in si zastavili načrte za v prihodnje. Poročilo o delu tega 1080-član-skega združenja je podal predsednik Rado Cilenšek. Poudaril je skrb za članstvo ter za dobro vzdrževanje spominskih obeležij. Nekaj so jih v minulem letu tudi obnovili, pravkar pa prenavljajo osrednji spomenik v Žalcu. Udeležujejo se vseh pomembnih proslav širom Slovenije, posebej pa v Spodnji Savinjski dolini. Na konferenci so obsodili dviganje glav in oživljanje kolaborantov, ki bi se radi izenačili z borci za svobodo. So proti postavljanju spomenikov, na katerih bi bik skupaj borci, kolabo- brata Cigler, nato pa je Franc Povše predstavil delovanje DeSUS-a od leta 1994 in rezultate, ki jih v stranki beležijo na področju lokalne samouprave, kjer so soudeleženi z dvema svetnikoma. V nadaljevanju je zbranim spregovoril poslanec Franc Lenko in podal svoje prve vtise o delu v parlamentu. Ob tem je dejal, da bo njegovo delo uspešno le z dobrim sodelovanjem na terenu. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ob koncu srečanja pa je sledila še predstavitev kandidatov, ki se bodo na jesenskih volitvah potegovali za svetnike v občinskem svetu. Glede na tri volilne okohše je za vsak okoliš izbranih pet kandidatov. Stranka upa, da bo njihovih 15 kandidatov doseglo dober volilni izid in da bodo imeli v prihodnjem štiriletnem obdobju v občinskem svetu štiri svetnike. D. N. ranti in žrtve povojnih pobojev. Ne nasprotujejo, da se tudi njihova grobišča obeležijo, vendar na način, kot si ga zaslužijo. Vehko je bilo govora o zelo uspešnem reševanju zahtevkov v zvezi z vojno zakonodajo. Upravni organ je obravnaval 3301 zadev za ureditev statusa, 479 za pravice in 19 za spremembe statusa. Posebej so obravnavah zahtevke za osebe, ki so bile v času vojne mlajše od 15 let. Vloženih je bilo 18 zahtevkov, rešenih je 9- Pri reševanju veteranske problematike se Upravna enota poslužuje tudi obiskov težko pokretnih oseb na njihovih domovih ah domovih za ostarele. Poleg tega poteka prevedba invalidskih in veteranskih dodatkov. Vloženih je tudi 44 zahtevkov za klimatsko zdravljenje, ki so že posredo- vani zdravniški komisiji v Celje. Na konferenco so bik vabljeni vsi župani, vendar se je vabilu odzval le žalski župan Lojze Posedel in pohvalil uporni duh borcev, ki je potreben tudi danes pri uveljavljanju nekaterih zahtevkov v naši demokratični družbi. Borci so se nato še dolgo zadržali v prijateljskem druženju. I. J. Srečanje s poslancem tekmovanje potekalo v občini Polzela, je župan Ljubo Žnidar pripravil sprejem z ogledom dvorca Šenek in njegovega parka. Predsednik GZ Slovenije Ernest Eöry se je ob koncu zahvalil vsem, ki so kakor koh pomagali, da je bilo tekmovanje odlično izpeljano. Mlade gasilce so nagovorih tudi županja občine Tabor ter župana občine Žalec in Polzela. Državne mladinske prvake iz Grajske vasi, drugouvrščene mladince z Gomilskega in tretjeuvrščene mladinke iz Grajske vasi je nekaj dni po tekmovanju sprejel tudi bras-lovški župan Duško Goričar, ki jim je čestital za izjemen uspeh in poudaril, da je to sad vztrajnega in trdega dela. T. Tavčar Pionirji in pionirke so nastopih z vajo z vedrovko in v štafeti s prenosom vode. Pri pionirkah je zmagala desetina Šmartnega na Pohorju pred Andražem nad Polzelo in Topolšico, pri pionirjih pa desetina Svetega Štefana pred Bakovci in desetino Središča ob Dravi. Mladinke in mladinci so tekmovali v vaji z motorno brizgalno - mokra izvedba in štafetnem teku z ovirami na 350 metrov. Pri mladinkah je zmagala desetina Šentilja pred Podnanosom in Grajsko vasjo, pri mladincih pa desetina Grajske /asi pred Gomilskim in desetino Pameče - Troblje. Glavni pokroviteljici tekmovanja Pionirke iz Andraža Občinski odbor DeSUS Prebold, je pred nedavnim pripravil srečanje z novim poslancem DeSUS-a v Državnem zboru Francem Lenkom iz Savinjske doline, članom pre- boldskega društva upokojencev. Srečanje je bilo v dvorani gasilskega društva Dolenja vas-Prebold-Marija Reka. Srečanje sta z igranjem na harmoniko in petjem popestrila S srečanja s poslancem Francem Lenkom Na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji je bilo državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta 2002. Tekmovanje, ki sta ga odlično pripravili GZ Slovenije in GZ Žalec s svojimi operativnimi člani, je potekalo ves dan, nastopilo pa je nekaj manj kot 2000 mladih gasilcev iz vse Slovenije. Mladinci Grajske vasi Največji uspeh so imele desetine iz sta bili občini Žalec in Polzela, sopo-GZ Žalec, ki so osvojile eno prvo, dve krotitelj pa občine Braslovče, drugi, eno tretje in eno šesto mesto. Prebold, Vransko in Tabor. Ker je Mladinci iz Gomilskega TRGOVIMA IM SERVIS ZA ŠTVALNE STROJE in PARNE LIKALNIKE • EINA • BROTHER • PFAFF • BAG AT Savinjska c. 108, Žalec Tel.: 03/710 31 44 Velika izbira sukancev in ostalega pribora. E LIKALNIKE £1 Borci Savinjske doline zborovali m utrip Savinjske doline ■/ Po DOLINI maj2002 7 Župan Franc Sušnik je ključe vozila izročil predsedniku PGD Ločica Ivanu Jermanu. Novo vozilo za ločiške gasilce Florjanova maša v podružnični cerkvi v Ločici pri Vranskem ni bila samo priložnost za srečanje gasilcev. Ločiški gasilci so svojemu namenu predali gasilsko vozilo GV 1, znamke VW, ki je zamenjalo 26 let staro vozilo TAM. Po maši, ki jo je daroval duhovnik Srečko Štibenc, je bila pred gasilskim domom PGD Ločica slovesnost ob prevzemu vozila. Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Ivan Jerman, ki se je med drugim zahvabl vsem, ki so kakor kob poma-gaU pri nabavi vozila. Posebej se je zahvabl županu Francu Sušniku, ki ima posluh za gasilstvo v občini. Govorila sta tudi podpredsednik GZ Žalec Dušan Pungartnik in predsednik občinskega poveljstva Anton Urankar. Domači pevci so zapeb nekaj pesmi, vozilo pa je blagoslovil Srečko Šbbenc. T. T. Naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič v Latkovi vasi Florjanovo letos v Latkovi vasi Prva majska nedelja je bila tudi letos v znamenju gasilcev, ki so počastili svojega zavetnika sv. Florjana. Dan prej so svojega zavetnika počastila vsa društva Gasilske zveze Prebold. Letošnjo organizacijo te tradicionalne prireditve so prevzeb gasilci Člani PGD Kasaze - Liboje so proslavili 10-letnico delovanja društva ter ob tem predali namenu nove gasilske prostore in kombinirano gasilsko vozilo Mercedes, ki so jim ga podarili prijatelji iz Nemčije. Paradi, v kateri so sodelovali gasilke in gasilci iz desetih PGD, je sledila svečanost pred Latkove vasi, ki bodo 29- junija slavnostno obeležib 100-letnico delovanja društva. Prav zaradi visokega jubileja so se odločib, da pripravijo praznovanje s sveto mašo kar pred svojim domom ob kapebci sredi vasi. Slovesnosti se je udeležilo okrog 100 uniformiranih gasilcev s prapori, na čelu parade pa je bila Pihalna godba novim gasilskim domom. O delu in načrtih je govoril predsednik društva Anton Ožir. Poudaril je, da je večina članov društva naslednikov Industrijskega gasilskega društva Keramične, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leb. Ker gasilci, KS in strelci niso imeb lastnih prostorov, so pričeh z gradnjo novega doma, v katerem so garaže in Tekstilne tovarne Prebold, ki je pred tem izvedla polurni promenadni koncert. Sveto mašo, ki je bila zaradi slabega vremena kar v prostorih gasilskega doma, je ob somaševanju preboldskega župnika Franca Serca in duhovnika Srečka Reherja daroval mariborski naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič. D. N. društveni prostori. Do sedaj je bilo opravljenih okob 4 tisoč ur prostovoljnega dela. V nadaljevanju so spregovoriti še podpredsednik GZ Žalec Dušan Pungartnik, predsednik GZ Slovenije Ernest Eöry, župan občine Žalec Lojze Posedel in gostje iz mesta Bergheima iz Nemčije, ki so gasilcem podariti vozilo in 1500 evrov. Po predaji vozila, ki ga je blagoslovil župnik Jože Planinc, so kulturni program izvedb učenci podružnične OŠ Liboje in godbeniki iz Liboj. T. Tavčar Novi prostori in vozilo Podelili podobe sv. Florjana Gasilci občine Polzela so flo-rjanovo počastili v Andražu. V tamkajšnji farni cerkvi je bila najprej maša, ki jo je vodil župnik Niko Krajnc, udeležilo pa se je je okoli sto gasilcev iz PGD Polzela, Ločica ob Savinji, Andraža in IPGD Garant ter Tovarne nogavic. Ob tej priložnosti je andraško društvo vsem podeblo spominske podobe sv. Florjana, temu dejanju pa je sledilo družabno srečanje pod cerkveno tipo. Pogostitev je pripravi- lo domače društvo, dobrote pa so prispevati krajani Andraža in Dobriča. Na dan sv. Florjana so imeb polzel-ski gasilci mašo v cerkvici sv. Florjana v Šeneku, pri Domu upokojencev, ki jo je daroval dekan Jože Kovačec. T. T. Sv. Florjana so počastili tudi v andraški cerkvi. Sveti Florjan v Grižah Prostovoljno gasilsko društvo Griže je v sodelovanju s PGD Zabukovica in Liboje tudi letos organiziralo praznovanje gasilskega zavetnika sv. Florjana in počastitev spomina na umrle gasilce, člane gasilskih društev, delujočih v župniji Griže. Posebna slovesnost pa je bila namenjena odkritju podobe sv. Florjana na domu PGD Griže. Kot vsako leto so se gasilci najprej zbrali pred gasilskim domom v Grižah, odkoder so v paradi odšb k maši, ki jo je daroval župnik Jože Planinc, v cerkev sv. Pankracija. Še pred tem je zbranim spregovoril predsednik PGD Griže Rafko Gaberšek, ki je prebral seznam umrlih gasilcev njihovega društva, kar sta storila tudi predsednika gasilskih društev iz Liboj in Zabukovice. Delegacije vseh treh društev so nato odšle na pokopabšče in na grobove umrlih gasilcev prižgale svečke in položile rdeče nageljne. Po maši so se gasilci znova formirati v kolono, na čelu katere je igrala Pihalna godba Zabukovica, in se podati na slovesnost ob domu, kjer je sledilo odkritje podobe sv. Florjana, ki jo je narisal slikar Franc Markovič - Aco, ki živi v Grižah. Blagoslov stike je opravil župnik Jože Planinc, slovesnosti pa je poleg 70 uniformiranih gasilcev prisostvovalo precej krajanov. D. N. Gasilski dom PGD Griže od Florjanove nedelje krasi prodoba sv. Florjana. Predstavitev gasilskega vozila Prostovoljno gasilsko društvo Groblja je pred nedavnim pripravilo prikaz delovanja gasilskega avtomobila, ki so ga nadvse ugodno kupili od poklicne gasilske brigade v Gorenju. Tako se je njihova gasilska tehnika še obogatila in povečala požarno-obramb-na sposobnost društva in GZ Prebold, o čemer so se na predstavitvi prepričali tudi gasilci sosednjih gasilskih društev GZ Prebold in njihovi OBVESTILO O PRESELITVI SEDEŽA ODVETNIŠKE PISARNE Cenjene stranke obveščam, ; da sem 25. maja 2002 preselil sedež odvetniške pisarne iz Žalca v Celje na naslov: MIKLOŠIČEVA 9, 3000 CELJE. ; Nova tel. št. moje pisarne je ! 493 07 77, nova št. faksa pa 493 07 76. DRAGO TERŽAN, odvetnik funkcionarji. Zbrane, med katerimi je bil tudi župan Vinko Debelak, je najprej pozdravil predsednik društva Franci Debelak, ki je na kratko osvetlil razloge, ki so pripeljati do nove pridobitve. Poveljnik društva Niko Vihar ga je dopolnil z nekaterimi podatki o vozilu in komentiranjem prikaza delovanja vozila ob gašenju. Vozilo je znamke Zastava 650 AN in premore 2000-litrsko cisterno vode, 150 1 penila z dvema navijakoma, vodni top in vse, kar sodi v opremo takšnega vozila. S prikazom so gasilci Groblje uradno predati namenu svoje gasilsko vozilo, ki je pred tem bilo že na dveh intervencijah in potrdilo svoje sposobnosti. D. N. Prikaz delovanja “novega”gasilskega vozila PGD Groblja Tudi Letušani V aprilski številki Utripa Savinjske doline je bil na strani 6 objavljen prispevek z naslovom Gasilci delovni povsod. Predsednik PGD Letuš Peter Jager nas je opozoril, da med naštetimi ekipami, ki se bodo udeležile državnih tekmovanj, ni bilo desetine članov A iz PGD Letuš. Letušani so se z drugim mestom na regijskem tekmovanju v Velenju uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo ta torek v Moravskih Tophcah. O rezultatih bomo poročali v prihodnji številki Utripa. Mladim fantom, ki so se marljivo pripravljati na tekmovanje in žrtvovati svoj prosti čas, se opravičujemo, ker smo jih posredno užalili, in zagotavljamo, da do napake ni prišlo namerno. Uredništvo maj2002 Osrednje teme S Podmornico skozi življenje V žalskem dnevnem centru za otroke in mladostnike Podmornica za vse mlade in mlade po srcu pripravljajo 29. maja ob 13. uri dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili svoje delo z mladimi, s katerimi skušajo pomagati staršem, ki ob svojih vsakdanjih stiskah ne zmorejo vedno sami zadovoljiti potreb otrok in jih odvračati od nevarnih pasti pouličnega in brezciljnega življenja. Dnevni center Podmornica, ki deluje že sedmo leto, je dobil ime zaradi kletnih prostorov v žalskem Centru za socialno delo (CSD). V njem popoldneve preživljajo otroci, ki potrebujejo za svojo vključitev v družbo dodatno pomoč, pozitivne izkušnje, občutek varnosti in sprejetosti ter neprestano spodbujanje za vsakdanje delo v skupnosti, za učenje in za ustvarjalno preživljanje prostega časa. Dolgoročno gledano, je program dnevnega centra skupaj s programom razširjene socialno pedagoške pomoči, ki ga CSD izvaja v več kot sto družinah Upravne enote Žalec, preventiva pred zdrsom v različne motnje. Delo z “zdravimi” daje največ upanja in možnosti, da lahko tudi odrastejo in s svojim pozitivnim zgledom vplivajo na druge. Podmornica je ob svojem nastanku sprva naletela na nezaupanje staršev in učiteljev, danes pa so vsi izje- mno zadovoljni z njenim delovanjem. Tako se otroci od ponedeljka do petka do 13- ure zberejo v svoji najljubši kleti, kjer pričnejo z učnimi urami, nato pa so na vrsti kreativne delavnice s številnimi različnimi opravili, od kuhanja do učenja inštrumentov, mnogi napravijo prve korake z računalnikom itd. Vrata centra so odprta tudi med počitnicami in takrat se učijo aktivnega preživljanja prostega časa. V CSD se pri sestavi programa skušajo čim bolj približati željam svojih varovancev, hkrati pa pri njih razvijati občutek povezanosti, samospoštovanja, delovne navade, pa tudi strpnost. Program je očitno privlačen, saj se skupim otrok, ki redno obiskuje Podmornico, v času kreativnih delavnic radi pridružijo tudi drugi, čeprav je njihovo število zaradi prostorske stiske omejeno. V CSD se trudijo, da bi program izvedli čim boljše, vendar imajo zaradi omejenih finančnih sredstev precej težav. Te so nekako premostili pri opremljanju prostora, saj jim je Anita zasebni mizar podaril police za knjige, starejša gospa pohištvo, posode in jedilni pribor, OŠ Petrovče tablo, Rok Robič pa se je odrekel honorarjem s potopisnih predavanj, tako da so si lahko kupili štedilnik s pečico. Več težav je s financiranjem stroškov Visar za strokovnega delavca, zaposlenega v Podmornici. Pomagajo si tudi s programom javnih del in s prostovoljci, vendar to ni ustrezna rešitev, predvsem zaradi pogostih menjav sodelavcev, kar se močno pozna pri kvaliteti izvajanja programa. Zato si dela dnevnega centra brez stalnega sodelavca ni moč predstavljati in v CSD iščejo načine, kako zagotoviti denar za pokritje stroškov. Otroci so o Podmornici povedali: Anita, 11 let: “Za Podmornico sem izvedela od sošolke in sedaj jo obiskujem že tretje leto. Sodelujem pri učnih urah, rada imam delavnice, najraje pa igram računalnik. Podmornica mi je zelo všeč, moti me le to, da včasih prehitro ugasnejo računalnik.” Tatjana, 12 let: “Podmornico sem začela obiskovati zaradi težav pri slovenščini in angleščini, sedaj pa jo obiskujem že tretje leto. Zelo rada pomagam pri kuharskih delavnicah, na likovnih pa ne preveč. Všeč mi je, ker je odprta tudi med počitnicami, ko ni učnih ur, ampak hodimo na bazen ali izlete. Saj ne, da ne maram učnih ur, samo včasih se mi ne da učiti.” Visar, 13 let: “Vsak dan pridem na učne ure, naredim domačo nalogo in se učim. V Podmornico rad pridem, saj imam tu veliko prijateljev, ob katerih mi ni nikoli dolgčas. Trenutno imam najraje računalnik, vendar je treba vedno čakati na vrsto, Območna organizacija Rdečega križa Žalec in krajevna organizacija iz Šempetra sta prejšnji teden za Zavod za transfuzijo krvi Celje organizirali krvodajalsko akcijo, ki je bila v prostorih šempetrske osnovne šole. Kri je darovalo kar 122 krvodajalcev, kar je gotovo rezultat prizadevnega saj nas je veliko, računalnika pa sta samo dva. Rad kuham in pečem, na likovnih delavnicah pa se mi ne ljubi sodelovati, raje se igram.” Igor: “V Podmornico sem začel hoditi v tem šolskem lem. Na učnih urah naredim nalogo, če pa mi ostane kaj časa, berem in pišem spise, ker mi slovenščina malo nagaja. Sem rad pridem, ker imam dosti novih prijateljev in vedno se kaj dogaja. Najraje imam dneve, ko gremo v kino.” dela tamkajšnje krajevne organizacije RK. Afera v Rdečem križu na republiški ravni, ki je zamajala dobrodelne dejavnosti, na krvodajalstvo očitno ni vplivala. Naslednja krvodajalska akcija v Spodnji Savinjski dolini bo jutri, to je v četrtek, 30. maja, v prostorih Doma Svobode v Grižah, in sicer od 7. do 11. ure. T. T. Zoran in Igor Krvodajalci zvesti poslanstvu • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • Lepo je v naši domovini biti mlad? Končuje se mesec maj, mesec, ki smo ga v socialističnih časih imenovali mesec mladosti, saj ga je prevevala široka aktivnost mladih, ki je svojo najveličastnejšo podobo sklenila s predajo štafetne palice predsedniku Jugoslavije Josipu Brozu - Titu. Že dolgo ni več tako, a maj je kljub vsemu mesec, ki poudarja in na nek način simbolizira mladost. Tudi sedaj ne manjka vsestranske aktivnosti mladih na kulturnih, športnih in drugih področjih. Mladost je nekaj lepega, je pa tudi polna skrbi, odgovornosti, problemov in pasti. Kako je danes biti mlad, kakšno perspektivo imajo mladi in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bila mladost čim lepša, vesela in brezskrbna, smo poskušali izvedeti od naključno izbranih anketirancev na ulicah Šempetra in Žalca. Sanja Alaber: “Mislim, da je ■ mladost tisto obdobje življenja, ki se ga običajno vsi radi spominjajo. Če odmislim šolo in obveznosti v zvezi z njo, potem je življenje v tem obdobju zelo radostno, brezskrbno in bogato z osvajanjem novih znanj in spoznanj. Žal pa na nas mlade, ki se hitro navdušimo za vse, kar je novo, drugačno in tudi noro, prežijo številne pasti. Če nismo dovolj odločni, samozavestni in informirani, lahko kaj hitro zajadramo v deroče vode, iz katerih rešitev ni preprosta. Pri vsem tem je danes vprašljiva tudi naša perspektiva, saj vlada med mladimi precejšna brezposelnost. Sama sem gimnazijka in me čaka študij prava. Upam, da bom uspela v svojih načrtih in da bom po končanem študiju dobila službo.” Matej Fabiani: “Ni dvoma. H Mislim, da je mladost nekaj lepega. Človek je poln energije, želja in načrtov. Je pa zagotovo res, da danes ni posebno lahko biti mlad, saj živimo v potrošniški družbi, ki je kruta in neizprosna. Ko si še otrok v pravem pomenu besede, pravzaprav ne veš kaj veliko in te tudi ne zanima, kaj se dogaja okrog tebe. Ko začneš hoditi v šolo, se že začenjajo obveznosti in tudi neopazni stresi, kar se stopnjuje skozi vsa leta šolanja. Tempo življenja je zelo hiter in obremenjujoč. Zelo žalostno pa je, če po koncu šolanja ne dobiš službe. Sam sicer teh problemov nimam, saj sem zaposlen pri očem, hkrati pa ob delu tudi študiram. Dela je po mojem še vedno dovolj, potrebno je imeti le voljo in interes." Anita Grofelnik: “Mislim, da je ■ današnji čas zelo neprijazen in krut. Posebno težko je za tiste, ki nimajo službe. Pa tudi tisti, ki jo imamo in delamo v kakšni tovarni, kjer so plače nizke, nismo kaj dosti na boljšem, saj se le s težavo prebijemo skozi mesec. Ob dejstvu, da smo mladi, ki si šele ustvarjamo svoje družine, pa je vse še toliko težje. Ko je človek še sam in brez velikih obveznosti, razen šolskih seveda, je mladost dokaj brezskrbna in prepuščena ritmu časa, trenutnemu navdihu, željam in hotenju. Ko pridejo otroci, ko si ustvariš družino, kar je običajno sicer nekaj lepega, prijetnega, pa se življenje precej spremeni. Mladi smo sicer še vedno, a z drugačnimi obveznostmi, zahtevami in željami. Kar pa je po svoje tudi lepo.” Martina Banfič: “Menim, da v H naši družbi, v primerjavi z mnogimi deželami sveta, ni težko biti mlad. Smo demokratična država, v kateri imamo mladi svoje pravice, pa tudi dolžnosti in obveznosti. Res je, da vsi mladi ne morejo hvaliti svoje mladosti in življenja, saj smo priča raznim nasiljem v družini, pomanka-nju in vsem mogočim problemom, ki zadevajo tudi mlade. Zase lahko trdim, da sem zadovoljna, saj imam službo in ob delu tudi študiram. Leto dni sem delala preko študenta, potem so me redno zaposlili in mi tudi omogočili šolanje, tako da sem res lahko zelo vesela. Uidi sicer mislim, da je še dovolj priložnosti za službo, le prehitro ne sme človek vreči puške v koruzo, ampak mora biti vztrajen. Biti mlad je lepo, svojo srečo pa si kuje vsak sam.” Barbara Jeromelj: “Enkratno in super je biti mlad. Življenje zaje- mam z veliko žlico. Sem še zelo mlada in pred mano je tako rekoč še vse življenje, ki pa najbrž ne bo tako rožnato, kot je sedaj, ko sem še osnovnošolka. Čeprav tudi sedaj nisem brez obveznost, tiste prave šele prihajajo. Najprej je tu srednja šola in tako naprej do željenega poklica. Zaenkrat še nimam povsem izoblikovanih želja, kaj bi rada počela v življenju. Precej razmišljam o tem, da bi postala zdravstveni tehnik. Kako bo dejansko, pa bo povedal čas. Vsekakor upam, da mi bo življenje, ki je pred mano, naklonjeno, da bom zadovoljna s poklicem, da bom imela službo in lepo ter urejeno družinsko življenje. Do takrat pa bom dala svoji mladosti vse možnosti, ki mi bodo na voljo.” Tanja Leskovar: “Sem mlado dekle, v polnem zanosu mladosti, kar mi dela življenje prijetno in lepo. Mladost je najbrž res nekaj čudovitega, čeprav se morda tega sedaj niti dobro ne zavedam. Vem pa, da vsem mladim na svem še zdaleč ni tako lepo, kot je nam, ki živimo v Sloveniji. Marsikje po svem morajo otroci delati kot odrasli, nimajo možnosti izobraževanja, veliko je brezdomcev in lačnih. Če to primerjam z našim življenjem, potem je naša mladost kot raj na Zemlji. Žal pa mdi pri nas ni lepo vsem mladim, za kar so krivi družinski odnosi, pomankanje denarja, alkohol in še marsikaj, kar vpliva na kakovost življenja. Sama si želim, da bi uspešno končala šolo in se usposobila za poklic, ki ga bom z veseljem opravljala. Prav tako pa upam, da bom uspešno krmarila mimo vseh čeri, ki jim je izpostavljeno naše življenje.” Aleš Bider: “Lepo je biti mlad, vendar če potem, ko si že šel preko določenih faz mladosti in izobraževanja, ne dobiš službe, je takšna mladost, milo rečeno, kar pomilovanja vredno obdobje življenja. Sam sem _________________ na pragu 27 let J z visokošolsko izobrazbo, ven-H, _ _ I dar že leto in KI I P°1 ne dobim ^ a ■ ustrezne slu- —JBfl žbe, kljub aktivnemu prizadevanju. Mislim, da je to akuten problem številnih mladih, saj tako izgubljajo svojo energijo in voljo ter zaupanje do države, ki bi na področju zaposlovanja in še posebno zaposlovanja mladih morala bistveno več narediti, kot naredi. Drug velik problem pa so droge, ki so močno prisotne tudi v naši dolini in še posebno v Žalcu, ki je bil predlanskega maja na prvem mestu po zlorabi prepovedanih substanc. Zahvaljujoč aktivnosti občine in nekaterih drugih se je marsikaj spremenilo in izboljšalo v tej smeri. Tudi sama infrastruktura se v Žalcu izboljšuje. Konkreten primer je nov atletski štadion in ker sem tudi sam zagnan rekreativni športnik sem te pridobitve zelo vesel.” Anton Rizmal: “Ja, lepo, prijetno in zabavno je biti mlad, čeprav ima vsako obdobje življenja tako dobre kot slabe strani. Ko si mlad, si želiš čimprej odrasti, končati šolo, dobiti dobro službo in imeti svoj ■ denar. Ko si že I v letih, pa bi j marsikdo dal BB^BIB vse v M V5 jjPm čas mladosti, ■N* JÉH še zlasti, če je K_______JB bila ta lepa in vesela. Vsekakor pa je življenje takšno, kot si ga naredimo sami, kar velja tudi zame. Človek si zada določene cilje, ki pa jih uresniči ali pa tudi ne. Marsikdaj se življenje obrne drugače, kot smo si zamišljali. Odločimo se za drugačno pot, ki je lahko boljša, lahko pa mdi slabša od prvotne. Tudi sam najbrž v življenju ne bom počel tega, kar sem sprva mislil, da bo moj poklic. Bi pa rekel, da kdor hoče delati, delo lahko najde." Andreja Štajner: “Če sem iskrena, se nad svojo mladostjo 0 nimam kaj pritoževati. Le-ta je bila in je še vedno lepa in polna vtisov na osnovnošolska in študijska leta. Bili so sicer mdi manj lepi trenutki, saj se je bilo potrebno veliko učiti, hoditi na predavanja, se marsičemu odreči, vendar to je pač obveza, mimo katere ne moremo, če želimo doseči zastavljen cilj. Nedavno sem ga uresničila; diplomirala sem na Visoki šoli za zdravstvo iz fizioterapije ter dobilo delo - pripravništvo v Bolnici Celje, za kar sem zelo vesela in z optimističnim pogledom zrem v prihodnost in življenje, ki je še pred mano. Vse tisto, kar je bilo v času študija težko, je sedaj pozabljeno. Življenje bo teklo svojo pot. Prišle pa bodo nove obveze in dolžnosti, ki bodo v primerjavi s študijskimi najbrž še zahtevnejše.” D. N. Osrednje teme maj2002 £ UPRAVNA ENOTA ŽALEC DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE ČESTITA OB DNEVU DRŽAVNOSTI. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO Ena izmed temeljnih nalog policije je varovanje človeških življenj in zdravja v vseh trenutkih in krajih vsakdanjega življenja. Policija pogosto naleti na ogrožanje življenja in zdravja, celo pogosteje, kot si lahko mislimo, predvsem pri kršitvah javnega reda in mira, delovnih nesrečah, kaznivih dejanjih, najpogosteje pa je življenje ogroženo na cestah. Prav zaradi tega vas želimo seznaniti s stanjem varnostni na cestah na območju Žalca v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V obdobju od januarja do konca aprila tega leta se je na naših cestah pripetilo 253 prometnih nesreč, v istem obdobju lani pa 282. Ta podatek bi bil sicer zelo vzpodbuden, vendar pa je v teh nesrečah umrlo kar 5 udeležencev, medtem ko v lanskem obdobju za posledicami nesreče ni umrl nihče. Smrtnim žrtvam je potrebno dodati najbolj tragično prometno nesrečo zadnjih let, v kateri so umrli kar trije udeleženci. Torej je letos na naših cestah umrlo že osem udeležencev. Prav tako je bilo v letošnjem letu 85 udeležencev telesno poškodovanih, v enakem obdobju lani pa 101. Kljub temu, da je prometnih nesreč manj, so posledice alarmantne. Od 253 prometnih nesreč se je kar 92 nesreč zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo ali 36 % vseh prometnih nesreč (lani 79 tovrstnih nesreč ah 28 %). Med najpogostejše vzroke prometnih nesreč poleg hitrosti uvrščamo nepravilne premike z vozilom (37 nesreč), neupoštevanje prednosti (34 nesreč), nepravilno stran vožnje (32) in prekratko varnostno razdaljo (31 prometnih nesreč). Torej so bile prometne nesreče povzročene izključno zaradi nespoštovanja osnovnih prometnih pravil in precenjevanja svojih sposobnosti. Temu je potrebno dodati še podatek, da je skoraj 13 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč vozilo pod vplivom alkohola. Vsi ti podatki kažejo, da so vozniki indiferentni do lastne varnosti in brezskrbni do varnosti drugih udeležencev v prometu, pogosto pa celo objestni in nasilni. Komentarji takšnih ugotovitev so skoraj nepotrebni. Vsak udeleženec v cestnem prometu lahko iz navedenih podatkov ugotovi, da je varnost na cestah v največji meri odvisna od udeležencev samih. Ker pa smo vsi udeleženi v prometu tako ah drugače vsak dan, če hočemo ah ne, se moramo tega najprej zavedati sami in poskrbeti za svojo varnost. Če bomo skrbeh za svojo varnost, bodo vami tudi drugi udeleženci v prometu. Kmalu se bo izteklo šolsko leto in na cestah bo ponovno več otrok. Ker pa se bodo začeli tudi letni dopusti, bo na cestah bistveno večja frekvenca prometa. Tudi o tem velja razmišljati že sedaj, predvsem pa naj o tem razmislijo starši in se še pravočasno pogovorijo s svojimi otroki, ki se vseh nevarnosti še ne zavedajo. Najpogosteje grozi nevarnost s strani tistih, ki so prepričani, da vozilo obvladajo in se jim tako ne more zgoditi nič. Varnostne razmere na našem območju je oblikovala tudi kriminaliteta, predvsem klasična, kamor štejemo vlome v objekte in vozila. Izvršenih je bilo ogromno klasičnih in drznih tatvin. Storilci so zelo pogosto izrabljali slabo varovanje premoženja, odlaganje in puščanje predmetov na lahko dostopnih in vidnih krajih. Prav zaradi tega naj ponovimo, da lahko za lastno imetje poskrbimo sami, predvsem s premišljenim samozaščitnim ravnanjem. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo storjenih 385 kaznivih dejanj, v lanskem lem pa le nekohko manj. Policisti Pohcijske postaje Žalec žehnto, da bi bilo negativnih ravnanj in posledic čim manj. Zmanjšanje števila tovrstnih dogodkov in kakršnih koli posledic bo zagotovo prispevalo k lepšemu življenju na našem območju. Zakonodaja v večini predpisuje kazni, ki pa nikakor niso primerljive s posledicami, ki jih trpi oškodovanec oziroma žrtev negativnega ravnanja in njegovi bhžnji. Prav zaradi tega vam svetujem, da spoštujete naše nasvete, saj izhajajo iz vsakdanjega in resničnega življenja na našem območju. Lepše življenje lahko zgradimo le skupaj. Beno BALAŽIČ, komandir Policijska postaje Žalec Najhujša prometna nezgoda letos se je zgodila na predvečer praznika dneva upora,nekaj minut pred polnočjo. 22-letni voznik, doma iz Rakovelj, je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Šempetra proti Šentrupertu. Na ravnem delu vozišča izven naselja Latkova vas je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno s ceste, kjer je vozilo trčilo v stanovanjsko hišo. V silovitem trčenju so na kraju nesreče umrli trije fantje, stari 18, 21 in 24 let, vsi iz okolice Braslovč, hude telesne poškodbe pa so utrpeli voznik, 21-letna sopotnica in 23-sopotnik. Vozilo je pri trčenju prebilo steno hiše, na srečo pa tistega večera v sobi ni tako kot običajno spalo dekle. 50 let žalskega inštituta Hmeljarstvo je močno zaznamovalo Spodnjo Savinjsko dolino. Nekdaj je prinašalo lep zaslužek in razvoj. Brez hmeljarstva dolina verjetno ne bi imela edine samostojne znanstveno-raziskovalne ustanove. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je uspešno previharil vse negotove čase in letos dočakal polstoletni jubilej. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je bil ustanovljen 1. avgusta 1952. leta, a ker imajo hmeljarji avgusta največ dela, bo osrednja slovesnost že junija. Kakšen je inštitut danes, s čim se ukvarja, kako se financira in kako kriza hmeljarstva vpliva na njegovo delo, smo se pogovarjali z direktorejm mag. Andrejem Simončičem. Kako je prišlo do ustanovitve Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec? Mag. Andrej Simončič: “Težnja po ustanovitvi strokovne inštitucije, ki naj bi bila v pomoč hmeljarjem, sega daleč v zgodovino. Že po prvi svetovni vojni, ko je prišlo do razcveta hmeljarstva na naših tleh, so hmeljarji, ki so že tedaj veljali za najnaprednejše kmetovalce, spoznali, da je za pridelovanje hmelja potrebnega obilo znanja. Zato so dali pobudo za ustanovitev inštituta, vendar pa razmere v tistem času temu niso bile naklonjene. Svetovna gospodarska kriza med letoma 1928 in 1932 ter nato še dogodki pred in med drugo svetovno vojno so ustanovitev inštituta pomaknili v poznejši čas. Ideja je dozorela leta 1947, ko so hmeljarji na svojem občnem zboru sprejeli sklep o gradnji hmeljarskega inštituta. Gradnja se je pričela leto pozneje, leta 1950 pa je bil zgrajen do te mere, da je pričel delovati. Maja leta 1952 je Martin Jošt v imenu upravnega odbora poročal hmeljarjem, da je hmeljarski inštitut dograjen in po večini tudi opremljen. 1. avgusta istega leta je bil po reorganizaciji Hmezada s strani tedanje Okrajne zadružne zveze uradno ustanovljen Inštitut za hmeljarstvo. V tistem času je bilo v njem zaposlenih sedem ljudi, med njimi dva z visokošolsko izobrazbo. Ustanovni stahlt je določal, da naj inštitut proučuje in usmerja gospodarsko dejavnost v poljedelstvu in še posebej v hmeljarstvu. Glavni pobudnik in eden od ustanoviteljev Martin Jošt je dejal, da bo to ustanova, kjer se bodo raziskovala in razreševala vsa najpomembnejša vprašanja naprednega hmeljarstva.” Kakšen je inštitut danes, kakšne so njegove naloge? Mag. Andrej Simončič: “Inštitut danes opravlja številne strokovno-razi-skovalne, svetovalne in izobraževalne naloge. Trenutno je zaposlenih 57 ljudi, med katerimi je 25 raziskovalcev. Sedem je doktorjev znanosti, vsi ali vsaj večina ostalih, vključno s štirimi magistri, pa bodo to poštah v naslednjem srednjeročnem obdobju. Od svojih začetkov, ko je bilo delo usmerjeno predvsem na praktične in aplikativne naloge na področju hmeljarstva ter prenosu rezultatov teh nalog med hmeljarje, je inštitut prerasel te okvirje. Postal je ena pomembnejših raziskovalnih, svetovalnih in izobraževalnih organizacij na področju kmetijstva v Sloveniji. Ob hmeljarstvu, ki je bila v začetku praktično edina panoga, s katero so se ukvarjali in ki je inštitutu vtisnila pečat razpoznavnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru, se je z leti delovanje razširilo tudi na druga področja, kot so pivovarstvo, zdravilne in aromatične rastline, raziskave tal ter varstvo rastlin in okolja. Uvajanje novih področij je v zadnjih letih postalo nuja, saj je prišlo tako v hmeljarstvu kot kmetijstvu nasploh do številnih strukturnih sprememb, ki so tudi inštitutu pustile posledice, predvsem v obliki zagotavljanja sredstev. Višji stroški raziskav, manjšanje hmeljarskih površin ter čedalje težji finančni položaj hmeljarjev so inštitut prisilili, da si je moral večji del potrebnih sredstev zagotoviti iz drugih virov. To ni bilo lahko, vendar pa se je v vsem tem času pri nas oblikovalo močno jedro strokovnjakov, ki so v težkih razmerah uspeh na podlagi svojega znanja in referenc pridobiti sredstva za svoje delo, predvsem od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Delo na inštitutu je danes organizirano v šestih oddelkih: oddelek za rasthne, tla in okolje, oddelek za varstvo rasthn, oddelek za agrokemijo, oddelek za pivovarstvo, poskusno posestvo in oddelek za splošne posle. Poleg tega deluje pri nas še Hmeljna komisija, ki pa je praktično organ ministrstva za kmetijstvo, vendar zaradi racionalizacije dela na našem inštitutu. Ob tem moram poudariti še to, da je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije s svojimi specialisti in območnimi svetovalci izredno pomemben povezovalni dejavnik, preko katere tudi mi posredujemo znanje in informacije našim uporabnikom.” Delovanje inštituta so v preteklosti financirali hmeljarji. Kako je danes? Mag. Andrej Simončič: “Vse od izgradnje in ustanovitve inštituta so hmeljarji vestno skrbeli zanj. Zgradili so ga izključno z lastnimi sredstvi ter vrsto let vzdrževali s pomočjo prispevka za stro-kovno-razvojno delo. Ta prispevek hmeljarji odvajajo vsako leto ob prodaji hmelja. S časom pa je delež hmeljarjev pričel padati, saj se je po eni strani povečevalo število ljudi na inštitutu, po drugi strani pa so se pričele manjšati površine hmeljišč. Svoje so prispevah še razpad Jugoslavije ter različne strukturne spremembe v zadnjih desetih letih. Vedno manj površin in vedno težji ekonomski položaj hmeljarjev se je začel v veliki meri odražati v delovanju inštituta. Prispevek hmeljarjev za strokovno-razi-skovalno delo je tako s 100 % v zadnjih dveh letih padel na manj kot 10 % proračuna inštituta. Inštitut zdaj pridobi približno 70 % sredstev iz državnega proračuna, ostalo pa na trgu. Proračunska sredstva sestavljajo približno 70 % sredstev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 30 % pa sredstva ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Pridobimo tudi nekaj denarja s strani ministrstva za gospodarstvo. Večinoma ne gre za dolgoročno zagotovljena sredstva, temveč financiranje različnih projektov in stro- kovnih nalog, ki so večinoma eno-, dve-ali največ triletne. Ker smo z izjemo hmeljarskih vsebin pri vseh drugih projektih in nalogah soočeni s precejšnjo konkurenco na slovenskem trgu in zaradi pomanjkanja sredstev za te namene, je pridobivanje denarja za naše delovanje vse prej kot lahko.” Ali je že dorečen status inštituta? Mag. Andrej Simončič: “Inštitut še vedno nima v celoti urejenega statusa. Delujemo namreč kot zavod s pravico javnosti, ki pa po trenutni zakonodaji nima več pravnoformalne podlage. Zato si skupaj z našimi ustanovitelji, to je hmeljarji, prizadevamo, da bi pridobili status javnega zavoda, kar bi bilo glede na naše aktivnosti in delovanje tudi najbolj smiselno. Za potrebe kmetijskega ministrstva opravljamo čedalje več nalog, ki imajo značaj javnih služb, katere pa lahko po novem zakonu o kmetijstvu opravljajo le javni zavodi. Približno polovico sredstev pridobimo za opravljanje tako imenovanih strokovnih nalog in javnih služb. V trenutnem položaju nam je otežkočeno oziroma celo onemogočeno sodelovanje na številnih razpisih. Ne moremo pa več sodelovati pri posameznih razpisih za mnoge naloge, ki jih sicer opravljamo že vrsto let, ker nimamo ustreznega statusa. Glede tega smo pri koncu razgovorov in upamo, da bomo to vprašanje čim prej uredili.” Poleg financiranja in statusa bi izpostavili še kakšne druge težave? Mag. Andrej Simončič: “Poleg ureditve statusa in nekoliko bolj dolgoročnega financiranja nalog, kar bi nam omogočilo dolgoročno načrtovanje dela in razvoja inštituta, bi kot zelo pereč problem izpostavil problem investiranja, tako v infrastrukturo in opremo kot kadre. Poleg tega smo se tudi mi že srečali z nekaterimi neugodnimi dejavniki tako imenovane globalizacije. Informatika, knjižničarstvo, pravne slu- Mag. Andrej Simončič, direktor IHP Žalec, v obnovljenem laboratoriju, ki gaje lani povsem uničil požar, te dni pa se bliža zaključek postopka za pridobitev mednarodne akreditacije. žbe, priprava različnih organizacijsko zahtevnih mednarodnih projektov, trženje, stiki z javnostjo ter še nekatere druge dejavnosti so pomembna področja, ki so še vedno prepuščena zgolj posameznikom, ki se s temi zadevami ukvarjajo vzporedno s svojim strokovnim delom. Vemo pa, da ta področja zahtevajo specialna znanja in bi se zato morah z njimi ukvarjati ustrezni strokovnjaki. Manjši inštituti, kot je naš, si seveda težko privoščimo tako podporo, zaradi česar bomo v prihodnje vedno težje konkurirali večjim in bolje organiziranim inštitucijam. To še posebej velja v primeru, če si bomo hoteli večji del sredstev pridobiti na trgu, tako domačem kot tujem. Predvsem v okviru Evropske unije je na voljo dovolj sredstev preko razpisov, vendar je pot do njih zelo zahtevna. V bodoče bo potrebno temu nameniti več truda tudi sodelovanju in povezovanju sorodnih inštitucij z namenom dviga kakovosti in racionalizacije dela.” Kakšne načrte še imate? Mag. Andrej Simončič: “Pred nami je novo obdobje, ki bo od nas ravno tako kot od naših prednikov zahtevalo dobro organiziranost, predvsem pa veliko novega znanja in zagnanosti. Še naprej si bomo prizadevali delovati v dobrobit slovenskih hmeljarjev, da bi kar najbolj uspešno konkurirah na čedalje bolj zahtevnem svetovnem trgu, kamor izvozimo preko 90 % hmelja. Seveda bomo pri tem potrebovali visoko usposobljene strokovnjake ter močne in enotne hmeljarje, saj bomo le povezani kos čedalje ostrejšim razmeram na trgu. Ob aktivnostih, ki jih že izvajamo in uspešno prenašamo v prakso, nameravamo razširiti naše delo na nekatera druga področja, predvsem na tista, za katera menimo, da so pri nas slabo ah pa sploh niso strokovno pokrita, hkrati pa za Slovenijo potrebna. Pri tem mislim na različne že prej naštete dejavnosti ter nekatera nova področja kmetijstva, ki se v zadnjih letih razvijajo kot posledica osamosvojitve Slovenije ter vstopa v Evropsko unijo. Kmetijstva v zadnjih letih namreč ne obravnavamo več le kot orodje za doseganje rekordnih pridelkov in kratkoročno izkoriščanje naravnih danosti, temveč kot interdisciplinarno povezovanje vseh zainteresiranih za trajnostni razvoj našega podeželja. Pri tem lahko naš inštitut s svojim znanjem odigra pomembno vlogo na številnih področjih: zdravilne in aromatične rasthne, industrijske rasthne, pedologija, raba in vrednotenje tal ob hkratnem razvoju GlS-a, razvoj okolju in uporabnikom primernih oblik namakanja, področje zdravstvenega varstva rastlin ter okolju prijazne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Zelo pomembna je tudi akreditacija laboratorija za analitiko hmelja in piva. Da bomo lahko to uresničili, bo morala biti rdeča nit vseh naših aktivnosti dvig kakovosti dela in vlaganje energije v lastno izobraževanje ter izpopolnjevanje. Tako kot do sedaj pa bo moralo naše delo še naprej temeljiti na sodelovanju z ostalimi strokovnimi inštitucijami s področja kmetijstva.” In kako bo potekalo junijsko praznovanje 50-letnice inštituta? Pričelo se bo v torek, 11. junija, ob 9-uri na I. OŠ Žalec s kvizom na temo hmeljarstva in likovno delavnico. 12. in 13. junija bodo odprta vrata inštituta za vse obiskovalce, ki si ga bodo lahko ogledah med 10. in 18. uro. V četrtek, 13. junija, bo ob 20. uri v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprtje razstave likovnih del s hmeljarsko tematiko. V petek, 14. junija, bo osrednja slovesnost, in sicer ob 11. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Poleg proslave bodo predstavih monografijo, ki bo izšla ob 50-letnici inštituta, prav tako pa bo temu jubileju posvečena posebna izdaja Hmeljarskega biltena. V sodelovanju s Filatelističnim društvom Žalec bodo izdali tudi spominsko pisemsko ovojnico s poštnim žigom. K. Rozman Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju. Priložnost! Ne zamudite ! Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog. Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002 Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet., 11.00-12.00 in 16.00-17.00 Plinske peči Vaillant 24Kws pretočnim bojlerjem samo za 120.000 SIT (naravni vlek) oz. 140.000 SIT (prisilni vlek) Cena peči izven akcije: - naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT - prisilni vlek PRO VUW 242-3 216.563,00 SIT MESTNI PLINOVODI D I S TRIBUCtlA Pt I N A d . o . o . maj2002 Podjetništvo SIP z roko v roki s kmetijstvom Možna ukinitev Hmezad Kmetijstva SIP iz Šempetra, ki je eden največjih proizvajalcev kmetijske mehanizacije v Evropi, je v začetku maja na avtopoligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji pripravilo dvodnevni hišni sejem pod naslovom SIP z roko v roki s kmetijstvom. Predstavitev si je ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev. Glavni namen prireditve je domačim in tujim kupcem predstaviti celoten proizvodni program ter nove izdelke. Pomemben element hišnega sejma je prav gotovo praktičen prikaz delovanja strojev. Svetovni trendi v kmetijstvu kmete še naprej silijo k večanju obdelovalnih površin in na ta način znižanju stroškov. Popolnoma jasno je, da obsežnemu proizvodnemu programu SIP-a dodajajo predvsem stroje, ki so namenjeni večjim kmetijam ali kar profesionalcem, ki izvajajo usluge s stroji. V njihovem programu letos prevladujejo stroji za spravilo sena, kot so rotacijski diskasti in bobnasti kosilniki, rotacijski obračalniki, rotacijski zgrabljalniki, nakladalne prikolice in motorni pro- Sredi maja je bila I. osnovna šola Žalec gostiteljica regijskega podjetniškega foruma, na katerem so se predstavili mladi podjetniki, ki se prvih korakov podjetništva učijo v krožkih. Na petih regijskih forumih po Sloveniji sta bila izbrana po dva podjetniška foruma, najboljši pa se bodo srečali na vseslovenskem podjetniškem forumu 1. junija v Gornji Radgoni. Vseslovenski podjetniški forum bo že sedmi zapored, organizira pa ga podjetje SUN Gornja Radgona, d.o.o., ki je že leta 1993 pripravil osnovnošolski projekt za pospeševanje razvoja podjetnosti med mladimi. Cilj projekta, imenovanega Podjetniški krožek, je širjenje podjetniške kulture med mladimi, spoznavanje osnovnih podjetniških pojmov, spodbujanje skupinskega dela otrok na posameznem projektu, obdelava konkretne ideje v mini poslovnem načrtu, učenje podjetniškega ravnanja in reševanja problemov ter predstavitev projekta na podjetniškem forumu. Lani je bil že drugič objavljen razpis Pospeševalnega centra RS za malo gospodarstvo z naslovom Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, na katerem je bilo podjetje SUN izbrano s projek- gram. Bogat je tudi njihov program obiralnikov koruze, silaznih kombajnov ter trosilnikov hlevskega gnoja. Ponudbe kmetijske mehanizacije so dopolnili še s programom elektro viličarjev. Letos so poleg omenjenih strojev predstavih kar enajst novosti. V okviru hišnega sejma so pripravili okroglo mizo na temo Ekološko tom Podjetniški krožek. S pridobljeno koncesijo se je omogočila nadaljnja širitev projektov. Na osnovi razpisa je zagotovljeno sofinanciranje vsakega krožka v višini do 50 % stroškov, ostala sredstva pa je potrebno pridobiti v lokalnem okolju od sponzorjev. To so predvsem občine, v MO Celje Lokalni podjetniški center, d.o.o., Celje, v Žalcu RA Savinja skupaj z občino Žalec, v Slovenskih Konjicah pa SIC Slovenske Konjice. V letošnjem šolskem letu so podjetniški krožki zaživeli na 105 osnovnih šolah. Njihova mreža se širi s pomočjo štirih regionalnih manage-rjev, med katerimi je podjetje TUTELA, d.o.o., z direktorico Matejo Dolar, ki deluje na območju osrednje Slovenije, kamor sodi tudi Savinjska dolina. To podjetje je bilo poleg podjetja SUN in I. OŠ Žalec soorganizator prvega regionalnega podjetniškega foruma na osrednjem Slovenskem. Njegovo izvedbo so omogočili tudi številni sponzorji, glavni sponzor je bila ERA, trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki, d.d., Velenje, ki podpira predvsem osnovno idejo dolgoročnega vlaganja v kadre, poleg tega pa sodeluje v raznih projektih v okviru lokalnih skupnosti, kjer ima svoje trgovine. Podjetniške krožke obiskujejo predvsem osmošolci in sedmošolci, kmetovanje, s poudarkom na pridelavi in spravilu travinj, koruze, spravilu travinj v hribovitem svetu in uporabi hlevskega gnoja. SIP-ov sejem sta zadnji dan obiskala tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But in predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Peter Vrisk. T. Tavčar ponekod tudi šestošolci, na podružnični šoli v Gotovljah pa so to šolsko leto prvič poskusno izvajali program Podjetniški krožek junior za učence 1. in 2. razreda osemletke, ki so nastopih na regijskem podjetniškem forumu izven konkurence in presenetili s svojimi podjetniškimi ideja- mi. Pri delu z najmlajšimi so seveda v vehko pomoč pedagogi, med njimi učiteljica razrednega pouka Mirjam Remše. Skupaj je na forumu v Žalcu sodelovalo 20 krožkov osnovnih šol iz enajstih občin koroške, celjske, gorenjske ter spodnje- in zgomjesa-vinjske regije. Z našega območja so sodelovale osnovne šole Braslovče, Gotovlje, Griže, Petrovče, Šempeter Obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francija Buta v Savinjski dolini, skupaj s Petrom Vriskom si je ogledal SIP-ov hišni sejem, je izkoristil regijski odbor Slovenske ljudske stranke za Spodnjo Savinjsko dolino in organiziral srečanje ministra s hmeljarji. Na srečanju Pri trojčkih na Polzeli so se dotaknili vseh problemov, ki trenutno tarejo hmeljarje. Minister But je med drugim poudaril, da morajo hmeljarji čim prej ustanoviti tako imenovano organizacijo pridelovalcev, kar je pogoj za izplačilo subvencije do lanskoletne višine. Savinjske hmeljarje mučijo še vedno nerešeni postopki denacionalizacije. Zaradi nerešenega lastništva zemljišč ne morejo pričeti s potrebnimi komasacijami oziroma zložba-mi zemljišč, problem je visok katastrski dohodek za hmeljišča, ki lahko uniči družinske kmetije, zelo nezadovoljni pa so tudi s Hmezadom Kmetijstvom Žalec, katerega delničarji so kmetijske zadruge, čeprav so podjetje v stečaju odkupih kmetje. Minister je poudaril, da je potrebno storiti vse, da se letos zaključi z denacionalizacijo in da se prične z in Žalec. Mladi podjetniki so ob prihodu na žalsko šolo najprej postavili svoje turistične kotičke, sledila je uradna otvoritev, na kateri sta jih pozdravila tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in direktor podjetja SUN Zlatko Erhh. Člani podjetniških krožkov so zatem svoje mini poslovne načrte predstavljah v dveh skupinah v atriju in predavalnici šole. Vsako skupino je ocenjevala petčlanska komisija, v kateri sta bila tudi po dva učenca. Vodja projekta pri podjetju SUN Nataša Lorber je povedala, da sta imeh komisiji težko delo. Na Ministru Franciju Butu je kmetijske stroje predstavil generalni direktor SIP-a Bojan Voh. Učencem podjetnosti in idej ne manjka Žalski mladi podjetniki odhajajo na vseslovenski podjetniški forum v Gornjo Radgono. FENIKS d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407, 03 717 292, http://www.feniks-omco.si Skrbimo za čisto okolje Podjetje v sistemu Gruppe Q 0 - Belgija Proizvodni program: 1. Ulitki peskani iz: - sive litine kvalitete do EN-GJL-250 - legirane sive litine z vsebnostjo do 14 % Cr - legirane sive litine za steklarske kalupe 2. Kontinuirano vlečeni profili: - v palicah iz sive litine, kvalitete EN-GJL-250 - v palicah iz nodularne litine, kvalitete EN-GJS-500-7 - okrogli, kvadratni, pravokotni 3. Modeli za ulitke iz lesa, kovin, umetnih mas 4. Obdelava ulitkov na CNC obdelovalnih strojih 5. Zvonovi iz kositrovega brona, do teže 3300 kg, s pripadajočo opremo j ISO 8001 I é&i Ž Issa. 1 S014001 delno komasacijo, ne glede na lastništvo zemljišč. Glede Hmezad Kmetijstva pa je izrazil mnenje, da se morajo kmetje odločiti, ah naj ta delniška družba še obstaja ah pa jo je bolje ukiniti. V prvem primeru je potrebno spremeniti sestavo nadzornega odbora. Doseči je treba, da se bodo hmeljarji vknjižili kot lastniki žičnic. Zaradi visokega katastrskega dohodka, ki velja za hmeljišča, naj bi na ministrstvu za finance predlagali znižanje. Hmeljarji morajo čim prej ustanoviti tako imenovano organizacijo proizvajalcev, ki je pogoj, da bodo dobili izplačano subvencijo v višini lanskoletne, to je 108 tolarjev na hektar. Za reševanje omenjenih problemov so hmeljarji ustanovili poseben odbor, ki bo v stikih z ministrstvom. Odbor sestavljajo: Anton Rančigaj, Viki Marolt, Nande Kunst, Franc Gajšek, Ivan Razboršek, Andrej Kramer in Marjan Ribič. K. R., foto: T. T. S 1. juhjem se bodo izvozne spodbude znižale za 18 %, saj so od 35 % do 70 % višje kot v Evropski uniji in jih je Slovenija v treh letih dolžna izenačiti. Namesto 5 milijard tolarjev izvoznih subvencij za mleko bo letos izplačanih 4,6 milijarde. Za mlekarno v Arji vasi to pomeni 150 milijonov manj, ki pa jih bo po mnenju ministra lahko nadomestila iz drugih virov. Pogovor ministra s hmeljarji je bil buren. vseslovenski forum, ki bo 1. junija v Gornji Radgoni, bosta odšla podjetniška krožka OŠ ob Dravinji Slovenske Konjice in I. OŠ Žalec. Žalski podjetniki so izdelali mini poslovni načrt za mladinski center, katerega osnovno vodilo je Mladi za mlade. Center bi bil namenjen predvsem osnovnošolcem, organiziral pa bi zelo raznohke prireditve, od modnih revij do delavnic in okroglih miz. Trenutno primernega prostora za center v Žalcu res ni, a mladi pod- jetniki so od občine in šole že dobili zagotovilo, da bi jim na začetku pomagali in odstopih n. pr. kakšno učilnico. Za njihove ideje je pokazal vehko zanimanja žalski študentski klub, tako da bo mini poslovni načrt počasi prešel v fazo izvajanja. Saša Černilogar, Iva Virant, Tomaž Vipotnik, Miha Škafer in Saša Punter so bik navdušeni nad svojim uspehom, seveda pa tudi njihova mentorica Natalija Rednak. K. R. Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Albin Herman, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626116 Šlandrov trg 21, Žalec, tel.: 710 34 10 GSM: 041 425 456 V POSLOVNE In KADROVSKE STORITVE In TRGOVINA • RAČUNOVODSTVO IN POSLOVNO SVETOVANJE • POSREDOVANJE DELA • POMOČ NA DOMU IN VARSTVO OTROK GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA étÈÈ GPS MERITVE Mjpf ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 Podjetništvo maj2002 Zakaj toplotna črpalka Približno 15 odstotkov vse energije, ki jo porabijo gospodinjstva, se porabi za pripravo tople vode. Kot vir energije se približno v 30 % koristi elektrika, sledita kurilno olje in les vsak po 20 do 25 % in z nekoliko manjšim deležem plin. Pet do deset odstotkov gospodinjstev si vodo greje s toplotnimi črpalkami oziroma sončnimi kolektorji. Ker so cene energije še vedno v porastu, povečuje pa se tudi poraba tople vode (večje higienske zahteve), znaša strošek priprave tople vode s klasičnimi načini gretja od 50 do 70.000,00 SIT na gospodinjstvo. Stroške lahko zmanjšamo z uporabo obnovljivih virov energije, kot sta toplota okolice (toplotna črpalka) ali sončna energija (kolektorji). Pred odločitvijo o nabavi toplotne črpalke se poraja veliko vprašanj, na katera mnogi ne dobijo ustreznih odgovorov, poudarja Rudi Kronovšek, direktor podjetja Termo-tehnika iz Braslovč, ki že več kot 30 let deluje na tem področju. “Slabost tako imenovanih obnovljivih virov je nekoliko dražja investicija. Vendar se pri sedanjih cenah energije investicija v toplotno črpalko (okoli 250.000,00 SIT) povrne v primerjavi z uporabo olja ali plina že v 5 do 6 letih, pri življenjski dobi 20 ali več let. Manj ugodna je investicija v solarni sistem, zaradi vsaj dvakrat višje cene (Vissmann celo blizu 1 milijona), amortizacija blizu 15 let. To so argumenti, da toplotne črpalke postajajo vse bolj iskana naprava za segrevanje sanitarne vode.” Toplotna črpalka je okolju prijazna in energetsko varčna naprava, katere uporabo spodbuja večina evropskih držav, tudi Slovenija, poudarja Rudi Kronovšek. “Toplotna črpalka potrebuje za svoje delovanje samo 25 do 30 % energije (kompresor) v primerjavi s klasičnimi grelnimi napravami. Ostali delež toplote odvzame direktno zraku iz okolice. Stroški za pripravo tople vode od marca do oktobra znašajo do 15.000,00 SIT. Pri celoletnem delovanju pa toplotna črpalka potroši za približno 25.000,00 SIT. Pri tem 3-do 4-krat manj obremenjuje okolje z nevarno emisijo C02. Zaradi teh lastnosti nakup toplotne črpalke za gospodinjstvo v znesku 70.000,00 SIT subvencionira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Objava letošnjega razpisa se pričakuje v mesecu juniju.” Ker je povpraševanje po toplotnih črpalkah vse večje, so v Termo-tehni-ki Braslovče, kot vodilnemu slovenskemu proizvajalcu, že pred leti razvili celotno novo družino toplotnih črpalk. Njihova odlika je predvsem v tehnični (funkcionalni) dovršenosti, všečnemu designu in vrsti možnih kombinacij. Tako se lahko kupec odloči za toplotno črpalko kompaktne izvedbe z 210 ali 3101 bojlerjem (tudi večjim) ah samo za agregat s povezavo z že obstoječim bojlerjem. Na razpolago so tudi izvedbe z različnimi grelnimi močmi od osnovnih moči 2kW do 5 ah več. “Ljudje so sčasoma spoznah, da toplotna črpalka nudi odlično kombinacijo: poceni gretje vode in istočasno hlajenje kleti ah shrambe. Prav za te namene smo v Termo-teh-niki razvili posebno, tako imenovano ločeno izvedbo toplotne črpalke. Bojler z agregatom je v kotlovnici, v shrambo ah klet pa se namesti le tisti del toplotne črpalke, ki dejansko hladi, to je uparjalnik. Povezava se izvede z bakrenimi cevmi. Jasno pa je, ko je voda segreta, je tudi hlajenja konec. Kljub temu pa je povprečna temperatura v ne prevelikem prostoru za 2 do 4 °C nižja kot prej. Za tiste potrošnike, ki bi želeli intenzivneje hladiti prostor (ne glede na že segreto vodo), pa smo izdelali sistem z dodatnim zunanjim kondenzatorjem, kar omogoča, da se kljub segreti vodi prostor še naprej hladi do želene temperature. To je še posebej dobrodošlo za ljubiteljske vinarje ter gostince, ki poleg tople vode potrebujejo še nekoliko bolj okrepljeno hlajenje izbranega prostora.” Strokovnjaki v Termo-tehniki pazljivo sledijo razvojnim trendom v svetu. Kljub temu, da so sedanje generacije toplotnih črpalk v primerjavi s konkurenco v desetletni prednosti, se že iščejo nove rešitve za bližnjo prihodnost. Predvsem tudi zaradi zahtev njihovih večjih kupcev, kot so Gorenje GTI, Gorenje Tiki, Lentherm... Med zanimivejšimi proizvodi z dostopno ceno bodo toplotne črpalke manjših moči za ogrevanje prostorov s toploto iz okohce ah talne vode. Ker pa se vse več ljudi odloča za klimatizacijo (hlajenje) poslovnih ah stanovanjskih prostorov, razvijajo že tudi tako imenovane “chillerje”. To so hladilni agregati za hlajenje vode, ki preko konvektorja hladijo prostore. Prednost te rešitve v primerjavi z vsemi že poznanimi klima napravami je, da ni motečih agregatov na fasadi in da z eno napravo lahko hladimo več prostorov. Še posebno dobra rešitev bodo “chille-rji” v reverzibilni izvedbi, s katerimi bo mogoče ogrevati tudi prostore predvsem v prehodnem obdobju. Razlogi za nakup toplotne črpalke so po besedah Rudija Kronovška, ki jih potrjujejo tudi uporabniki, naslednji: v prvi vrsti predvsem majhni obratovalni stroški, možno hlajenje manjših kleti ah shramb, možnost uporabe bojlerja v povezavi s kotlom, nenehno na razpolago dovolj tople vode, nobenega vzdrževanja, subvencija države in dolga življenjska doba. Rudi Kronovšek in nov izdelek Termo-tehnike: hladilno grelna naprava 8 kW moči za hlajenje vode (chiller j in ogrevanje prostorov Orla vas 27/i f 3314 Braslovt Telefon: 03/700 GSM: 041/605 termo Toplotne črpalke KRONOVŠEK kupci lahko kandidirajo za subvencijo (70.000 SIT) v letu 2002 Osebno dopolnilno delo ni delo na črno V okviru programa odprave administrativnih ovir je Vlada Republike Slovenije sprejela več ukrepov, ki določene postopke poenostavljajo ali jih celo odpravljajo. Med drugim je bila sprejeta sprememba 4. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je v večini primerov odpravila odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ki so jih izdajali na upravnih enotah. Po tem zakonu izdajajo le še odločbe za gostinsko dejavnost. Je pa ministrstvo za gospodarske dejavnosti zaposlenim na upravnih enotah dodelilo nove naloge. Poleg izdajanja upravnih odločb, ki jih narekuje zakonodaja, morajo vsem strankam nuditi brezplačne informacije o postopkih in aktivnostih, potrebnih za začetek opravljanja posameznih gospodarskih dejavnosti ali za razširitev dejavnosti, o veljavni zakonodaji in podatke o šifrah dejavnosti. Zainteresiranim dajejo informacije o vseh ukrepih ministrstev za spodbujanje podjetništva in o novi zakonodaji, ministrstvo pa morajo obveščati o administrativnih ovirah, ki jih zasledijo pri svojem delu. Melanija Žvikart, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Upravne enote Žalec, je povedala, da je ministrstvo za gospodarstvo v aprilu izdalo dve predstavitveni brošuri, in sicer Program ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006, ki predstavlja operativni načrt izvajanja politike razvoja podjetniškega sektorja, ter brošuro Od izzivov k priložnostim. Iz programa ukrepov je razvidno, da bo ministrstvo v letih 2002-2006 sofinanciralo del stroškov izobraževalnim institucijam in podjetjem za raziskovanje ter podjetjem za pospešeno vlaganje v industrijske raziskave in uvajanje izboljšav v tehnoloških procesih, izdelavo projektov za vstop podjetij na tuje trge, pridobivanje strateških partnerjev v tujini, uvajanje metode 20 ključev, povezovanje podjetij v grozde, stroške specialističnega svetovanja, stroške razvoja in uvajanja novih turističnih proizvodov ter razvoj turistične infrastrukture (v okviru gostinske ponudbe, mladinska prenočišča ipd.). Trenutno so odprti naslednji javni razpisi: za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture (do 5. 6. 2002), za spodbujanje novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti (do 26. 6. 2002), za spodbujanje neposrednih tujih investicij (do 4. 10. 2002), za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti v letu 2002 (do 30. 10. 2002), za spodbujanje uvajanja metod in orodij za povečanje produktivnosti (do 28. 8. 2002) in za usposabljanje predstavnikov držav JV Evrope in strokovnjakov držav Bosne in Hercegovine, Makedonije in Jugoslavije v slovenskih podjetjih (do 1. 9- 2002). “Nova naloga, ki jo opravljamo v okviru Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Upravne enote Žalec, je vpis posameznikov - občanov v register osebnega dopolnilnega dela. Osebno dopolnilno delo je ena od oblik, ki se po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne šteje kot delo na črno. Zakon sicer velja že od leta 2000, vendar se je večina določb začela uporabljati šele v lem 2001. Po tem zakonu se ne šteje za delo na črno: medsebojna sosedska pomoč (če se opravi brezplačno, obstaja bližina bivanja in je ne opravlja kdo, ki se s to dejavnostjo ukvarja profesionalno), delo v lastni režiji (izključno za osebne potrebe), opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela, ki se opravlja brezplačno, ter osebno dopolnilno delo. Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik za plačilo, vpisan pa mora biti v seznam, ki ga vodimo na Upravni enoti Žalec. To delo lahko opravlja vsakdo: zaposlen, brezposeln, študent ah upokojenec. Izpolnjevati mora naslednje pogoje: da je osebno delo določeno v pravilniku, da je vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, in da letni prihodki iz tega naslova ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (za leto 2001 1.051.856 SIT). Osebno dopolnilno delo lahko razdelimo v dve skupini. Prva obsega pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, na primer občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji (Pri tem bi opozorila, da se tovrstno delo lahko zaračuna, opravljati pa ga ne sme pravna oseba ali zasebnik, ki je za takšno delo registriran.), občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu (Th ne gre le za storitve, ki se opravljajo samo v stanovanju, ampak tudi izven njega, npr. prinašanje obrokov hrane, nakupi, spremljanje ipd.), izdelovanje različnih izdelkov, ki so izdelani pretežno ročno ah po tradicionalnih postopkih. Tisti, ki te izdelke izdeluje, jih lahko tudi prodaja. Ne more pa se šteti samo prodaja takšnih izdelkov kot osebno dopolnilno delo. Nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč se prav tako šteje v osebno dopolnilno delo, vendar sadeži in zelišča ne smejo biti predelani (npr. v marmelado ah mazilo), lahko pa so posušeni. Sem sodita še mletje žita, žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin posameznikov ter prevozi na tradicionalen način. Turistično vodenje je omejeno na območje občine, medtem ko se gorsko vodenje lahko opravlja tudi izven občine. Drugo skupino predstavljajo izdelki domače in umetne obrti, pri katerih je potrebno pridobiti pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije. Posameznik, ki žeh opravljati osebno dopolnilno delo, se bo priglasd na Upravni enoti Žalec. V ta namen bo izpolnil vlogo, ki je na voljo v sprejemni pisarni v pritličju in priložil upravno takso v višini 960,00 SIT. Drugih dokazil ne bo potrebno prilagati, razen mnenja Obrtne zbornice Slovenije za izdelke domače in umetne obrti. Upravna enota bo posamezniku v 8 dneh izdala potrdilo o vpisu v seznam, kar je dokaz, da ta dela opravlja legalno. Posamezniku ne bo treba izpolnjevati raznih pogojev glede prostorov ah določb zakona o varnosti in zdravju pri delu, prav tako mu ne bo treba vodih poslovnih knjig, ampak le evidenco izdanih računov. Za vsako opravljeno delo bo potrebno izdati račun v dveh izvodih, račune pa hraniti 10 let. Posameznik, ki bo dosegel prejemke pri domačih fizičnih ter tujih pravnih in fizičnih osebah, bo moral vsake 3 mesece le-te napovedati pri davčni upravi. Davčna uprava mu bo obdavčila prejemke, zmanjšane za 10 % ali za dejanske stroške po stopnji 25 %. Za prejemke, ki jih bo dosegel pri pravni osebi ah pri zasebniku, bo davek obračunal in odvedel le-ta. Prejemke in davke bo na koncu leta napovedal v dohodnini. Pravilnik daje možnost vsem, ki imajo podjetniško zamisel, da jo preizkusijo, ne da bi jim bilo za to treba ustanoviti gospodarsko družbo ah s. p.,” dodaja Melanija Žvikart. Nova naloga je tudi izdajanje dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. “To dejavnost lahko opravlja tisti, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije (polnoleten otrok, zakonec itd.) Dejavnost mora biti povezana s kmetijstvom. Nosilec mora biti za to dejavnost ustrezno usposobljen in vpisan v register pri Upravni enoti Žalec. Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži na predpisanem obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni. Postopek je enostaven, zahtevnejši pogoji so le pri predelavi živil živalskega ah rastlinskega izvora in pri pridobivanju energije.” Podrobnejše informacije o vsem dobite na Upravni enoti Žalec pri Melaniji Žvikart ali Vesni Kastelic in po telefonu 713 51 65. o o °Jtz KOMISIJSKA TRGOVINA VSE ZA OTROKA TU IAHK0 UGODNO KUPITE. PA TUDI PRODATE: KAJ? Otroško opremo, oblaci«, obute» ter oblači« za bodoče mamice. NOVO: ŠPORTNA OPREMA IN OBLAČILA ZA NAJSTNIKE, ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA. KJE? V Žolca, Šlandrov trg 21. TELEFON: 03/710 34 10, GSM: 041 425 456. ZBORNIC4 Z/4SEBNEG/4 GOSPODA RSTR4 Ž/4LEC essi^nA i/ssm povpsTwrKtm, mSPtt&ATKS Sjt&vsmps os Tmsvu ‘DR%/tvws‘7'). maj2002 Po DOLINI aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno. PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V MAJU 2002 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA obvešča in priporoča: • JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO JAVNI RAZPIS za spodbujanje neposrednih tujih investicij (UL RS št. 39,6. 5. 2002). Rok: 4. 10. 2002. Vloge lahko upravičenci oddajo kadarkoli v obdobju od objave razpisa do 4.10. 2002. JAVNI RAZPIS za spodbujanje novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti (UL RS št. 39,6. 5. 2002). Vloga mora biti dostavljena do vključno dne 26. 6. 2002 (velja poštni žig do vključno 24.6. 2002 ali oddaja v glavno pisarno Ministrstva za gospodarstvo, najkasneje do 26. 6. 2002 do 12. ure. JAVNI RAZPIS za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture (UL RS št. 39, 6. 5. 2002). Vloge mora prispeti najkasneje v 30 dneh od te objave. • JAVNI RAZPISI ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE JAVNI RAZPIS za nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebi (UL RS št. 42-43, 17. 5. 2002). rok: Vloge se oddajajo do 5.6. 2002, 5. 7. 2002, 5. 9- 2002,4.10. 2002, 5. 11. 2002 in 5.12. 2002 oziroma vse do zaključka javnega razpisa. Zaključek razpisa bo objavljen v Uradnem listu RS. JAVNI RAZPIS za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence in oskrbovanja invalidnih oseb - program “Invalidi invalidom" (UL RS št. 42-43, 17. 5. 2002). Vloge se oddajajo do 5. 6. 2002, 5. 7. 2002, 5. 9- 2002,4.10. 2002, 5. 11. 2002 in 5. 12. 2002 oziroma do zaključka javnega razpisa, ki bo objavljen v Uradnem listu RS. JAVNI RAZPIS za: A) sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za brezposelne invalide in B) sofinanciranje prilagoditve delovnih mest za brezposelne invalide za leto 2002. (UL RS št. 42-43,17. 5. 2002). JAVNI RAZPIS bo zaključen, ko bodo s pogodbami angažirana vsa razpoložljiva sredstva oziroma najkasneje do 15.11. 2002. Vloge se oddajajo do 5. 6. 2002, 5. 7. 2002, 5.9. 2002,4.10. 2002 oziroma do zaključka javnega razpisa, ki bo objavljen v Uradnem listu RS. JAVNI RAZPIS za nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest (UL RS št. 42-43,17. 5. 2002). JAVNI RAZPIS je odprt do 14. 6. 2002. Vloge morajo biti dostavljene do vključno 14. 6. 2002 (velja poštni žig do vključno 14. 6. 2002). JAVNI RAZPISI MINSTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT JAVNI RAZPIS za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Češko republiko v letih 2003 in 2004 (UL RS št. 35, 19. 4. 2002). Vloge morajo prispeti do vključno 1. 7. 2002 do 14. ure. Razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2002/2003 (UL RS št. 35,19- 4. 2002). Prijavo s prilogami (za vsak letnik posebej) je treba poslati do 2. 9- 2002. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje znanstvenega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v letih 2003 in 2004 (UL RS št. 39, 6. 5. 2002). Vloge morajo prispeti do vključno 14. junija 2002 do 12. ure. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnih projektov v okviru slovensko-poljskega znanstvenega sodelovanja v letih 2003 in 2004 (UL RS št. 42-43,17. 5. 2002). Vloge morajo prispeti do vključno ponedeljka 1. 7. 2002 do 12. ure. JAVNI RAZPISI MINSTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO JAVNI RAZPIS za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev za razvojne programe podeželja ter promocijo in druge dejavnosti, pomembne za razvoj podeželja, za leto 2002 (UL RS št. 42-43, 17. 5. 2002). Zahtevki za dodelitev sredstev morajo prispeti najpozneje do 7. junija 2002 do 14. ure. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje uvajanja sledljivosti porekla govejega mesa (UL RS št. 42-43,17. 5. 2002). Vloge za razpis je potrebno poslati vključno do 28. 6. 2002 do 15. ure. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ustanavljanja in oblikovanja povezav -od hleva do mize" z razvojem novih kolektivnih blagovnih znamk za obstoječe in nove posebne kmetijske pridelke oziroma živila za mesno-predelovalno panogo (UL RS št. 42-43,17. 5. 2002). Vloge za razpis je potrebno poslati vključno do 28. 6. 2002. Razpis za razdelitev dela carinskih kvot, ki se deli po metodi dražbe pravic do uvoza blaga v okviru carinskih kvot v skladu z Uredbo o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (Uradni list RS, št. 110/01), (UL RS št. 42-43,17. 5. 2002). Ponudniki vložijo ponudbe za nakup pravice do uvoza blaga v okviru posamezne carinske kvote v roku 15 dni po objavi tega razpisa. OSTALI JAVNI RAZPISI JAVNI RAZPIS št. 3350-10/2002 za sofinanciranje stroškov organizacije strokovnih srečanjih in sofinanciranje stroškov izdaje samostojnih gradiv s področja informacijske družbe ter povezanih področij, SSG 2002 (UL RS št. 36-37, 16. 4. 2002). Rok za predložitev ponudb je najpozneje do ponedeljka 24. junija 2002 do 12. ure JAVNI RAZPIS št. 3350-9/2002 za sofinanciranje stroškov udeležbe domačih strokovnjakov na strokovnih srečanjih v tujini s področja informacijske družbe ter povezanih področij, SSMUK 2002. (UL RS št. 36-37,16.4. 2002). Rok za predložitev ponudb je najpozneje do srede 5. junija 2002 do 12. ure. JAVNI RAZPIS za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanja zraka in drugih okoljskih naložb občanov 26OB02A (UL RS št. 41,10. 5. 2002). Kandidati se lahko prijavijo na razpis od 10. 5. 2002 dalje. Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 30. 4. 2003. OSTALE INFORMACIJE Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno - investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci, itd), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljajo presežke delavcev in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent, Klavdija Kitek, Mirjana Bevanda, Primož Štorman) ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63), PPC Žalec (041 726 546, g.Virant), Thristična zveza Spodnje Savinjske doline (03/713 68 68), IZVIR d.o.o. Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih. Pridružite se projektu Edinstveno iz Slovenije! Predvidoma konec junija bo ponovno izvedeno ocenjevanje izdelkov v okviru projekta PCMG-ja Edinstveno iz Slovenije. Izdelovalci, ki bodo uspešno ocenjeni, bodo imeli možnost letos sodelovati na sejmih v Frankfurtu in Milanu ali na MOS-u v Celju pod skupno blagovno znamko, ostalim pa bo ta ocena sugestija, kako izboljšati izdelek Da bi bili izdelovalci kar najbolje pripravljeni, bomo v primeru zadostnega zanimanja v mesecu juniju organizirali delavnico Kako razviti izdelek za uspešno trženje, možno pa je organizirati tudi delavnico Delati doma in uspeti. Vključitev v projekt pomeni za vse zainteresirane veliko poslovno priložnost, ki jo je smiselno izkoristiti, saj bodo predvidoma do novembra 2002 odprte prve prodajne točke za trženje izdelkov pod skupno blagovno znamko. Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na naslovu: Razvojna agencija Savinja, GIZ, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 713 68 60, faks: 713 68 70, e-pošta.podjetniški.center@zalec.si STAVBNO KLEPARSTVO /m IN KROVSTVO ' _____JOŽE-LILJANA STROŽER, s.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 OO, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV SIPRÖ CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 glQNetg STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu maju 2002 povečale za 0,27 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu maju 2002 16.859,74 SIT in je 530,10 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.808,51 SIT, na Polzeli pa 15.951,73 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu maju 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine. Akontacije za toplotno oskrbo se v mesecu maju ne bodo spremenile in bodo znašale 130,30 SIT/m2, to je toliko, kot v mesecu aprilu (za najemnike stanovanj pa 125,20 SIT/m2). Akontacije veljajo od 1. 3. 2002 dalje. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE: - CENTRALA 712 13 60 , 712 13 61 - TAJNIŠTVO 712 13 64 - BLAGiUNA 712 13 76 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 - (upravniki) 712 13 63 - FAKS 712 13 62 - DIREKOR 712 13 66 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 Turizem je povezovanje Spodnja in Zgornja Savinjska dolina sta pred časom že kar dobro živeli od turizma, po hudi nekajletni krizi pa se število turistov v naših krajih znova povečuje. A za vsak turistični tolar so potrebni veliki napori in vedno nove ideje, kako ustaviti turiste in kaj jim ponuditi. Praktična majhna zgibanka, primerna za vsak žep, z zemljevidom in označenimi turističnimi točkami, pa še z nekaj zgodovinskimi podatki, pride prav vsakemu turistu. Idejo o zgibanki je uresničil in na tiskovni konferenci v svojem gostišču v Letušu predstavil Janko Pirnat. Janko Pirnat je povedal, da je bil cilj izdaje zgibanke povezati delne turistične ponudnike na določenem območju. Po Spodnji Savinjski dolini v smeri Ljubljane in Maribora vsak dan drvijo množice turistov, ki jih je zelo težko preusmeriti z avtoceste, mnogo laže pa je k obisku privabiti turiste, ki potujejo na osi Pavličevo sedlo - Šentrupert. Teh naj bi bilo letno okrog 170 tisoč. Ideja za zgi- banko se je porodila decembra lani, zatem je Janko Pirnat pristopil k pridobivanju oglaševalcev in poslovnih partnerjev. K projektu so pristopile vse spodnjesavinjske občine in obči- Janko Pirnat na Šmartno ob Paki ter 88 tako imenovanih delnih turističnih ponudnikov. Avtor karte je Mladen Melanšek iz Žalca, časovni trak pa je izdelal mag. Branko Goropevšek iz Celja. Na karti so objavljene fotografije dr. Borisa Skalina, Mirana Orožima in Janka Pirnata. Prevodi so delo Nataše Bizjak iz Mozirja, tiskala je tiskarna Gaj tisk iz Celja, karto pa je oblikoval Janko Pirnat. Pri projektu sta sodelovali tudi Razvojna agencija Savinja Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Karta je izšla v nakladi 60 tisoč izvodov, od tega so naročnikom razdelili 15 tisoč izvodov, dva tisoč so jih po pošti poslali šolam, avtobusnim prevoznikom, turističnim agencijam in drugim, prav tako jih že delijo v Mozirskem gaju, v Logarski dolini, Šaleški dolini, v jami Pekel in rimski nekropoli. Na predstavitvi so spregovorili tudi nekateri sodelujoči v projektu, med njimi župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun in lastnik muzeja motociklov na Vranskem Peter Grom, ki je med drugim poudaril: “lUrizem je samo povezovanje, ne konkurenca.” Tako velja po svetu in to spoznanje se počasi širi tudi med savinjskimi turističnimi delavci. Dokaz za to je zgibanka, ki naj bi kmalu izšla v ponatisu in nekoliko večjega formata. K R. Predstavilo se je Turistično društvo Liboje Na povabilo Turističnega društva Velenje, smo se odzvali tudi iz Turističnega društva Liboje. Na shod vseh TD Slovenije, smo se v soboto, 18. maja 2002, predstavili na stojnici na Titovem trgu v Velenju. Mnogoštevilnim obiskovalcem in delavcem v turizmu smo predstavili zloženko našega kraja, samostojni podjetnik Matjaž Avsec je razstavil izdelke iz keramike, nekaj naših mladih gospodinj pa je speklo dobrote, s katerimi so se posladkali obiskovalci in jih tudi pohvalili. Na odprtem odru v Rdeči dvorani so se s svojim pestrim programom predstavile še mlade flavtistke, ki sicer redno igrajo pri Pop godbi Liboje. V Velenju so nas prijazno sprejeli, mi pa smo se marsičesa naučili in videli veliko zanimivega, kar nam bo v spodbudo za naše nadaljnje delo na področju turizma in promocije kraja. Menim, da smo naš kraj uspešno, na lep in nevsiljiv način predstavili širokemu krogu turističnih delavcev Slovenije. Veselimo se že naslednjega srečanja prihodnje leto, kamor se bomo odpravili s še kakšno zanimivostjo in dobroto iz Liboj, saj le-teh v našem kraju ne manjka. Tatjana Jelen - Golavšek in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka ■----------------------s UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 5 LET VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. J JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke maj2002 NOVOSTI IZ STRANKE DeSUS Že v nekaj dneh po zaključku kongresa stranke, ki je bil konec marca v Postojni, se je dnevni tisk na široko razpisal o zdrahah v vodstvu stranke. Tisti, ki so izgubili oziroma niso bili izvoljeni, so skušah očrniti legitimno izvoljeno vodstvo, novinarji pa so nekorektno razpihnili manipuliranje s posamezniki iz vodstva stranke. Da bi čimprej razčistili nekatere trditve, je bil sklican najprej izvršni odbor, kmalu na to pa še svet stranke. Oba foruma sta trezno presodila nastali položaj in ugotovila, da je potrebno zavrniti vse neutemeljene izmišljotine, ki so se pojavile v sredstvih javnega obveščanja v zvezi z lastninjenem zavarovalnic, sicer pa verjamemo v legitimno izvoljeno vodstvo. Zadovoljni smo lahko, da je prevladal razum, saj so posamezniki že sanjah o izrednem kongresu. V razpravi na izvršnem odboru je bilo poudarjeno stališče, da je potrebno večje sodelovanje med vodstvom stranke ter poslansko skupino, kajti le na ta način lahko ima stranka večji vpliv na dogajanja v Državnem zboru. Pri vsem tem je važno, da je bil zglajen spor med legitimno izvolje- nim predsednikom stranke g. Antonom Rousom in protikandidatom na volitvah g. Stjepanom Šanbertom. O volitvah oziroma naši kandidaturi za predsednika države lahko v tem trenutku povemo, da kandidira tudi predsednik Društva upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec. Prav je namreč, da smo stranka, ki s svojim kandidatom sodeluje na predsedniških volitvah, kajti tokrat se je potrebno zavedati, da predstavljamo eno tretjino volilnega telesa, če se tega nismo zavedali že na državnozborskih volitvah, ko je glasovalo za našo stranko le 10% upokojencev. Prav zaradi tega dejstva nimamo možnosti sodelovanja v drugem krogu, posebno še, če g. Janez Drnovšek ne bo kandidiral. Mnogo truda so naši predstavniki vložili tudi v letošnji regres, ki bo izplačan v enem znesku, in sicer s pokojnino za mesec junij, sprva pa so nam regres želeh izplačati v treh obrokih. Pri našem prizadevanju smo imeh močno podporo s strani vodstva Zveze društev upokojencev, ki ji predseduje g. Vinko Gobec. Rado Rotar O pokopališki dejavnosti Po sprejetju sklepa na zadnji seji občinskega sveta o zagotavljanju gospodarske javne službe, opravljanja pokopaliških storitev in dela pogrebne dejavnosti na vseh pokopališčih Občine Žalec, ki se bo izvajalo v okviru Javnega komunalnega podjetja Žalec, sem mnenja, da je bil sprejeti sklep logična in razumna posledica dejanj izvedenih v samem postopku razpisa izbire in podelitve koncesije o opravljanju pokopališke dejavnosti. Sam sklep je predlagal na svoji zadnji seji, Odbor za okolje prostor in komunalne zadeve, kot posledico izredno odklonilnega odnosa krajevnih skupnosti do predloga strokovne komisije, ki je opravljala izbor in vrednotenje prispelih ponudb za podelitev koncesije. V bodoče se bodo torej pokopališke storitve zagotavljale znotraj Javnega komunalnega podjetja, del teh storitev (izvedba pogrebne svečanosti, urejanje spomenikov, posameznih grobov pa se bo predalo v izvajanje podizvajalcem, ki se pojavljajo na trgu in dejavnost opravljajo, kot profitno. Tako smo uspeh obdržati tržno komponento. Sama podelitev koncesije bi po opredelitvi strokovnih služb, enotno uredila izvajanje te dejavnosti, pod enakimi pogoji za vse dele Občine Žalec, kar bi bilo edino prav, vendar pa bi po mojem mne- LDS Liberalna demokracija Slovenije nju občinske strokovne službe lahko bolje ocenile ne (interes) potencialnih izvajalcev in bolj prisluhnile vodstvom Krajevnih skupnosti, saj bi takšen sklep lahko sprejeli že prej, brez izvajanja nepotrebnih aktivnosti v zvezi s podelitvijo koncesije. V olajšavo pa naj navedem, da občinske strokovne službe res niso mogle predvideti tako majhnega interesa za opravljanje te dejavnosti. Ob kriterijih za izbiro najboljšega ponudnika pa ne morem mimo tega, da je v končni oceni posameznega izvajalca 30 točk predstavljala višina ponujene koncesijske dajatve, le 20 točk pa cena same storitve. Z vidika uprav-ljalca proračuna je to povsem razumljivo, saj se na ta račun v proračun nateče več sredstev, čeprav je sama storitev dražja in gre za prikrito koncesijsko dajatev, ki jo v končni fazi plača uporabnik. Sami uporabniki pa kar je popolnoma normalno težijo k čim cenejši storitvi. Rešitev je tako lahko le v uravnoteženem deležu točk za koncesijsko dajatev in ceno storitve v našem primeru 25:25 točk, saj bi na ta način prišli do sorazmerno ugodnih finančnih učinkov tako za občinski proračun kot za uporabnike in ne bi naleteli na tako odklonilen odnos v KS, pri podeljevanju koncesije najboljšemu ponudniku. Gvido Hribar Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. SREČA Sreča je pojem, ki ljudem zbuja občutek zadovoljstva in samozaupanja, ne glede na čas in dogodke, ki se dogajajo v tem času. O sreči lahko govorimo le ljudje, čeprav jih najbrž ni malo, ki menijo, da so lahko srečne tudi Živah. Ah še srečnejše; ampak pustimo to. Lahko pa o sreči govorimo tudi glede stvari, ki so z ljudmi tesno povezane in politične stranke to prav gotovo so, saj same na sebi ne bi obstajale. Za Slovensko ljudsko stranko lahko rečemo, da ima srečo. Ta pa ji ni dana kar tako, temveč je odraz treznosti in sposobnosti njenih članov, ki vanjo vlagajo vehko energije in dela. Lahko se pohvalimo, da nam je v svoji desedetni zgodovini z voljo vseskozi uspevalo obdržati krmilo trdno v svojih rokah. Seveda ni šlo brez težav in poskusi, da bi nas speljali z naše poti, ki smo si jo začrtali, so bili številni. In prav tu lahko govorimo o sreči, ki smo jo imeh ob izbiri predsednika naše stranke. Ta se kaže v njegovih kvalitetah, med katere gotovo moremo šteti trdnost in upornost, in v dejstvu, da je na to mesto prišel v najbolj kritičnem obdobju SLS. Vehko prahu se je pometlo pod preprogo in čas je, da opravimo generalno čiščenje. Seveda bo glavno vlogo tu opravil g. predse- Blaise Pascal, fizik, matematik in velik mislec, je dejal: “V življenju je tako, da je treba vse plačati. Odkupnina za slaba dejanja sta nesreča in žalost. Verjeti, da usoda nima nobene moči nad nami, je predrznost, za katero po nedolžnem plačujejo prihodnji rodovi." S temi besedami v mislih sem odhajal iz dvorane po javni tribuni 13. maja, ki smo jo priredili skupaj s koalicijsko N.Si v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Predsednika Janez Janša in dr. Andrej Bajuk sta predstavila politično in finančno situacijo v državi, Barbara Brezigar pa se je predstavila kot neodvisna kandidatka za predsednico države na jesenskih volitvah. V drugem delu večera so nam gostje odgovorih na nekaj zastavljenih vprašanj, predvsem v zvezi z NATO, EU, poplavo referendumov, nelikvidnostjo v javnih financah, dotaknili pa so se tudi pravnih vidikov polpretekle zgodovine in denacionalizacije. Vzdušje večera smo izkoristili uidi za podpis koalicijske pogodbe med občinskima odboroma SDS in N.Si, podpisala sta ju predsednika Jurij Blatnik in Drago Podgorelec, o skupnem nastopu na večinskih volitvah za župana in v svete KS na jesenskih lokalnih volitvah. Po končam javni tribuni so se gostje zadržali z ožjima vodstvoma občinskih odborov obeh strank na delovnem pogovoru v gostišču Cizej v Studenceh. Za izvirnost, pristnost, domačnost in prijaznost je poskrbel šef gostišča, s tem pa si je njegov kolektiv prislužil izvrstne reference. Občinski odbor se je s šahovsko ekipo in teniškim igralcem udeležil 4. letnih Športnih iger SDS. Polfinale je bil na Ravnah na Koroškem, kjer so šahisti zasedb prvo mesto, tenisač Iztok Lednik pa nehvaležno 4. mesto. V finalu v Radovljici 20. maja pa so ponovno slavili naši šahisti. Že drugo leto zapored so se vrnili s pokalom Športnih iger SDS v šahu. Iskrene čestitke. Prihodnje leto, za tretjo zaporedno zmago, bomo organizirali piknik z živim šahom; pripomogli bomo k turistični ponudbi, pa še kakšen cekin se bo obrnil na ta način. Maj je bil torej poln dogajanj. Na seji občinskega sveta “ni šlo" s koncesijo za pogrebno dejavnost, kajti prevladalo je stališče, da imajo neko težo cenejše usluge in mnenja krajevnih skupnosti. (Galileo je Slovenska ljudska stranka dnik, vendar mu moramo stati ob strani, kajti sicer bo od naše sreče ostalo bore malo. Vsak dan lahko v našem dnevnem časopisju zasledimo kakšne cvetke, ki rastejo iz tega prahu, a zagotavljamo vam, da so pognojene s pretiravanjem in predvolilno težnjo po očrnitvi SLS in našega predsednika. Nikar ne nasedajte tem vrstam pritiskov in novinarskih natolcevanj. Maja smo gostih našega predsednika v Savinjski dolini. Na posvetu z regijsko koordinacijo se je v prisotnosti članov občinskih odborov seznanil z dobrimi in slabimi stvarmi, ki tarejo našo podružnico. Dobili smo precej napotkov, kako se težav lotiti. Same od sebe se kajpak ne bodo rešile, zato moramo pri njihovem odpravljanju vsi aktivno sodelovati. Obljubil nam je vso pomoč pri izbiri kandidatov in izvedbi volitev, predvsem pa nam je zaželel srečno roko pri odločitvah. Pravijo, da je sreča opoteča in da ima nekatere rajši kot druge. Mogoče res. A čakati, da se nam po naključju nasmehne, nikakor ne smemo. Sreča hodi z roko v roki z delom, tega nam pa v predvolilnem času gotovo ne bo zmanjkalo. In tudi uspeh ne bi smel izostati. Pa srečno! Ivan Jošt SDS pred stoletji vzkliknil: Eppur si muove - in vendar se premika). Verjetno bo tokrat vroča tema, ki jo bo občinski svet obravnaval na naslednji seji, likvidnost nekaterih krajevnih skupnosti. Pa nič strahu, ne gre za analogijo z javnimi financami države, le nekje se je nekaj zaradi nečesa zataknilo in oviro bo potrebno odstraniti. Šolsko leto se izteka, dnevi so toplejši, tudi prve češnje se že pojavljajo, maturanti so v polnem zagonu učenja, mlajše oblega misel na počitnice in vse to je utrip pomladi. A obide me mraz, ko ponovno preberem uvodni stavek tega zapisa. Ta številka Utripa je zadnja pred dnevom državnosti. Po enajstih letih samostojne države ni težko ugotoviti, da so se volivci odločali napačno. Oblast je deset let zaupana ljudem, ki to barko krmarijo stihijsko in neodgovorno. Travme, ki jih nosijo brezposelni, travme žensk, ki jim grozijo z odpusti, če bodo zanosile, travme tekstilnih delavk in delavcev, nezadovoljstvo sindikatov, na drugi strani pa brezglava razsipnost države in oblasti ni tisto, kar je slovenski narod pričakoval 25. junija 1991, ko se je ob zvokih Zdravljice dvigala v večerno nebo slovenska zastava in oznanjala dosanjane sanje. Tista pričakovanja so ostala nekje v drugi dimenziji. Pridigajo nam preroki, katerih besede so milni mehurčki, dejanja pa dim in megla. Ko sem bral Karla Raimunda Popperja, sem si zapisal naslednjo misel: “Vsak izmed nas ima filozofijo in če se tega zavedamo ah ne, nobena od njih ne velja kaj dosti. Toda njihov vpliv na naše delovanje in življenje je velikokrat poguben. Zato je nujno, da jih s kritiko poskušamo izboljšati.” Ob dnevu državnosti, ki ga bomo praznovali še pred izidom naslednje številke Utripa, čestitam članicam in članom koalicije Slovenija, občankam in občanom ter vsem, ki v srcih dobro mislimo. Za 00 SDS Žalec Januš Kasievvicz ZAUPALE V programu lokalnih volitev v letu 1998 smo si v Združeni Usti postavili naslednje vprašanje: “Kaj hočemo?” Odgovor in naš slogan se je takrat glasil: HOČEMO UČEČO SE DRUŽBO IN TRAJNOSTNI RAZVOJ, ki je postavil temelje za videnje Tretje poti, kot si jo je zastavila Združena Usta socialnih demokratov. Ukrepi, s katerimi lahko zagotovimo naše cilje, so: • SPODBUDITI GOSPODARSKO RAST IN POVEČATI ŠTEVILO ZAPOSLENIH, • UVELJAVITI SOCIALNO DRŽAVO, • ENAKE MOŽNOSTI ZA ZDRAVJE, • LAŽJI DOSTOP DO STANOVANJA, • ENAKOMERNI RAZVOJ SLOVENSKIH POKRAJIN, ZLASTI PODEŽELJA. Sedaj je čas, da pregledamo dosedanje delo in ugotovimo odstopanja od zastavljenih ciljev in da se ponosno ozremo na dobro opravljeno delo, ki še ni končano, je pa dobro zastavljeno in ga je potrebno nadgrajevati. Pred voUtvami leta 1998 se je Združena Usta v občini Žalec povezala v koaUcijo z LDS, DeSUS, SLS in Zelenimi Slovenije z namenom podpore nestrankarskemu županskemu kandidatu. Takratni cilji so bili zastavljeni za obdobje najmanj osmih let, to pomeni, da smo se odločiU dati podporo tudi v naslednjem mandatu leta 2002, ob predpostavki dobrega dela. Lojze Posedel je po izvoUtvi dostojno izvajal naš skupni program, zastavljeni cilji pa odražajajo pripravljenost uresničiti nedokončane naloge. Pred koncem tega mandata bomo tudi podrobno anaUziraU naša dejanja in ustrezno ovrednotiU dosedanje Navidezna resničnost Slovenija je socialna država. V Sloveniji je povprečna brezposelnost nižja ko v evropski uniji. Slovenija ima večjo gospodarsko rast kot Avstrija in druge države. V Sloveniji se cedita med in mleko. Tako nekako nas je na nacionalni televiziji dne 21. maja v oddaji Aktualno prepričeval naš finančni minister Tone Rop. Kdor je gledal oddajo se mu je lahko od tu zemeljskega raja v srcu milo storilo. AU je res tako? Moramo prizna-U, da peščica posameznikov, ki je v zadnjih desetih letih nesramno obogatela na račun delavcev, res živi kot v raju. Finančni minister Tone Rop nam torej naüka virtualna očala s katerimi je videti naše stanje v javnih financah normalno in celo boljše kot v zahodno evropskih državah. Na izvajanje dr. Bajuka, ki je menil, da vlada še naprej prikriva primanjkljaj v javnih financah in da nihče ne ve natančno koUko ga je v resnici, je Rop hotel vsiUti slovenski javnosti občutek, da se Bajuk na finance ne spozna in da ne zna računati. Torej je edini, ki zna računati g. Rop pa čeprav se njegovi seštevki vedno končajo z predznakom minus. Nikakor pa ni želel komentirati primanjkljaja v pokojninskem skladu in v zdravstvu, ki se bosta glede na demografsko in gospo- ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov delo. Z vašo pomočjo in vašimi željami si bomo postavili naloge za nadaljevanje. Prepričan sem, da bomo vse naloge, ki nas še čakajo, skupaj z našimi svetniki, ki so se že v tem mandatu izkazati, dobro opraviti. Združena tista socialnih demokratov je dokazala z delom svojih svetnic in svetnikov, da razume stanje v občini in da lahko sodeluje z vsemi in podpira vse razumne predloge. Navsezadnje se rezultati tega dela odražajo tudi v marsikateri na novo pridobljeni dobrini v občini Žalec. Volitve bodo pokazale, komu volivci najbolj zaupajo. Združena tista gre s svojimi kandidati za svetnike na te volitve brez strahu, saj ji je dosedanje delo garancija, da volivci zaupajo našim svetnikom, tako da pričakujemo v bodoče še večjo podporo. Obljubljam vam, da vas ne bomo razočarati, saj se trudimo, da v sodelovanju z drugimi izpolnimo naloge, omenjene na začetku tega članka. V naslednjem mesecu slavimo dan državnosti. Dan, ki je v zgodovino slovenskega naroda zapisan kot mejnik, ki ga je potrebno neprestano braniti in ga ohraniti. Spoštovanje smo si pridobiti s svojo državo, zato moramo dobro razmisliti, kako jo bomo tako tudi ohraniti. Vsem bralkam in bralcem UTRIP-a izrekam v imenu ZLSD čestitke ob dnevu državnosti. Roman Virant ZLSD N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka darsko situacijo v Sloveniji samo še povečevala. Dr. Bajuk je povedal, da je komisija za nadzor proračuna dobila na mizo zaključni račun za leto 1998. Pri pregledu je ugotovila veliko nepravilnosti odgovornih javnih funkcionarjev, ki so na nezakonit način zlorabiti javne finance in pripomogli k temu, da je javni dolg, ki ga bo morala plačati slovenska javnost večji, kot bi lahko bil. Na vprašanje vladi, kaj bo storila, da se nepravilnosti odpravijo in osebe, ki so zlorabile svoj položaj odgovarjajo pred sodiščem. Vlada odgovori, da so zadeve tako časovno oddaljene, da so zastarale. Ati ni to dokaz, da nas vladajoča koalicija dobesedno ropa. Brez odgovornosti si bodo napolnili žepe, potem pa oblast prepustili opoziciji naj se ona ukvarja s problemi, ki jih bodo pustili za sabo. Kaj bi dejala vlada, če bi ji mi navadni smrtniki poslati obrazec za dohodnino s petletno zamudo. Ati smo pred zakonom res vsi enaki ? To vprašanje bi morali postaviti varuhom zakonitosti, a kaj ko bi na njega čakali kakšnih deset let, med tem pa bi vprašanje zastaralo. Občinski odbori Savinjsko -Šaleške regije Nsi, krščansko ljudske stranke vam ob dnevu državnosti iskreno čestitam. Drago Podgorelec maj2002 Po DOLINI Stoletnica šole na Vranskem Ob letošnjem občinskem prazniku so se na Vranskem spomnili kar nekaj pomembnih dogodkov, med njimi tudi stoletnice sedanje šolske stavbe. Začetki poučevanja segajo že v 17. stoletje, vendar je pouk potekal v različnih stavbah. 12. aprila 1902 je bil položen temeljni kamen za novo šolsko stavbo, ki so jo svečano otvorili 12. decembra istega leta. Po stotih letih ista stavba, lepša in mogočnejša, še vedno služi prvotnemu namenu. Tako visoko obletnico je pričakala večkrat prenovljena, leta 1997 pa je dobila tudi EKO preobleko. Kmalu bo še lepša. Med pre- dnostnimi nalogami je izgradnja nove telovadnice in nekaterih učilnic. Učenci imajo možnost sodelovati v več kot 40 različnih izvenšolskih dejavnosti. Od šolskega leta 2001/02 je šola devetletna. Na slovesnosti ob stoletnici šole je zbrane najprej pozdravila ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Valerija Pukl, nato pa je spregovoril župan Franc Sušnik. V nadaljevanju so učenci predstavih projekt Sprehod skozi stoletje šole, ob petletnici EKO šole pa dosežke na tem področju ter tri raziskovalne naloge. Prireditve so se udeležili tudi nekdanji učitelji in učenci šole, od katerih so spregovorili Mihca Pečovnik, Janko Križnik in Ivko Kreča. Posebej pohvalno sta o razvoju šole in njeni kakovosti v zadnjih letih govorih Barbara Kresal Stemiša, svetovalka vlade za OŠ na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ter Judita Kežman Počkaj, predstojnica Zavoda RS za šolstvo -organizacijska enota Celje. Bogatemu kulturnemu programu je sledila degustacija jedi naših babic, gostje pa so prejeh jubilejno brošuro z naslovom Naša šola - naš stoletni dom. T. Tavčar S prireditve ob stoletnici šole Prvi šolski filatelistični krožek Čeprav se bliža konec šolskega leta, smo se vseeno odločili za ustanovitev prvega filatelističnega krožka na Osnovni šoli Žalec. Ta “konjiček” se lahko izvaja tudi v času šolskih počitnic, ko učenci niso obremenjeni z učenjem, zato čas ustanovitve ni pomemben. Marsikateremu učencu bo počitniški čas izpopolnjen s koristnim in prijetnim zbiranjem filatelističnega gradiva, staršem, sorodnikom in prijateljem pa ob pogledu na odvrženo pisemsko ovojnico preblisk, da znamke ne sme zavreči, saj ima doma filatelista. Navdušenje mladih je zelo veliko, saj se je v krožek včlanilo kar 52 učencev različnih letnikov. Mentor Toni Cetina, ki vodi krožek, je moral ustanoviti dve skupim, saj bi bilo delo le v eni skupini otežkočeno. Toni Cetina je dolgoletni član Filatelističnega društva Žalec in dolgoletni navdušen zbiralec znamk, obenem pa ima rad delo z mladimi. K ustanovitvi krožka je prisostvoval tudi tajnik Filatelistične zveze Slovenije Bojan Bračič in zaželel bodočim filatelistom veliko uspeha. Učenci so pripravili kulturni program in tako popestrili ta svečan trenutek, člani Filatelističnega društva Žalec pa manjšo razstavo znamk. Mladim filatelistom je obljubil podporo tudi ravnatelj šole Adi Vidmajer. Cirila Haler Ob ustanovitvi filatelističnega društva Uspešen zaključek tretje sezone Društvo Univerza za III. življenjsko obdobje smo ustanovili v oktobru leta 1999, število članov pa se približuje številki tristo. Tretje študijsko leto 2001/2002 smo pričeli z aktivnostmi v “tednu vseživljenjskega učenja” lanskega oktobra. Na podlagi obsežnih prijav in po sklepu upravnega odbora smo uvedli 15 krožkov, kar je pomenilo ponovno širitev in bogatitev dejavnosti. Večina krožkov je delovala v učilnici Bergmannove hiše, kjer je tudi sedež društva. Trije krožki so dom- ovali v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec, dva računalniška krožka pa v specialni učilnici I. osnovne šole Žalec. Sadjarsko-vrtnarski krožek in zgodovinski krožek pa delujeta na primernih tehničnih lokacijah. V maju bo večina krožkov zaključila delovanje v tej sezoni. Uspešno so delovali trije krožki angleškega jezika, trije krožki nemškega jezika, dva krožka računalništva ter po en krožek ročnih del, likovne delavnice, energija in zdravje, zgodovinski in plesni krožek, krojenje in šivanje ter sadjarstvo in vrtnarstvo. V krožkih je delovalo še 215 članov. Ob zaključnih slovesnostih krožkov in na skupnem prijateljskem srečanju so vsi člani izražali željo po nadaljevanju udejstvovanja v tako prijetnem in koristnem izkoriščanju tretjega življenjskega obdobja. Enako pripravljenost so izražali tudi naši požrtvovalni animatorji in skrbni ter priljubljeni mentorji - profesorji. Upravni odbor je sklenil, da bo v avgustovski številki Utripa razpisal natečaj za novo študijsko sezono z dosedanjim obsegom in novostmi. Vljudno vabljeni že sedaj, da se nam pridružite. Janez Meglič Evropa v braslovški šoli Evropa v šoli Na braslovški osnovni šoli je bila prireditev Evropa v šoli pod geslom Naša zgodovina -naša evropska prihodnost, na kateri so se predstavili učenci, sodelujoči v projektu, ki je potekal pod enakim naslovom. Učenci braslovške šole so sodelovali drugič, sicer pa je v projektu sodelovalo milijon evropskih učencev in dijakov, od tega 28 tisoč slovenskih. Braslovške učence so pri literarnem in likovnem ustvarjanju vodile mentorice Bernarda Predovnik, Jolanda Tomazin, Štefka Ručigaj, Anita Rojnik, Damjana Lukman in Julijana Veber. Udeležili so se regijskega tekmovanja, na katerem so z likovnimi deh in pod mentorstvom Damjane Lukman, Yvonne Petek, Žane Kranjc, Damjane Špor in Katarine Hanjšek zasedh prvo mesto. Letošnje geslo projekta je učence vzpodbujalo k razmišljanju o dogodkih in ljudeh, ki so v preteklosti zaznamovali zgodovino evropskega prostora in pomembno vplivali tudi na prihodnost. Mladi si žehjo Evropo brez meja in uresničevanje Prešernovega verza "... ne vrag, le sosed bo mejak.” V času prireditve so si učenci lahko ugledah tudi Evrobus. T. Tavčar Za vsako bolezen raste rož’ca V prostorih knjižnice I. OŠ Žalec je bila predstavitev pesniške zbirke Za vsako bolezen raste rož’ca, ki je nastala kot rezultat Pehtinega kulturnega maratona tretje in četrtošolcev I. OŠ Žalec. Zbirka je rezultat sodelovanja otrok, učiteljev, staršev in ne nazadnje donatorjev. Pesmi in ilustracije so nastale pod vodstvom mentoric Damjane Kolšek, Ksenije Kuzma, Brede Stepan, Karmen Štusej, Irene Volk - Atelj, Irene Zajc in ob sodelovanju staršev, knjižico pa je natisnila tiskarna Bizjak iz Velenja. T. Tavčar mmmmm ■f L*, ** ', 'V: iÜI J ffWff 1 |r*H '' : £ # 'i♦ m ggfcgajjf jA Utrinek s predstavitve Državni posvet devetletkarjev Na OŠ Polzela je v organizaciji Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Zavoda za šolstvo ter Državnega izpitnega centra potekal državni posvet. Udeležili so se ga najvišji predstavniki organizatorjev, Državna komisija za vodenje nacionalnih preizkusov, predsedniki predmetnih komisij ter 42 ravnateljev osnovnih šol, ki so pred tremi leti prve pričele kurikularno prenovo. OŠ Polzela je bila izbrana kot gostiteljica, ker je v letošnjem letu prejela visoko državno priznanje - Kumerdejevo nagrado. Posvet je potekal v športni dvorani. Vse prisotne je najprej pozdravila ravnateljica polzelske šole mag. Marinka Marovt, ki je predstavila šolo in dosežke zadnjih treh let uvajanja kurikularne prenove. Izpostavila je prednost 9-letne šole, predvsem izbirne predmete v zadnji triadi. Navzoče sta nagovorila tudi državna sekretarka Ministrstva za šolstvo, znanost in šport dr. Andreja Barle Lakota in direktor Zavoda RS za šolstvo Alojz Pluško. Posvet je bil namenjen pripravi druge triade uvajanja devetletke, nacionalnim preizkusom ter oblikovanju zaključne ocene v 9- razredu. Ravnatelji celjske regije so izkoristili posvet tudi za zahvalo predstojnici Zavoda RS za šolstvo, 0E Celje, Juditi Kežman-Počkaj, ki je veliko pripomogla k uvajanju 9-letne šole. T. T. S posveta Po DOLINI maj2002 Ameriška vojska v Libojah Združenje slovenskih častnikov ob pomoči generalštaba Slovenske vojske in Centra vojaških šol pripravlja že od lanskega leta v okviru projekta Vojska vojski zanimiva vojaško strokovna predavanja po raznih krajih Slovenije, ki jih imajo pripadniki Nacionalne garde Kolorada. Pripadniki te elitne vojaške garde so se Savinjčanom prvič predstavili že v začetku lanskega decembra v Žalcu. Pred prazniki pa so organizirali predavanje v Kulturnem domu v Libojah, kjer so jim domačini pripravili lep in prisrčen sprejem. Za to dejanje je v veliki meri zaslužen Matjaž Jazbec, ki je dal pobudo za obisk Američanov v Libojah. Slednji je bil namreč v času šolanja tudi na vojaškem usposabljanju v Ameriki. Gostje iz Kolorada in slovenski predstavniki tega projekta so preživeli v Savinjski dolini, še posebej v Libojah, nekaj prijetnih uric. Matjaž Jazbec in člani Turističnega društva ter nekateri drugi so goste popeljali na ogled tovarne keramike KILI Liboje, Sadjarstva Mirosan in harmonikarske delavnice Frece, kjer so veselo zaigrali in zaplesali. Z navdušenjem so si ogledali tudi cerkev sv. Neže v Libojah. Presenečeni in veseli hkrati so bili obiskovalci v dvorani, ki so zavzeto prisluhnili. Tako kot lani v Žalcu je bil tudi v Libojah posebnega zanimanja deležen major Adam Scuh, ki se je zelo dobro naučil slovenskega jezika in je eden redkih v ameriški vojski, ki govori naš jezik. Predavanje je potekalo v angleškem jeziku ob sprotnem prevajanju v slovenski jezik. Tokratna tema je govorila o plačah in ostalih materialnih stimulacijah ter drugih ugodnostih pripadnikov rezervne sestave oboroženih sil ZDA. Udeleženci, med katerimi so bili poleg slovenskih častnikov iz Savinjske doline tudi uniformirani gasilci, lovci, rudarji, policaji in drugi krajani ter učenci osnovne šole Liboje in Griže, so najprej spoznali delovanje nacionalne garde Kolorada in organiziranost oboroženih sil ZDA. V drugem delu sta pripadnika nacionalne garde govorila o plačah, ugodnostih in drugih stimulacijah, ki so jih deležni pripadniki rezervne sestave oboroženih sil ZDA. Na koncu so gostje odgovarjali na vprašanja, ki jih ni manjkalo nidi po končanem predavanju. Družabnem srečanju pa je minilo v pravem prijateljskem druženju dveh narodov in dveh svetov. D. Naraglav Skupinska slika udeležencev predavanja z Američani iz Kolorada v kulturnem domu Liboje Športne igre upokojencev V tem mesecu so potekale športne igre Zveze društev upokojencev občine Žalec. Že v začetku meseca so pripravili ribiško tekmovanje na jezeru Preserje in prvenstvo v šahu, ki je bilo v prostorih Šahovskega kluba Žalec. Najbolj pestro je bilo v Rušah, kjer imajo svojo brunarico in športne objekte upokojenci DU Petrovče in kjer so se upokojenska društva žalske zveze upokojencev pomerila v balinanju, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju. Zelo pestro in prijetno pa je bilo tudi minulo sredo ob zaključku športnih iger, ko so v prijetnem ambientu ribnika Ivana Cokana na Ponikvi tekmovali v metanju pikada in krogov. Zaključka njihovih iger se je v spremstvu župana občine Žalec Lojzeta Posedela, podžupana Ferdinanda Halerja in predsednika Območne organizacije DESUS-a Rada Rotarja udeležil tudi novi predsednik DESUS-a Anton Rous iz Maribora. Glavni organizator športnih iger je bila Zveza društev upokojencev občine Žalec s predsednikom Antonom Grosom in športnim referentom zveze Martinom Štormanom na čelu. Izvajalci tekmovanj so bila posame- zna društva upokojencev. Ribiško tekmovanje je organiziralo DU Šempeter, šah DU Žalec, rusko kegljanje, streljanje z zračno puško in balinanje DU Petrovče in tekmovanje v metanju pikada ter krogov DU Ponikva. Vsi organizatorji so se trudili biti dobri gostitelji, kar jim je tudi dobro uspevalo. Še posebno prijetno, veselo in zlasti množično je bilo v Rušah in na Ponikvi. V posameznih disciplinah so bili naj- uspešnejši: Šah: 1. Žalec, 2. Ponikva, 3-Liboje; streljanje - ženske: 1. Vrbje, 2. Ponikva, 3. Šempeter; streljanje - moški: 1. Levec, 2. Galicija, 3. Vrbje; balinanje - ženske: 1. Ponikva, 2. Griže, 3. Šempeter; balinanje - moški: 1. Ponikva, 2. Griže, 3. Žalec; rusko kegljanje - ženske: 1. Galicija, 2. Vrbje, 3. Liboje; rusko kegljanje - moški: 1. Levec, 2. Galicija, 3. Vrbje; pikado -ženske: 1. Vrbje, 2. Ponikva, 3. Griže; pikado - moški: 1. Vrbje, 2. Šempeter, 3. Ponikva; krogi - ženske: I. Gotovlje, 2. Galicija, 3. Vrbje; krogi - moški: 1. Vrbje, 2. Ponikva, 3. Griže D. Naraglav OPTIKA “ (Stmonum KODRIN, s. p. Rimska vesta 35, 3311 ŠEMPETER tel.: 03/ 700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDU, POD STROKOVNIM VODSTVOM SP€C. OKULISTU - ZR OČRlfl IN KONTAKTNE LEČE. OPTIKU Š€MP€T€R ČETRTEK, 13. 6. 2002 NAROČITE ZDRAV. DOM Pfi€BOlD ČETRTEK, 20. 6. 2002 S€! Veliko izbiro sončnih očal - po naročilu z dioptrijo! Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št: 03/572 80 80 Trgovina KOŠARICA iz Pernovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam nudijo več izdelkov kot kdaj koli doslej po super ugodnih cenah, kot jih še ni bilo. Ponašajo se z odlično izbiro mešanega blaga in blaga za kmetovalce.__________________ Ta hip vas želimo opozoriti na ugodne cene pijač, več vrst krmil in krmnih žit, škropiv in na odlično izbiro hrane za vaše hišne ljubljence. Omeniti velja tudi ugodne cene motornih olj, vrtnih kosilnic, gnojil za cvetje, prodajajo pa tudi mobilne aparate operaterja Vega. Da pa njihov slogan KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE res drži, vam predstavljamo nekaj cen: SLADKOR 50/1 kg 159,90 SIT SADNI SIRUP 31, raznih okusov 699,90 SIT OLJE DIAMANT PVC 11 samo 199,90 SIT MOKA TIP 500 25/1 kg MLIN KAT1Č 92,90 SIT KAVA BAR 100 g 149,90 SIT MLETO ZAČINJENO MES01 kg 999,00 SIT ALPSKO MLEK012/11 139,90 SIT BRIKETI HOBBY DOG 15 kg 2.990,00 SIT ARIEL 4,5 kg 1.799,90 SIT PŠENIČNA KRMILNA MOKA 1 kg 24,90 SIT KRMNI JEČMENI kg 33,90 SIT ORANŽADA FANY 1,51 zelo ugodno 79,90 SIT Zelo ugodna cena mladega krompirja. Večje količine blaga lahko naročite po tel.: 03/572 80 80 in blago vam dostavimo na dom. Izročitev priznanja za dolgoletno aktivno delo v borčevski organizaciji Štefanu Likoviču Sprejem novih članov V dneh pred praznikom (dnevom upora slovenskega naroda) so se v Kaplji vasi na rednem letnem zboru zbrali člani in članice preboldske občinske organizacije ZZB z namenom, da pregledajo svoje delo v minulem obdobju in izvolijo novo vodstvo. Zbora sta se udeležila tudi župan občine Prebold Vinko Debelak in predsednik Območnega združenja ZZB NOB Rado Cilenšek. Zbor je vodil Ernest Marinc in uvodoma postregel z nekaterimi dejstvi in podatki o Kaplji vasi, ki je dala vvojni kar 57 življenj. V nadaljevanju je o sedanjem političnem, gospodarskem In socialnem trenu- tku Slovenije, o omalovaževanju in poskusih razvrednotenja NOB ter delu občinske borčevske organizacije spregovoril predsednik Viljem Petek. Precej besed sta zbranim članom borčevske organizacije, ki ima v občini Prebold 123 članov in članic, namenila tudi župan Vinko Debelak in Rado Cilenšek, ki sta pohvalila aktivno delo preboldske organizacije in podala nekatere svoje poglede na sedanji družbeni trenutek. V nadaljevanju konference je bilo v organizacijo slovesno sprejetih 13 novih članov, trem prizadevnim članom Valentinu Krulcu, Štefanu Likoviču in Malčiju Kruleju, ki so v organizaciji že od vsega začetka, pa so bila podeljena posebna priznanja. Sledile so še volitve novih organov občinske organizacije. Predsednik bo tudi v prihodnje Viljem Petek. Blagajniške in tajniške posle bo vodila Tonika Martinšek, praporščak ostaja Franc Burkeljc, v odboru pa so še člani, ki zastopajo posamezne vasi občine Prebold. D. Naraglav Zemljišče v dolgoročni najem Pred prvomajskimi prazniki so se na svojem rednem občnem zboru zbrali člani Športnega društva Matke. Na zboru, ki je potekal v dvorani gasilskega društva Matke, so pregledali in ocenili delo v minulem obdobju ter sprejeli program dela, v okviru katerega so razpravljali tudi o odkupu zemljišča, na katerem so postavljena igrišča in objekti njihovega športnega društva. Zemljišče bo kupila občina Prebold in ga dala društvu v dolgoročni 99-letni najem. Zbor je s pozdravom pričel predsednik Boris Golavšek, ki je še posebej zaželel dobrodošlico županu občine Prebold Vinku Debelaku. V poročilu je Boris Golavšek povedal, da so imeli v spomladanskih mesecih in vse do poletja precej delovnih akcij. Te so bile na samem športnem kompleksu igrišč in pri njihovi društveni hišici, ki ima sedaj novo fasado. Pomembna pridobitev je tudi oder ob igriščih, pločnik in škarpa ob hiški. Ob vsem delu pa ni manjkalo prireditev ob materinskem dnevu, prvem maju, zaključku medkrajevne nogometne lige in podobnih priložnostih. Člani Športnega društva so bili organizatorji turnirja v odbojki, posebno odmevno pa je njihovo tradicionalno tekmovanje Tek skozi pet vasi, ki bo letos avgusta že deseti po vrsti. Tek je že tretje leto vključen v akcijo Slovenija teče za zdravje. Lani se je teka udeležilo 80 tekmovalcev iz vse Slovenije. Letos, ob 10. jubilejnem teku, pa računajo, da bo številka precej večja. Ob vsem tem v društvu skrbijo tudi za rekreacijsko vadbo v zimskih mesecih in poteka za moške v telovadnici OŠ v Trnavi, za ženske pa v mah dvorani GD Matke. Dejali so, da bodo morah več narediti za rekre- ativno vadbo tudi v poletnih mesecih in vanjo vključiti čimveč krajanov in krajank. Med prireditvami, ki jih bodo izpeljali letos, je odbojka nad 15 let, ki sodi v okvir republiške akcije Veter v laseh, organizirah bodo planinski izlet na Mrzlico, junija bo Trim kolesarjenje in dva turnirja v malem nogometu, avgusta pa naj bi bil košarkarski turnir in tradicionalni tek skozi pet vasi. Ob vsem tem bodo septembra tudi organizatorji lokostrelskega tekmovanja za slovenski lokostrelski pokal, organizirah bodo pohod na Hom, turnir v namiznem tenisu in še kaj. D. Naraglav Boris Golavšek med podajanjem svojega poročila Ribiško tekmovanje upokojencev dobremu ulovu, saj je kar lepo število tekmovalcev po triurnem ribolovu ostalo brez ulova. Vsi tisti, ki pa so imeli več sreče, so svoj ulov po končanem tehtanju spustih nazaj v jezero. Na razglasitvi rezultatov je zbrane pozdravil predsednik zveze Anton Gros, ki je skupaj s športnim referentom zveze podelil pokale. Med posamezniki je bil najboljši Oto Lesjak iz DU Levec, ki je ulovil najtežjo ribo, tehtala je kar 2,6 kg. Drugo mesto si je prilovil z 2 kg ulovom Niko Pečovnik iz DU Ponikva, tretje pa Jože TUmšek iz DU Griže, katerega ulov je bil težak 1,6 kg. Ekipno je prvo mesto doseglo DU Levec s skupnim ulovom 3,51 kg, druga je bila ekipa DU Ponikva z 2,1 kg in 8 negativnimi točkami, tretje mesto pa je z enako težo, vendar z eno negativno točko več, osvojila ekipa DU Griže. Kot edina ženska ekipa so pokal prejele upokojenke DU Liboje, ki so skupno nalovile 0,85 kg rib. D. N. Zveza društev upokojencev občine Žalec, ki ji predseduje Anton Gros, je v sodelovanju z RD Šempeter na ribniku Preserje organizirala občinsko prvenstvo društev upokojencev v športnem ribolovu. Tekmovanja se je udeležilo šest društev upokojencev občine Žalec, ki so tvorih 6 moških in eno žensko ekipo. Ob pomoči športnega referenta zveze Martina Štormana, ki je poskrbel tudi za dobro počutje po končanem ribolovu, je tekmovanje vodil Jože Oblak. Lepo in prijetno vreme tokrat žal ni bilo naklonjeno maj2002 Ro DOLINI Okrogla miza Nasilje v privatni sferi Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica in Vladni urad za enake možnosti sta pod pokroviteljstvom občine Žalec organizirala okroglo mizo na temo Kako nas zakon ščiti pred nasiljem v privatni sferi. Okrogle mize v sejni dvorani Občine Žalec so se udeležili članice društva Mavrica, delavke Centra za socialno delo, Varne hiše Celje, predstavnice šol, Policijska uprava Celje - Urad kriminalistične policije, Sodnik za prekrške Žalec, delavci Zdravstvenega doma Žalec in predstavnik občine Žalec. Kot gostji in predavateljici sta sodelovali Uršula Rettinghaus, vodja oddelka za enake možnosti v deželni vladi Mecklenburg-Vorpommern, Schverin, in Mira Olup-Umek, direktorica Urada za enake možnosti pri vladi RS. Zbrane je pozdravila Danica Jezovšek-Korent, predsednica društva Mavrica, ki je predstavila delovanje društva. Povedala je, da te dni minevajo tri leta, odkar so svetnice občin Spodnje Savinjske dobne, ki takrat še niso bile organizirane v društvo Mavrica, organizirale posvet in okroglo mizo z naslovom Nasilje v privatni sferi - kaj lahko storimo mi? “Med pomembnimi ugotovitvami takratnega srečanja je bilo dejstvo, da naša zakonodaja pogosto ne omogoča učinkovitega ukrepanja proti nasilnežem v domačem okolju. Naše društvo, ki je bilo ustanovljeno letos, si je zato zadalo nalogo, da s ponov- no okroglo mizo na temo nasilja v privatni sferi poskušamo ugotoviti, kaj se je v treh letih spremenilo, predvsem pa smo se v sodelovanju z Uradom za enake možnosti RS osredotočile na vprašanje zakonodaje,” je povedala Danica Jezovšek-Korent. Udeležence okrogle mize je pozdravil tudi župan Lojze Posedel, kot predstavnik občine pa je predavanje spremljal in v razpravi tudi sodeloval podžupan Ferdinand Haler. Nemška strokovnjakinja Ursula Rattinghaus, ki sodeluje s slovenskim Uradom za enake možnosti v okviru projekta EU phare-Mnning je zbranim predstavila nemški zakon za zaščito pred nasiljem in akcijski načrt za zaščito žensk pred nasiljem. Nemčija in Avstrija sta namreč na področju zaščite žensk, žrtev nasilja v družini, naredbi pomemben korak. V Nemčiji lahko pobcija nasilnežu (najpogosteje gre za moške storilce) na kraju samem za dva tedna prepove vstop v stanovanje. Poleg tega nemški zakon določa možnost časovno omejene prepovedi vstopanja v žrtvino stanovanje obvezo, da se nasilnež stanovanju žrtve na določeno razdaljo izogiba, obvezo, da se na določeno razdaljo izogiba krajem, kjer se žrtev običajno zadržuje, in prepoved, da se poskuša srečati z žrtvijo. Nemške študije so pokazale, da je v Nemčiji vsaka tretja ženska vsaj enkrat doživela nasbje s strani partnerja. Do podobnih številk so prišb tudi na Finskem. V Angbji, na Nizozemskem in v Švici naj bi nasbje doživljala vsaka šesta, v Avstriji pa vsaka sedma ženska. Najpogostejša obbka nasilja nad ženskami je ravno nasbje v družim. “Ker se da stroške, nastale zaradi nasbja nad ženskami, dokazati, nasilje nad ženskami torej ni nekaj, kar bi si ženske enostavno izmisble, ampak je to pereč problem celotne družbe, predvsem pa problem moških,” je povedala Ursula Rettinghaus. V letu 1998 je Nemčija za vame hiše in materinske domove namenba 33 mdijonov evrov (v to ni vštet denar, ki ga za te namene dajejo lokalne skupnosti). Temu je potrebno prišteti še stroške, ki nastanejo v zdravstvu, sodah, sodstvu, pobciji, stroške zaradi zmanjšane produkbvnosti in razne druge izdatke. Mira Olup-Umek je povedala, kaj je bilo v zadnjih letih narejenega na področju spreminjanja slovenske zakonodaje v smeri večje zaščite žensk, žrtev nasilja. Med pomembnejše spremembe gotovo sodi sprememba kazenskega zakonika leta 1999, ko je bilo kaznivo dejanje nasilništva dopolnjeno z nasbjem v družini. Leta 1998 je bb kot alternativni ukrep priporu uveden ukrep prepovedi pribhžanja določenemu kraju ati osebi, pomemben pa je tudi-Zakon o pravdnem postopku, ki je leta 1999 določil, da lahko sodišče v zakonskem sporu na predlog zakonca izda začasno odredbo o izsebtvi zakonca iz skupnega stanovanja, če je to potrebno, da se prepreči nasilje. Urad vebko pričakuje od Zakona o enakih možnostih, o katerem naj bi parlament kmalu odločal. Predlog zakona je pripravil urad v sodelovanju s tujimi in domačimi strokovnja- Od kmetijstva k zavarovalništvu Romana Mirnika iz Šempetra mnogi poznajo po njegovi prejšnji službi v Hmezad Kmetijstvu. Zaradi stečaja je ostal brez dela, vendar se ni predal malodušju, ampak nov izziv poiskal v zavarovalništvu. Danes je eden od 25 zavarovalnih zastopnikov, zaposlenih pri Adriaticu, zavarovalni družbi, d.d., - poslovni enoti Celje. V marcu je bil celo najuspešnejši med njimi. Roman Mimik je Celjan, ki ga je poroka pripeljala v Šempeter. Ko je iskal novo službo, se je odločil za kar precej zahtevno področje zavarovalništva: “Iskal sem razgibano delo na terenu, kar zavarovalništvo prav gotovo je. Nikob točno ne veš, kdaj in kje boš, gre za kreativnost delovnega časa in delo s strankami.” Komunikativnost, prijaznost, znanje in strokovnost so lastnosti, ki odliku-jejo Romana Mimika. “Zavarovalništvo ni enostaven posel. Stranke so vedno bolj zahtevne, obbk zavarovanja pa vedno več. Stranka hoče natančno vedeti, kaj pokriva določeno zavarovanje, kakšne so premije in kakšna so kritja. Mnogi se zavedajo, kako potrebno je zavarovanje: “Vedno več ljudi se odloča za zavarovanje svojega premoženja, ne le avtomobilov, ampak tudi hiš in drugega, saj je to ekonomska nuja. V primera nesreče je namreč čedalje teže priti do denarja za pokritje škode. Problem je pri stran- kah, ki ti sploh ne pustijo do besed, da bi povedal, kaj nudiš, ker jim je plačevanje premij zgolj finančno breme,” poudarjata Roman Mirnik in njegov mentor oziroma organiza- tor terenske mreže Roman Komplet. Roman Mimik nam je zaupal, da mu je nekdanja služba na področju kmetijstva pri sedanjem delu v vebko pomoč, saj laže oceni nekatera tveganja. Tudi sicer še vedno spremlja dogajanja na področju kmetijstva, za svoje telo in dušo pa v prostem času poskrbi s plavanjem, smučanjem, računalništvom in spremljanjem novejše zgodovine. Kljub temu je za svoje stranke vedno dosegljiv na telefonski števdki 041 806 402. K. R. Roman Mimik kinjami za enake možnosti ter nevladnimi organizacijami in vladnimi ustanovami. Zakon, če bo sprejet v pripravljeni obkki, bo pravna podlaga za sprejetje nacionalnega programa o enakih možnostih žensk in moških, katerega sestavni del bo tudi področje nasilja nad ženskami. Nacionalni program sprejme parlament in je zavezujoč za vse, ki jih tak program omenja. Predlog zakona o enakih možnostih nalaga ministrstvom, da spremljajo obbke diskriminacije, ki predstavljajo oviro za doseganje enakih možnosti, kot sta na primer nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje. Mira Olup-Umek je še poudarila, kako pomembno je za Urad za enake možnosti sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki delajo na področju nasilja nad ženskami. Ravno te organizacije so namreč tiste, ki se srečujejo s konkretnimi primeri in so Uradu v pomoč pri dajanju pobud, bodisi za spremembo zakonodaje bodisi za njegovo nadaljnje delovanje na tem področju. D. Naraglav creator Trgovska družba ŽANA, d.d., ŽALEC T ^ Mestni trg 2, Žalec ZANA SUPERMARKET MERCATOR Žalec PRODAJNI CENTER LENA Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE Grili mesna plošča III., 1 kg (klobasa, kare, pleskavica), MDK 1 .‘187,00 1.249,00 Hrenovka, ovita s slanino, 1 kg (4 polovičke), Presno 1.632,00 1.429,00 Sladoled na palčki GOOL, 75 ml Ledo 149,00 99,00 Napitek ACE, 1,5 I Kolinska 187,00 139,00 Tuna Rio mare Insalatissime, 150 g Čokolino, 1 kg Breskov kompot Every day, 425 ml 461.00 ■1:405,00 271.00 259.00 1.119,00 199.00 Akcija traja od 30. 05. 2002 do 13. 06. 2002 oziroma do razprodaje zalog. V BLAGOVNICI ŽANA Žalec in PRODAJNEM CENTRU LENA Levec vas pričakuje: • več kot 170 izdelkov po trajno nizkih cenah, • več kot 200 izdelkov s trgovsko znamko Mercator, • vsak mesec hipermarket akcije z več kot 80 izdelki po akcijskih cenah, • redne mesečne akcije z več kot 50 izdelki po akcijskih cenah, • najcenejši izdelki slovenskih proizvajalcev v Slovenski košarici (50 izdelkov), • štajerski izdelki v Štajerski košarici, • Mercatorjev šparovček - 5 artiklov po skoraj polovični ceni, • akcija Dobavitelj se predstavi, • vikend akcije in še in še ... ZA še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA! MERCATORJEV SALON POHIŠTVA V II. etaži Blagovnice Žana Žalec Nova prodajna akcija Mercator Pohištvo od 17. 05. do 17. 06. 2002. Več kot 70 izdelkov po akcijskih cenah! Kavč Solene/Sylvia, dim.: 190 X 130 cm, v različnih barvah 48.627,00 Postelja Tina, dim.: 200 x 160 cm, v akciji tudi druge dimenzije 59.990,00 Postelja Zmaga, dim.: 200 x 140 cm dim.: 200 x 160 cm Spalnica Larisa, Oreh VABLJENI! 74.990.00 79.990.00 129.990.00 Poleg široke ponudbe priznanih slovenskih in tujih blagovnih znamk, strokovnega svetovanja in računalniških izrisov Vam nudimo tudi skoraj neverjetne plačilne pogoje. MOŽNOST PLAČILA na 12 obrokov BREZ OBRESTI! MMm» Napovednik maj2002 PRIREDITVE V JUNIJU 2002 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: I. 6. ob 10.00 VKLJUČITEV v EVROPSKE KOLESARSKE POVEZAVE PRED HOTELOM ŽALEC RA SAVINJA, GIZ D. JEZOVŠEK - KORENT 713 68 64 1. 6. ob 19.00 KO TAMBURICE ZAZVENIJO - SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN ATRIJ GRAŠČINE ŠENEK NA POLZELI KUD POLZELA MIJA NOVAK 572 04 80 1.6. MIŠ MAŠ ROCK ŽUR LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK KUD SVOBODA GRIŽE ALOJZ HRNČIČ 041 464 985 2. 6. MIŠ MAŠ LETNO GLEDALIŠČE UMBERK KUD SVOBODA GRIŽE ALOJZ HRNČIČ 041 464 985 2. 6. ob 17.00 POJEMO ŽIVLJENJU - CERKVENI OTROŠKI PEVSKI ZBOR CEKINČKI POLZELA ATRIJ GRAŠČINE ŠENEK NA POLZELI ŽUPNIJA POLZELA TINA NOVAK 041 283 304 6. 6. ob 20.00 GLEDALIŠKA KOMEDIJA: SEX, ŠTRUDL & LAŽ DOM II. SLOVENSKEGA TABORA DRUŠTVO ZAGOVORNIKOV TURIZMA ROK ŽAGAR 041 788 654 13. 6. ob 20.00 LIKOVNA RAZSTAVA - ZELENO ZLATO SAVINOV LIKOVNI SALON ZAVOD ZA KUIHR0, ŠPORT LN TURIZEM ŽALEC 712 12 50 16. 6. ob 15.00 SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN PRI CERKVI SV. MIKLAVŽA NA VIMPERKU KUD POLZELA FRANCI OGRIS 572 08 23 od 20. 6. do 22. 6. CVETJE IN PESEM V ANTIČNEM PARKU (ob 50-letnici odkritja rimske nekropole) ANTIČNI PARK - ŠEMPETER TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER METKA VOČKO 700 20 56 21. 6. KUITURNI PROGRAM OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN PODELITEV PRIZNAN) UČENCEM OŠ PREBOLD OŠ PREBOLD 703 64 20 22. 6. od 9.00 dalje POD STOLETNIMI LIPAMI SREDIŠČE VASI TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO UPA G0T0VLJE HENRIK KRAJNC 713 51 68 24.6. ob 20.00 PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI VRANSKO - NA TRGU OBČINA VRANSKO ALEKSANDER BORŠTNER 703 28 00 29. 6. SVEČANOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU KINODVORANA PREBOLD OBČINA PREBOLD METKA ŠRIBAR 703 64 02 OSTALE PRIREDITVE 2.6. ob 11.00 GASILSKA VAJA VRANSKO 2002 VRANSKO GASILSKO DRUŠTVO VRANSKO VLADIMIR REBERŠEK 031 348 330 8. 6. MESEC JAGOD IN PRAZNIK JAGOD JANČE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 8. 6. GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIJAL BORUTA LEBRA ŠPORTNI CENTER MATKE PGD MATKE JOŽI KUPEC 041 783 331 9. 6. SREČANJE TEKMOVALCEV IN LETALCEV LETALIŠČE KAPLJA VAS AERO KLUB PREBOLD EDO POTOČNIK 572 41 58 14. 6. ob 21.30 NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL ANDRAŽA IGRIŠČE ANDRAŽ PGD ANDRAŽ DAVID KRK 041 783 744 15. 6. ob 18.00 PRAZNOVANJE 30.OBLETNICE PGD ANDRAŽ IGRIŠČE ANDRAŽ PGD ANDRAŽ JANEZ DUŠIČ 572 05 14 15. 6. NARAVOVARSTVENI DAN KALIŠČE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 15. 6. ob 15.00 SREČANJE KRVODAJALCEV SSD LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK - GRIŽE OBMOČNO ZDRUŽENJE RK ŽALEC MAJDA PILIH 571 66 16 15.6. OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE MLADINE ŠPORTNI PARK LAIKOVA VAS GASILSKA ZVEZA PREBOLD BRANKO VERK 041 783 207 16.6 OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE ČLANOV IN VETERANOV ŠPORTNI PARK LAIKOVA VAS GASILSKA ZVEZA PREBOLD BRANKO VERK 041 783 207 22. 6. ob 15.00 GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL POLZELE ŠPORTNO IGRIŠČE POLZELA PGD POLZELA IVAN KOTNIK 041 783 225 23. 6. ob 17.00 PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA - DRUŽABNO SREČANJE GASILSKI DOM POLZELA PGD POLZELA IVAN KOTNIK 041 783 225 23. 6. ob 11.30 POD RESKO PLANINO VESELO ŽIVIMO! DOM POD REŠKO PLANINO ŠPORTNO DRUŠTVO MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 23. 6. ob 21.00 V KRESNI NOČI NA GORI OLJKI GORA OLJKA ŠD ANDRAŽ VILI PIŽORN 572 03 37 24. 6. ob 20.0 SREČANJE OBČANOV OBČINE POLZELA IGRIŠČE ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 705 05 00 24. 6. KRESOVANJE V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI LIMOVCE VAŠKA SKUPNOST LIMOVCE GOTARD FERME 041 636 425 27. 6. SHOD UPOKOJENCEV SLOVENIJE DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD IVI STEPIŠNIK 570 19 07 29. 6. popoldan DAN GASILCEV OBČINE PREBOLD IN 100-LETNICA GASILSTVA V LAIKOVI VASI GASILSKI DOM LATKOVA VAS PGD LATKOVA VAS DUŠAN KOSEM 041 783 325 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 1. 6. IZLET OB 30-LETNICI SAVINJSKE PLANINSKE POTI DOBROVLJE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 1. 6. ob 9.00 7. SREČANJE GENERACIJ IN TURNIR V NOGOMETU ŠPORTNI PARK LATKOVA VAS ŠPORTNO DRUŠTVO LATKOVA VAS NIKO VIHAR 041 783 378 1. 6. ŠAHOVSKI TURNIR ZA MEMORIAL ERNESTA ŠELERJA OŠ PREBOLD ŠAHOVSKO DRUŠTVO PREBOLD DRAGICA HRŽICA 572 46 24 1. 6. ob 7.00 POHOD NA BOČ PRED OŠ PREBOLD PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 2. 6. TURNIR V TENISU-PARI TENIS IGRIŠČE - BAZEN VRANSKO ŠPORTNO DRUŠTVO VRANSKO JOŽE KAPUS 031 553 541 8.6. ob 8.00 DAN NOGOMETA (Ogled prenosa tekme slovenske reprezentance, nogometni turnir, koncert.) GAJ PREBOLD LDS TOMAŽ CVAR 031 200 115 8. 6. KOLESARJENJE OBČANOV ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN PREBOLD ZLATKO BEZJAK 031 201 609 8. 6. ob 9.00 MEDOBČINSKI TURNIR V ŠAHU - POSAMEZNIKI DOM KRAJANOV ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ STANKO HRIBERŠEK 572 05 22 8. 6. ob 10.00 LOKOSTRELSKA TEKMA ŠPORTNI PARK ŽALEC LK ŽALEC LEON URATNIK 041 663 401 8. 6. ob 8.00 TENIS TURNIR MEŠANIH DVOJIC AVTOPOLIGON LOČICA TENIS CENTER “AS” VLADO ZUZA 041 736 161 9. 6. ob 7.00 POHOD NA ŠKAF PRED OŠ PREBOLD PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 10. 6. ob 7.00 POHOD NA URŠLO GORO PRED OŠ PREBOLD PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD MILAN SUSAK 041 463 215 13. 6. KOLESARJENJE PREBOLD - PONIKVA - PREBOLD DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOID IVAN DEŽNIKAR 572 46 14 15.6. DAN PREBOLDSKE KOŠARKE ŠPORTNO IGRIŠČE MATKE KK PREBOLD KATARINA JESENEK 703 64 00 16. 6. ob 8.00 DRUŽINSKI IZLET S KOLESI ZBOR IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ VILI PIŽORN 572 03 37 22. 6. ob 9.00 RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE PREBOLD RIBNIK PRESERJE DRUŠTVO PRIJATELJEV RIBOLOVA PREBOLD MILAN RADELJIČ 031 531 947 22.6. ob 9.00 KOLESARSKI VZPON OD KRANJČEVEGA MUNA DO PLANINSKEGA DOMA POD REŠKO PLANINO ŠPORTNO DRUŠTVO MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 22. 6. ob 12.00 DAN ŠPORTA (TROBOJ V ŠPORTNIH DISCIPLINAH) ŠPORTNO IGRIŠČE V MARIJI REKI ŠPORTNO DRUŠTVO MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 22. 6. SREČANJE PLANINCEV NA KAMNIŠKEM SEDLU PRED OŠ PREBOLD PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 22. 6. ob 8.00 TENIS TURNIN DVOJICE, ženske AVTOPOLIGON LOČICA TENIS CENTER “AS” VLADO ŽUŽA 041 736 161 22.-25. 6. IZLET PAKLENICA - KORNATI HRVAŠKA PD ZABUKOVICA IVAN PRIVORA 031 868 188 23. 6. 15. POHOD SKOZI KRESNO NOČ NA GORO OLJKO GORA OLJKA PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA ZORAN ŠTOK 570 19 92 25. 6. TRADICIONALNI POHOD NA ČRETO VRANSKO - ČRETA PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO MARJAN ŠTRUMBELJ 572 51 98 30. 6. POHOD OBČANOV REŠKA KOČA PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 NOČNA LIGA V MALEM NOGOMETU OŠ VRANSKO NOGOMETNI KLUB VRANSKO DANI JESENIK 705 51 41 KINOSKOP Letošnji junij bo filmsko izredno bogat. Zato boste v tokratnem Kinoskopu našli omembe le nekaterih filmov. Začne se z V PASTI, letošnjim petkratnim oskarjevskim nominirancem, ki vzame pod mikroskop malo mesto,... povprečno družino... in prave vzroke maščevanja. Nadaljuje se z VSILJIVCI, kjer je Nicole Kidman pokazala, kako je kričala, ko jo je zapustil Tom Cruise - gotska grozljivka brez krvi, le z zapuščeno hišo, zastrtimi okni in nenehno temo. (Popravek: Nicole je tedaj, ko jo je zapustil Tom, verjetno kričala od veselja, v Vsiljivcih pa je veselje spremenila v grozo. Saj je vendar igralka.) Tam nekje nas čaka tudi VARUH MEJE, v katerem prva slovenska režiserka Maja Weiss rada kaže seksi slovenske igralke, kako se kopajo v Kolpi, opazuje pa jih Jonas Žnidaršič. Kdo jih ne bi? V naslednjem tednu bo med nebotičniki New Yorka pletel mreže SPIDER-MAN (Predstavljajte si ga v Žalcu. Film bi trajal le pet minut. Zaradi pomanjkanja hiš.), letošnji rekorder v vikend dobičku v Ameriki. Njegova poanta: kako osvojiti punco, če imaš super moč, avta pa ne? Od slovenskih deklet v Kolpi do DEKLET ZGORAJ (BREZ) na nemški način, kjer punce, nekako tako kot fantje v Tečnobi v hlačah, iščejo svoj prvi orgazem. Bicikl jim pri tem pride zelo prav. VELIČASTNI TENENBAUMI z Gene Hackmanom na čelu veličajo nefunkcionalno družino, kjer sprava pride šele... ob smrti. (Še en Oskarjev nominiranec!) Ponavljah bomo oziroma vrteli v rednem programu otrokom in odraslim enako všečne POŠASTI IZ OMARE. VOJNO ZVEZD: NAPAD KLONOV je vredno omeniti predvsem zaradi efektov. Posneta je z video kamero, ki se od klasične ne razlikuje, z laserskimi meči, ki jim ni konca, in malim Yodo, ki počne stvari, kakršne doslej na platnu še ni počel Jedi vitez,... je vsekakor boljša dogodivščina kot Prva epizoda. V zadnjem tednu pa presedlamo na iz wrestlinga izhajajočega KRALJA ŠKORPIJONOV, ki se podi po Conanovski deželi ter sproti rešuje slabo oblečene čarovnice; njemu pa bo družbo delal Forrest Gumpovski MOJE IME JE SAM, kjer Sean Penn igra moškega na intelektualni ravni sedemletnega otroka, ki vzgaja lastnega otroka... Peter Zupanc SPORED KINA ŽALEC V JUNIJU 31. 5. - 2. 6. V pasti, Varuh meje, Vsiljivci 7. 6. - 9 6. Spider-Man, Dekleta zgoraj (brez) Pa ne še en film za mulce 14. 6. - 16. 6. Civilna žrtev, Veličastni Tenenbaumi 21. 6. - 23- 6. Iz pekla, Pošasti iz omare, Vojna zvezd: napad klonov 28. 6. - 30. 6. Ladijske novice, Kralj škorpijonov, Moje ime je Sam Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije: 712 12 50, 712 12 52. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE -OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC organizira 15. junija 2002 ob 15. uri v letnem gledališču Limberk v Grižah SREČANJE KRVODAJALCEV Spodnje Savinjske doline. Prijave sprejemajo na sedežu OZ RK v Žalcu, Šlandrov trg 20/a, ali po telefonu 571 66 16 od 3. do 12. junija 2002. KOLESARSKI KLUB ŽALEC organizira deseti vzpon Letuš - Dobrovlje. Tekmovanje bo v soboto, 8. junija 2002, ob 10. uri v Letušu. Prijave sprejemajo eno uro in pol pred pričetkom tekmovanja do 9-50 v Letušu. Startnina je 2.000,00 SIT, do 18. leta starosti pa 1.000,00 SIT. V času prireditve bo popolna cestna zapora na tem območju, približno od 9.30 do 12. ure. Vabljeni! Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. TURISTIČNO DRUŠTVO UBOJE vabi vse rekreativne kolesarje in ljudi dobre volje na DRUŽINSKO KOLESARJENJE PO KS LIBOJE, ki bo v soboto, 1. junija 2002. Zbirno mesto bo ob 10. uri pri KILI Uboje. Startnina za odrasle je 1.000,00 SIT, za otroke 500,00 SIT. Gališki dnevi V krajevni skupnosti Galicija tudi letos pripravljajo tradicionalne Gališke dneve, ki jih tokrat koordinira Turistično društvo Galicija, organizirajo pa domača društva. 2. 6. ob 8.30 - Pohod po obronkih KS Galicija, start pri POŠ Velika Pirešica 15. 6. ob 15.00 - šahovski turnir, v gasilskem domu Pemovo 16. 6. ob 8.00 - turnir v malem nogometu, igrišče pri POŠ Vel. Pirešica 22. 6. ob 9-00 - Ukovno-kiparska delavnica, v POŠ Galicija ob 15-30 - Tek prijateljstva - pohod Trje-Zavrh-Galicija 23. 6. ob 9.30 - košarka v trojkah, igrišče pri POŠ Vel. Pirešica ob I6.OO - streljanje, pri turistični kmetiji Jakac Hramše ob 20.00 - Kresna noč na Šentjungerti 24. 6. ob 20.00 - Prireditev ob dnevu državnosti, Dom krajanov Galicija 25. 6. ob 10.00 - namizni tenis, Dom krajanov Galicija ob 15.00 - Srečanje narodno-zabavnih ansamblov, vaških godcev in godb na pihala, pod šotorom GD Zavrh pri Galiciji 29. 6. ob 8.00 - odprti tenis turnir KS Galicija, Asfaltna baza Vel. Pirešica 30. 6. ob 8.30 - trim kolesarjenje, POŠ Vel. Pirešica - KS Galicija ob 18.00 - vlečenje vrvi, Bistro Janez Zavrh 6. 7. ob 18.00 - srečanje abrahamovcev in zaključek Galiških dnevov, igrišče pri POŠ Vel. Pirešica mai2002 Kultura Pestro kulturno delovanje V dvorani KZ Prebold, ki jo ima sedaj v najemu občina Prebold, so se v začetku meseca na svojem občnem zboru zbrali člani in članice kulturno-prosvetnega društva Svoboda Prebold. Tako kot lansko leto je bil tudi tokratni občni zbor v prvi vrsti pestra kulturna prireditev, ki so jo zaznamovali nastopi posameznih sekcij društva. Predstavili so se mladi ansambel Bananas, plesna skupina Axis, plesna skupina Bams, Moški pevski zbor in gledališka skupina. Po enournem kulturnem programu je zbrane na občnem zboru pozdravila predsednica društva Anica Trivan, ki je izrekla posebno dobrodošlico županu Vinku Debelaku in vsem trem častnim članom društva Pavli Mlakar, Ivanu Farčniku in pesniku Ervinu Fritzu, ki dela in živi v Ljubljani, a se vedno rad vrača v svoj rodni Prebold. V poročilu je izrekla kar nekaj kritičnih in pesimističnih besed o omalovaževalnem odnosu do kulturnega poslanstva in nje same. Sicer pa je Trivanova izrekla vse priznanje občini in še posebno županu Vinku Debelaku, ki ima posluh za njihovo delo in kulturno ustvarjanje. Za njo so poročila podali vodje posameznih sekcij in s tem zaokrožili kompleksno sliko delovanja preboldske Svobode. V razpravi je zbranim veliko lepih in spodbudnih besed namenil Ervin Fritz in pohvalil predsednico Anico Trivan ter vsesplošno uspešno delo sekcij. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da je v Svobodo vključeno veliko mladih, hkrati pa je podal kritiko na račun kina, ki v Preboldu ne obratuje več, ima pa svoje korenine že pred drugo svetovno vojno. Precej besed je zbranim namenil tudi župan Vinko Debelak, ki je dejal, da se morajo kulturniki med sabo sami dogovoriti o projektih, ki jih bodi imeli na nivoju krajevnih odborov, in o projektih, ki jih bodo izpeljali skupaj. Predstavil je tudi projekte, ki že potekajo oziroma se bodo na nivoju občine izvajali v prihodnje. Sedaj obnavljajo dom godbenikov, nadaljevali pa bodo že začeta dela v dvorani KZ Prebold, ki je brezplačno na voljo vsem društvom in organizacijam. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za tekoče leto, precej besed pa so udeleženci zbora izmenjali v družabnem delu v obnovljenem preddverju dvorane, ki bo služila tudi za razne kulturne večere, predavanja in druge namene. D. N. Preboldska gledališka skupina Razstava ilustracij V Občinski knjižnici na Vranskem je bila do 27. maja na ogled razstava ilustracij. Na otvoritvi je ilustratorje predstavila vodja Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar: “Z drobcem knjižnih ilustracij, s katerimi želimo obogatiti praznovanje občine Vransko, predstavljamo znane slovenske ilustratorje. Ančka Gošnik - Godec, Marjanca Jemec -Božič in Jelka Reichman so predstavnice zlate dobe rasti slovenske knjižne ilustracije. Vsa povojna generacija jih pozna iz svojih čitank, takrat še redkih slikanic, iz Čebelice, Cicibana in Kurirčka. V to generacijo spada Božo Kos, mlajša pa sta Irena Majcen in Marjan Manček. Z razstavo smo želeli olepšati praznične dni, mladim pa nameniti literarno uganko. Izžrebancem je Medobčinska knjižnica v Žalcu namenila knjižne nagade.” V kulturnem programu sta nastopila sopranistka Nataša Krajnc in pianist Gregor Deleja, razstavo pa je odprl podžupan občine Vransko Vlado Reberšak. T. Tavčar Anka Krčmar, Vlado Reberšak, Nataša Krajnc in Gregor Deleja k « f i Äfj; ! $'-t |! UUCA DRŽAVNIK DWIGHT EISEN- HOWER PALESTIN. VODITELJ (JASER) SUKAR (MATUA) MORSKA HLOZOF (IMMANUEL) UREDNIK IGRALEC CRUISE GOSTA TKANINA PRE- METENE VALENTIN VODNIK RECEPT TOMAŽ ŠALAMUN VDOVA JOHNA LENNONA (YOKO) GLAVNO MESTO ITALUE NEZNANKA V MATEMATIKI KRAJ PRI TABORU RUS. LETAL GRADITELJ SKUPINA TREH PEVCEV CIRIL ŠKERJANEC OTROŠKA ZADNJICA VRSTA POLOPICE MAKED. KOLO VOZNICA POLJSKEGA VLAČILCA ODMEREK MAMILA ERA RIMSKO PODZEM. HIŠNA SPECIA- LITETA POKRO- VITELJA KRIŽANKE > UTRIP NEUMNO DEJANJE OSTANEK V DIMNIKU FR ATLETINJA (MARIE ■JOSE) EVA LONGYKA MESTO V SVETA POFTNICA SL PISEC (JOSIP) POVRŠEN DELAVEC PTICA VLAŽNIH GOZDOV IGRALKA ULLMANN NAJVEČ JE MESTO V ŠVICI ZRAŠČEN oa VZVIŠENA LIRSKA PESEM BAKTERIJA V OBLIKI KROGUCE EVROPU OBRI GORA V POSOČJU ZMIKAVT MINISTRICA PETRIN LUTKAR MAJARON URADNI SRS PESNIK GOLAR RADU KARR ERBEN OMA, POGANJEK IGRALEC FLYNN C AS PRED BOŽIČEM GRHLOZ. ŠOLA PEVEC JUERGENS JADRAN. OTOK IGRALKA MACGRAW IVO UMEK LOUIS FERDINAND ? POTOVANJE NA KONEC NOČI D> HELENA KODER VRTNA HIŠICA TRO ŠTEFAN PLANINC ČEŠKI AVTO DEPOZIT Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: SLOVENSKI-PROIZV^JALEC-PVC-TALNIH-OBLOG-JUTEKS-PROD/\JNI-SALON-JUTEKS-TALIVA-OBLOGA-STROIVG. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Anica Lebič, Latkova vas 251, Prebold; 2. Cveta Keiner, Gotovlje 102/b; 3. Slavica Breznik, Lopata 17, Celje. Izžrebani nagrajenci se zglasite v uredništvu Utripa, kjer boste prejeli nagrade, ki jih poklanja Juteks, d. d., Ložnica 53/a, Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je PIZZERIA TAURUS, Miran Kajtna, s. p., Levec 40, Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 13- junija 2002 na uredništvo Utripa, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec. maj2002 Živimo z zemljo Bodoči vrtnarji poznajo tudi špargelj - kraljevo rastlino Na Vrtnarski šoli v Celju deluje v okviru dodatnih dejavnosti tudi poskusno-pridelovalna postaja, imenovana Vrtnarska postaja Celje, kjer izvajamo poskuse enoletnih in trajnih vrtnin. Med slednjimi je gotovo zanimiva prestižna vrtnina, imenovana špargelj. Kot vsako leto doslej smo tudi letos priredili “Dan špargljev Vrtnarske šole Celje”. Letos smo dan špargljev proslavili v sredo, 15. maja 2002. Namen dneva špargljev je, da približamo to zdravilno vrtnino pridelovalcem vrtnin in kmetom kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vrtnarskim in kmetijskim strokovnjakom in vsem potrošnikom. Obiskovalcem smo prikazali poskusni nasad, kjer preizkušamo 11 kultivarjev špargljev, gojenih na način beljenega in zelenega šparglja, demonstrirah smo pobiranje šparglja s posebnimi noži, spregovorili o zdravilnih učinkih te rastline ter ponudili degustacijo različnih špargljevih jedi. Kaj sploh je špargelj? Špargelj (Asparagus officinalis), nekateri jo poimenujejo tudi beluš, vrtni beluš, gojena beluša, pojalnica, pojanka, smrečica, je zelnala trajnica, ki jo najdemo prosto rastočo Uidi v naravi. Po najnovejši botanični razvrstitvi spada v družino beluševk (Asparagaceae). Na istem mestu jo lahko gojimo Uidi 20 let. V Sloveniji rastejo štiri vrste beluša oziroma šparglja, in sicer: navadni špargelj, lasasti špargelj, obmorski špargelj in ostrolistni špargelj. Pomembno za gojenje v kulinarične in zdravilne namene je, da pred odganjanjem poganjkov rastlino zgodaj spomladi obsujemo z zemljo v tako imenovane grebene. Spomladi, nekje druga polovica aprila, iz njih pobiramo beljene šparglje oz. beluše. Na ta način dobimo šparglje milejšega okusa, saj vsebujejo tudi manj grenčin v primerjavi z vijoličnim in zelenim špargljem, pri katerem pustimo obarvati mlade poganjke na svetlobi in jih poberemo v velikosti 20 do 30 cm. Ta zanimiva in vsestransko zdravilna rastlina izvira iz Male in Vzhodne Azije in je poznana že kakih 4000 let. Kot tako so jo ceniti stari Egipčani, Grki in Rimljani, prvič pa jo omenja kot zdravju koristno sam Hipokrat že 400 let pred našim štetjem. Znano je, da so nekateri narodi, med njimi še posebej Rimljani, šparglje zelo ceniti oz. oboževali, pa čeprav je bila njihova cena tako visoka, da so jih biti deležni le najpremožnejši. Tildi kasneje, v srednjem veku, se po zaslugi Ludvika XIV. kulinarična in zdravilna vrednost šparglja veča. Še vedno pa je uživanje šparglja predstavljalo prestiž kraljev, knezov, duhovščine ter drugih aristokratov. Od takrat dalje se ponaša špargelj z vzdevkom “kraljevska vrtnina”. Vendar pa se kljub vsemu počasi, a vztrajno prične gojiti na vrtovih premožnejših meščanov v posebnih glinenih zvonovih, pod katerimi so pridelati zelo okusne beljene šparglje. Gojenje na večjih površinah se začne po leta 1800. Razširjeno je po vsem sveta, največ v vseh zmerno toplih območjih. Največje nasade lahko občudujemo v Zahodni Evropi (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Belgija, Holandija...), ZDA ter Tajvanu. Kako pridelovati šparglje? Špargelj dobro uspeva na odcednih, lahkih tleh, bogatih z organsko snovjo, kjer je nivo talne vode vse leto pod enim metrom. Pred samo zasnovo nasada je priporočljivo izvesti analizo tal, kar nam da podatek o potrebnosti založnega gno- jenja, preden se lotimo potrebnega rigolanja do globine 70 cm. Zelo pomembna je izbira sadilnega materiala in kultivarja. Možnosti je več, tako lahko sadimo enoletne korenike, sadike s koreninsko grudo ali pa z neposredno setvijo, kar vpliva na začetek rodnosti šparglja. Najbolj razširjeno je sajenje enoletnih korenik v času jesenskega in spomladanskega mirovanja rastline, ko so tla ogreta na vsaj 12*C. Pri izbiri kultivarja je veliko možnosti, najbolj so razširjene selekcije v tipu Precoce de Argenteull, ki se odlikujejo po visoki rodnosti, zgodnosti ter izenačenosti pridelka. Za sajenje izkopljemo jarke v smeri sever - jug, globine do 25 cm, širina dna jarka znaša vsaj 25 cm, medtem ko razmik med vrstami prilagodimo strojni obdelavi tal (l,5m do 2,8m). Zelo pomemben je razmik v vrsti, ki za beljene šparglje meri 35 do 40 cm, za zelene pa 28 do 35 cm. Sadike enakomerno razporedimo po dnu jarka, tako da so brsti na sadiki razporejeni v smeri vrste, in nasujemo 10 cm plast fine strukturne zemlje. Jarek dokončno zasujemo pred zimo, ko porežemo nadzemne dele rastlin. Pomembna je oskrba nasada prvi dve leti z odstranjevanjem plevela, namakanjem, dognojevanjem, nasad pa je potrebno zaščite Uidi pred boleznimi in škodljivci ter ozimovan-jem korenik. V tretjem leta že pričakujemo prve pridelke, zato je potrebno pri gojenju beljenih špargljev nasad nad vrstami ogrebsti, s čimer oblikujemo posebne grebene. Bolj natančni smo pri oblikovanju grebenov, večjo kakovost pridelka lahko pričakujemo. Prepričana sem, da je prvo pobiranje špargljev radostno in sila zanimivo opravilo. V ta namen zemljo na grebenu odgrnemo, opazimo obeljene poganjke, nož zapičimo tesno ob poganjku ter špargelj spodrežemo. Greben ponovno zagrnemo. Zelene šparglje ne ogrebamo in jih režemo pri tleh, ko so veliki 20 do 30 cm. Pobiranje špargljev naj poteka v zgodnjih jutranjih urah ali pozno popoldne, saj čas pobiranja in kakovostna priprava za prodajo bistveno vplivata na sam kakovostni razred in s tem višino prodajne cene. Kako vemo, da je kupljen špargelj svež? Pozorni smo na barvo, izgled vršička, rezno ploskev, saj mora biti beljen špargelj enakomerno obeljen “od nog do glave”, povrhnjica pa ne sme biti nagubana. Poganjek in rezna ploskev morata biti sveža. Pri tem opravimo preizkus tako, da s prstoma stisnemo odrezan del šparglja ati pa vanj zarežemo z nohtom. Če se pri tem izcedi dišeč, aromatičen sok, pomeni, da je špargelj svež in je vreden nakupa. V šparglju je veliko pomembnih snovi za naš organizem. Svojo zdravilnost pa prispevajo Uidi vitamini A, B in C ter železo, fosfor, kalcij in mangan. Iddi kulinarika nudi veliko domišljije, saj jih lahko pripravimo kot hladne jedi in solate, juhe ter tople jedi. Na koncu lahko ugotovimo, da si špargelj res zasluži vzdevek “kraljeva vrtnina”, saj naj bi bila nepogrešljiva vrtnina vsakega družinskega vrta. Štefanija Kos Zidar Vrtnarska šola Celje Stran ureja Tilka Potočnik Krvava srakonja (Digitarla sanguinalis) Krvava srakonja (Digitarla sanguinalis), imenovana tudi srakonoga, je plevelna rastlina iz vrste trav. Po rasti je ni/ka in v vrtni trati razpre tako nizko rozeto, da je vrtna kosilnica tudi v najnižjem položaju ne doseže. Po vzniku je dobro vidna, saj s svojimi kratkimi in na hitro ošiljenimi širokimi tisti trato močno kazi. Če ima prostor za razraščanje po deh, se ukoreninja tadi na kolencih, če se le-ta dotikajo zemlje. Pretežno se razmnožuje s semenom. Kati spomladi. Prijajo ji s hraniti dobro založena lažja da, kakršnih na vrtovih ne manjka. Vraste se tudi na nerodovitnih deh. Na bilki je 2-12 vejic (prstov). Največkrat jih je 5-7 in ne izraščajo vse iz enega nivoja kot pri pesjaku (Cynodon dactylon). Dorasle rastline se obarvajo rdečkasto do vijolično in obrodijo številna semena, ki dosežejo tudi korita balkonskih rož. Srakonja ima nekaj različic, ki se med seboj razlikujejo v podrobnostih. Zatiranje srakonje na obdelanih površinah ni težavno, saj lahko poleg različnih orodij uporabimo tadi herbi- cide. V vrtni trad ima uspešno zatiranje srakonje težišče bolj v skrbi za ugodne rastne razmere trave in v preprečevanju razraščanja plevelov v okolici in dotoka semen z drugih površin kot z mehanskim ali kemičnim uničevanjem tega travnatega plevela. Glavni vzrok, da se naseli v vrtni trati, je slaba preslegasta trata, ki je največkrat rezultat nezadostne preskrbe trave s hranili, predvsem z dušikom in kalijem, zbitost in slaba zračnost tal, pogoste suše in trav v ruši, ki zaradi slabe prekrivnosti ne morerjo dušiti plevelov. Zaradi sestave travne mešanice so lahko razlike v številu bilk na kvadratni centimeter zelo velike, nekajkratne. Tako ima npr. travna ruša, sestavljena iz navadnih travniških trav, približno 2 bilki na kvadratni centimeter, ruša, zasejana z mešanico selekcioniranih trav, npr. SUPRA (Wolf), ki zelo dobro uspeva tudi na senčnih legah, pa približno 10. Skrajnostne vremenske razmere zadnjih nekaj let, ko so si menjaje sledile močne suše in dolgotrajni nalivi, so prizadele in oslabile tadi vrtne trate. Tildi letošnja spomladanska suša jim ni bila naklonjena, posebno ne tistim, ki jim je primanjkovalo hranil že proti koncu vegetacije v lanskem letu. Pri oslabljenih tratah obstoji nevarnost, da bodo vznikniti ob srakonji še drugi ozkotist-ni travnati pleveli, kot so muhviči, kostreba, Ojstrica in tudi trave, ki ne spadajo na vrt. Če niso preštevilni, jih je najbolje populiti takoj po vzniku in se sprijazniti z nerazveseljivim stanjem in dejstvom, da so za lep vrt, vrtno trato ati njivico brez plevelov potrebne številne pozornosti. Nemalokrat so te tudi kamenček v mozaiku dobrih sosedskih odnosov, ki so nam morda bolj potrebni, kot se tega zavedamo. Milan Veronek Strokovna srečanja za hmeljarje Tudi v letu 2002 se v času rasti hmelja nadaljujejo redna strokovna srečanja hmeljarjev, ki so že utečena oblika posredovanja izkušenj in dosežkov Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Srečanja so namenjena vsem hmeljarjem v Sloveniji, tehnologom v zadrugah in terenskim svetovalcem. Na sestankih, ki so v času rasti hmelja vsakih 14 dni oziroma tri tedne, poleg svetovalcev specialistov predstavijo posamezne aktualne teme tudi ostali raziskovalci na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, zunanji sodelavci in hmeljarji. Da so sestanki bolj pestri in zanimivi, jih obogatimo tudi z demonstracijami. V letu 2002 bomo od marca do avgusta pripravili 9 srečanj. Vsebina sestankov zajema aktualne teme s področja agrometeorologije, fenologie, tehnologije pridelave hmelja, varstva hmeljišč ter spravila pridelkov. Sestanke bomo organizirali na hmeljarskih posestvih v vseh pridelovalnih območjih. Želimo, da ti sestanki ne bi služili le podajanju snovi z naše strani, temveč da bi bila to aktivna srečanja, na katerih bi si hmeljarji ob ogledih hmeljišč izmenjali izkušnje ter se aktivno vključili v razpravo. Zavedamo se, da sestanki na terenu brez posluha gostiteljev za tovrstne oblike strokovnih srečanj hmeljarjev ne bi bili mogoči, zato se vsem iskreno zahvaljujemo. Letos smo organizirati že štiri sestanke. Kljub mnenju nekaterih hmeljarjev, ki se naših srečanj redno udeležujejo, da so ti sestanki zanimivi ter koristni, pa je udeležba na sestankih manjša kot v preteklem letu. Gotovo je eden od vzrokov obilica pomladanskega dela v nasadih hmelja. Je pa to najhitrejši način, da hmeljarji dobijo odgovore na vprašanja v zvezi z morebitnimi aktualnimi problemi v hmeljiščih. Vse hmeljarje vabimo, da si vzamete čas in se udeležite prihodnjih srečanj. Irena Friškovec Izobraževanje vinogradnikov Letošnji program dela Društva savinjskih vinogradnikov zajema tudi bogat izobraževalni program. Na zadnjem strokovnem sestanku so obravnavati oskrbo starih in novih vinogradov, kamor sodi pletev poganjkov, vezanje in odstranjevanje zatistnikov, prikrajševanje mladik in vršičkanje ter gnojenje in škropljenje. Praktični prikaz, ki sta ga vodila Roman Štabuc in magister Konrad Beber s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, je bil organiziran v vinogradu Rudija Trobiša in Lojzeta -Borenška na Sveti Jedrti nad Gotovljami. Strokovnjaka sta odgovarjala na številna vprašanja več kot šestdesetih vinogradnikov, med drugim tudi o obremenjenosti trte. T. T. Med praktičnim prikazom v vinogradu Rudija Trobiša Informacije maj2002 ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Pomladni čas in alergije ^ Obvladovanje alergij Pomladni čas, sonce, narava se prebuja, drevesa in rastline ozelenijo, se razcvetijo, srce nam zaigra... Vendar ta čas ni prijeten za vse. Razširjenost alergij se veča po vsem svetu. Danes ima že skoraj 20 % svetovnega prebivalstva ali četrtma mladih katero od alergijskih obolenj kože ah dihal. Po predvidevanjih specialistov bo imelo čez 15-20 let alergijo že 50 % prebivalcev. Alergije so preobčutljivostni odzivi na določene snovi v našem okolju, v hrani, v zraku. Vsak dan se srečujemo z novimi, okolju škodljivimi snovmi, kemikalijami in živili. Človeško telo se nanje vse pogosteje odziva z značilnimi znaki alergije: seneni nahod, astma, reakcije na koži - dermatitisi in celo z alergijskim šokom, ki brez nujne zdravniške pomoči lahko ogrozi naše življenje. Pogostnost alergij se povečuje zlasti v razvitih mestnih in industrijskih okoljih z modernim načinom življenja, prometnimi razmerami in z dejavniki stresa. Edino učinkovito sredstvo, ki prepreči pojav alergije, je izogibanje alergenom - snovem, ki povzročajo alergijo. Običajno je to nemogoče. Pa vendar, pri vse bolj pogosti alergiji na pršice v hišnem prahu, skr- bimo, da nadležen prah sproti odstranjujemo. Priporoča se sesanje z globinskimi sesalci. Izberimo primemo posteljnino in zmanjšujmo vlažnost zraka v stanovanju. Zaradi alergičnih težav, ki jih povzroča cvetni prah, v času cvetenja ne zračimo stanovanja čez dan in ne hodimo v naravo v sončnih in suhih dneh. Na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni prah, in v večernih urah. Priporočljivo je, da redno sledite informacijam o koncentraciji alergenov v zraku. Kako se spopasti z alergijskimi težavami, ko se nenadoma pojavijo? Alergijske reakcije je potrebno obravnavati resno, še posebej pri otrocih do šestih let, pri nosečnicah in doječih materah, če jih spremlja bruhanje, driska, obolelo grlo, povišana telesna temperatura, vznemirjenost, razbijanje srca, pekoča in srbeča koža. Dodatni zapleti lahko nastopijo ob povišanem krvnem tlaku, težavah z dihanjem in alergijah na zdravila. Ob hujših težavah je potrebno obiskati zdravnika, ki nam predpiše zdravila, s katerimi lajšamo neprijetne znake alergije. Za nasvet pa lahko povprašate tudi farmacevta, ki vas bo napotil k zdravniku, če bo to potrebno, ah vam svetoval, kako si lahko drugače pomagate. Obilne izcedke iz nosu lahko ublažite z ustreznimi pripravki, tudi srbeče in pordele oči lahko primemo oskrbite. Neprijetnosti na koži lahko pomirite s primernim mazilom in poskrbite, da v telo vnesete nekaj več kalcija, ki je dobrodošel dodatek pri zdravljenju alergij. Svetuje se tudi uporaba sistemskih zdravil v obliki tablete, ki jo zaužijemo enkrat dnevno. Neprijetnosti na koži pa se lahko pojavijo tudi zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Pazite, da vam "alergija na sonce” ne pokvari težko pričakovanih dopustniških dni. Pri sončenju upoštevajte zmernost, posebno pri otrocih, izogibajte se direktnemu sončenju med enajsto in tretjo uro. V poletnih dneh pijte veliko brezalkoholnih pijač. Kožo negujte s pripravki, ki ščitijo pred škodljivimi vplivi iz okolja. Izberite ustrezen zaščitni faktor za vašo polt. V poletnih dneh in še posebej pred odhodom na počitnice torej ne bo odveč obisk v lekarni in pogovor s farmacevtom. Uspešno se spopadite z alergijo ter uživajte v pomladi in prihajajočem poletju! Lidija Pavlovič, mag. farm. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec : Telefon; 03 / 713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 j NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV; PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 KONJENIŠKO DRUŠTVO PEGAZ vabi na konjeniški turnir, ki bo 7., 8. in 9- junija 2002 v parku dvorca Novo celje. irDZDMV P MITJU? v 21. junij koncert za mlade pred OŠ Petrovče 22. junij dopoldne mladinsko gasilsko tekmovanje, zvečer zabava za krajane pred OŠ Petrovče. Vabita TD Petrovče in PGD Dobriša vas - Petrovče Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CEUE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL AKCIJA FABIA 5 KLIMO od 1.997.453 SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela. mm §fj GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UG .QDNA PONU DBA POHIŠTVA V JUNIJU DODATNI POPUST NA PROGRAM VEGA -20% REGAL IZ PROGRAMA G-2000, dolžina 3,44 m (barva oreh) ZA SAMO 137.794 SIT NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. Ugodni plačilni pogoji: ČEKI, KREDITI Delovni čas prodajalne: nedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant,si Internet: www.garant.si IIŠTVO ZA VAS DOM! TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH ZA IZREDNO UGODEN KREDIT BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV PRALNI STROJ GORENJE PS 1142 S (1100 obratov) 85.900,00 SIT tfmt ZAMRZOVALNA OMARA, * 310 litrov (izvozni model) 3BJeO.OO-SJT 83.900,00 SIT mm Y j MIKROVALOVNA PEČICA ZANUSSI z žarom 23.900.00 SIT brez žara 19.900.00 SIT HLADILNIK 285 litrov, širine 66, višine 149 cm 3P^OO,OO-SIT 59.900,00 SIT K GRELNIK VODE 80 litrov 23.900,00 SIT 50 litrov 20.900,00 SIT TV SPREJEMNIK EVELUX diagonala 70 cm 76.900,00 SIT diagonala 63 cm 68.500,00 SIT AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG Vse slike so simbolične! BREZPLAČNA DOSTAVA REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE A NIČ VAS NE ZAPELJE KOT CITROEN AVTOHIŠA KOS, KOSSAN d.o.o. Ločica 2/b, Polzela Telefon: 03/703 83 88 Lepo je živeti http://c3.citroen.si mai2002 Kronika Matični podatki Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 25. marca do 1. junija 2002. UMRLI: Jožef Medved (70 let) iz Šempetra, Stanislav Debelak (63 let) iz Šempetra, Jožef Završnik (82 let) iz Prapreč, Janez Lokan (67 let) iz Prebolda, Justina Ribar (90 let) iz Orle vasi, Magda Vrbanič (74 let) s Polzele, Karolina Tratnik (83 let) iz Latkove vasi, Neža Trčak (79 let) iz Prihove, Štefan Svetanič (62 let) iz Rakovelj, Angela Ropotar (74 let) iz Šempetra, Antonija Ferme (65 let) iz Limove, Irma Rössner (92 let) iz Braslovč, Anton Kveder (61 let) iz Zabukovice, Mihael Ferme (69) iz Limove, Erazem Hozjan, (26 let) iz Celja, Anton Kamičnik (69 let) iz Prekope, Marija Jančič (89 let) iz Žalca, Leonid Ajdnik (24 let) iz Kamene, Tadej Puncer (22 let) iz Sp. Gorč, Žiga Rožič (19 let) iz Braslovč, Hana Antloga, (3 leta) iz Gotovelj, Janez Svet (74 let) iz Pongraca, Ana Irmančnik (78 let) iz Drešinje vasi, Drago Hrastnik (49 let) iz Pongraca, Marija Veber (81 let) iz Griž, Jožef Kodre (90 let) iz Malih Braslovč, Ljudmila Erman (74 let) iz Zabukovice. POROKE Poročilo se je 14 parov, od tega: v Žalcu: Samo Sadnik in Janja Habjan, oba iz Žalca, Jožef Dolar iz Tešove in Nina Sadnik iz Šmarja Sap, Matija Grivec in Zdenka Šalamun, oba iz Arje vasi, Matej Šmigovc iz Šempetra in Nataša Lešer iz Gotovelj, Leon Gros in Branka Jelen, oba iz Šempetra, Matjaž Voga in Jerneja Nina Jerman, oba iz Žalca, Ivan Levak iz Sv. Lovrenca in Sabinca Dobravc iz Latkove vasi, Albin Majhenič in Dragica Denžič, oba iz Vranskega. - data poroka: Alojzij in Frančiška Krebs iz Šešč pri Preboldu. na Vranskem: Jernej Pečovnik iz Velenja in Špela Pider iz Brod. Motorist v avto V četrtek, 23. maja, se je zgodila nekaj minut pred 18.00 uro na lokalni cesti izven naselja Čeplje, UE Žalec. 19-letni (B.H.) voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Čepelj proti Pondorju. Izven naselja Čeplje je nasproti pripeljal 16-letni (J.O.) voznik kolesa z motorjem. Med voziloma je prišlo do čelnega trčenja v katerem se je voznik kolesa z motorjem huje ranil, voznik osebnega avtomobila pa lažje. Padec na tirih V soboto, 18. maja ob 15.45 uri se je na lokalni cesti Dobriša vas -Žalec, izven naselja Žalec zgodila hujša prometna nesreča. 62-letna (N.S.) kolesarka je v bližini tovarne krmil, kjer se cesta križa s tovornim železniškim tirom, zapeljala čez dr, pri tam pa je s prednjim kolesom zapeljala med tirnice in padla. Pri padcu se je huje ranila. V drevo V torek, 7. maja, se je ob 20.30 uri na Hmeljarski ulici v Žalcu zgodila hujša prometna nesreča. 76-letna M. M. iz Celja je z osebnim avtomobilom na ravnem delu ceste zapeljala desno na travnato površino, kjer je trčila v drevo. Pri tem se je hudo telesno poškodovala in je bila z reševalnim avtomobilom prepeljana v celjsko bolnišnico. Oj težka pot, oj zadnja pot, ko od srca srce se loči in spremljajo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod! Oj solzna pot, oj zadnja pot, ti v kraje moraš nam neznane od koder več vrnitve ni! Oj zbogom drago srci ti! (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi dragega sina LEONA AJDNIKA iz Braslovč se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in izkazano materialno, finančno in fizično pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in nas bodrili. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za potrebe cerkve. Zahvala gospodom župnikom: Jožetu Zidanšku, Ivanu Rojniku in monsinjoiju Francu Puncerju za lep in častitljivo opravljen obred. Hvala planicem in planinskemu društvu Dobrovlje za častno stražo, nabrano planinsko cvetje in sočutne besede. Hvala sošolcem osnovne šole za izkazano pomoč in ganljive verze. Prav tako hvala g. Francu Debelaku za lep govor ob odprtem grobu. Hvala vodstvu in študentom Fakultete za kmetijstvo, dobroveljskim pevcem za odpete pesmi in odigrano žalostinko. Hvala pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! V neizmerni žalosti njegovi: mama, ati in brat Iztok MALI OGLASI PRODAM VEČJO KOLIČINO HLEVSKEGA GNOJA. Inf. po tel.: 705 61 70 (v večernih urah). K SODELOVANJU VABIMO MONTERJA hladilnih in klimatskih naprav. Pogoj je opravljena V. ali VI. stopnja elektro smeri. Prijave in dodatne informacije: Termo-tehnika, d. o. o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče, tel.: 03/700 16 20 ZA DELO V ČASU POČITNIC IŠČEMO dva študenta zgodovine za urejanje podatkov o NOB in dva študenta ali dijaka za delo v turistično-informacijski pisarni. Informacije: Občina Prebold, tel.: 703 64 00 Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. junija 2002. Uredništvo je v Žalcu, ulica Heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. Nisi odšel ljubljeni sin, ostal si tu, samo malo drugače. ZAHVALA Kruta usoda nam je v 22. letu starosti vzela ljubljenega sina TADEJA PUNCERJA iz Spodnjih Gorč. V najtežjih trenutkih so nam nesebično pomagali in nam bili v oporo vaščani Sp. Gorč: družina Krašovic, znanci, sorodniki in prijatelji. Vsem iskrena hvala. Hvala duhovnikom g. Jožetu Zidanšku, g. Ivanu Rojniku in monsignorju Francu Puncerju - stričeku za lepo opravljen cerkveni obred in govornikoma za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala Slovenski vojski 132 - gorskemu bataljonu - alpsko izvidniški vod iz Bohinjske Bele za izredno pozornost, ki so jo izkazali Tadeju in nam. Iskrena zahvala Borutovim sodelavcem - kriminalistom Ljubljana-Bežigrad, pogrebni službi Morana, KZ Braslovče, Veterinarski postaji Žalec, g. Francu Smajsu in vsem Tadejevim sodelavcem, pogrebcem, pevcem, za vsa izražena pisna in ustna sožalja, vsem, ki so darovali za potrebe cerkve in vsej množici ljudi, ki je Tadeja pospremila na njegov zadnji dom, ga zasula s cvetjem in svečami. Iskrena hvala gostišču Ferlič, cvetličarni Darjan Žalec, foto Rojnik iz Sp. Gorč, ga. Setnikaijevi in braslovškim mlekarjem ter radijskima postajama Goldi in Polzela. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: mami Marta, ati Jože, brat Borut s Sonjo in naši zlati sorodniki Sp. Gorče, Žalec, Laško, London, Ljubljana, Parižlje, Dobrič, Smatevž, Prebold, Črna na Koroškem Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega prijatelja gasilca ŽIGA ROŽIČA iz Braslovč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se odpovedali cvetju in svečam v korist našega društva. ŽIGA nikoli te ne bomo pozabili. Tvoji prijatelji članice in člani PGD Braslovče. ZAHVALA V četrtem letu starosti nas je zapustila naša ljubljena HANIKA. Vsem, ki ste v tem kratkem času njenega težkega življenja storili karkoli za njeno dobro, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki ste se 7. maja 2002 v tako velikem številu in lepo poslovili od nje. HANA s tem dejanjem si veliko pridobila, mi vsi tvoji, pa veliko izgubili. Tvoji najdražji V SPOMIN 31. maja bo minilo pet let, odkar smo za vedno izgubili našo drago ROZALIJO TOMINŠEK. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE OREŠNIK, roj. Cokan, iz Gotovelj (23. 10. 1918 - 17. 5. 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje, številne svete maše in izražena sožalja. Iskrena hvala gotoveljskim pevcem za odpete pesmi, g. Stanislavu Pinteiju za poslovilni govor, g. župniku Branku Zemljaku za lep pogrebni obred, g. Vilku Ograjenšku za odigrano Tišino. Zahvala praporščakom, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi pjeni Ni dneva ne noči, povsod si v srcih z nami ti. V SPOMIN 25. maja 2002 je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil MARIJAN ŠTORMAN iz Kasaz. Že leto dni na tvojem grobu svečke gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Hčerka Mojca z družino Kronika maj2002 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega ŽIGA ROŽICA iz Braslovč 2 (6. 9. 1983 - 26. 4. 2002) se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam stali ob strani in pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše in denar v korist PGD Braslovče in za potrebe cerkve ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Z bolečino v srcu: mamica, ati, Eva in vsi njegovi Saj smrti ni, le drugačne so poti, drugačna luč, drugačni kraji, drugačne ljubljene vezi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE LAZNIK iz Šempetra, Lepa ulica 7, (4. 1. 1915 - 15. 5. 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar in iskrena hvala g. župniku Škofleku za lepo opravljen obred, pevcem Pevskega društva Šempeter ter g. Ograjenšku za odigrano žalostinko. Žalujoči: sin Franci in hčerka Slavica z družinama, vnuki in pravnuki Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Ljuba mama, mimo spi, za vse stokrat hvala ti! ZAHVALA Ob izgubi ljube mame, žene, babice, tašče in sestre MIRE GRM iz Griž (13. 12. 1928 - 21. 4. 2002) se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sv. maše, cvetje, sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Planincu, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, KS Griže, delavcem Garanta Polzela, bolnišnici Maribor, družinama Tanšek in Novak ter prijateljici Olgi za pomoč. Še posebej se zahvaljujem sodelavcem ZD Žalec, ki ste mi v času mamine bolezni in ob njeni smrti nudili čustveno oporo. Žalujoči vsi, ki si jih imela rada. POGREBNE STORITVE Ulan Ropotar s.p. ut.: 700 16 85 GSM: 0(>1 613 269 GSM: 061 768 906 StaroUaška ut. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 26. ure POGREBNO SLUŽBO in CUETUČORNO MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče in darovane sv. maše. Hvala društvu upokojencev za poslovilni govor in pevskemu zboru. Hvala Elektru Celje za venec. Zahvalo smo dolžni patru Viktorju za opravljen cerkveni obred. Lepa hvala dr. Tasiču za dolgoletno zdravljenje ter zdravnikom in osebju internega oddelka Bolnice Celje. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Amalija, sin Ivo in hči Metka z družinama, sestra Milica in brat Vinko ter ostalo sorodstvo Za tvoj 89. rojstni dan pospremili smo te na drugo stran! ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice ANTONIJE JANČIČ iz Žalca (25. 4. 1913 - 23. 4. 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala patronažni sestri Idi in dr. Djuriču za skrb v času njene bolezni, govorniku za lepe besede, Savinjskemu oktetu, godbi na pihala iz Zabukovice, g. Daniju Kisovaiju in pogrebni službi Strahovnik. Hvala vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: sin Zoran, Zvonka, Maja in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 69. letu nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi ANTON KARNIČNIK iz Prekope. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, pisna in ustna sožalja ter sveče. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Vransko, ki so mi bili v pomoč v vsakem težkem trenutku. Zahvaljujem se g. župniku in pevskemu zboru Vransko. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Posebno zahvalo pa izrekam gasilcem iz Prekope, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Kati in vsi njegovi ZAHVALA Na pragu pomladi se je od nas poslovila draga mama, babica, prababica in sestra MARIJA PERGER iz Kasaz (1920 - 2002). Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi pjeni V SPOMIN Mineva deset let, odkar nas je zapustil ljubeči mož in ata FELIKS REBERŠEK. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in z lepo mislijo počastite spomin nanj. Vsi njegovi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev nas zbudi. S cvetjem polje se zagrne, zate pa pomladi ni. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ata, brat in stric ANTON KVEDER iz Zabukovice (20. 4. 1941 - 12. 4. 2002). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja ter darovane svete maše. Posebna hvala g. Planincu za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru ter organistki. Iskrena hvala rudarjem in gasilcem za častno stražo. Hvala tudi kolektivu Juteksa, godbi na pihala iz Zabukovice ter pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Andrej in Janko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice TEREZIJE POLAJŽER iz Alja vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter s cvetjem in svečami prekrili njen zadnji dom. Lepa hvala patroma Manesu in Vanču za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za ganljivo izrečene besede slovesa in pogrebnemu podjetju Strahovnik. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hčerki Cveta in Marija, sinovi Anton, Alfonz, Mirko, Maijan in Branko z družinami maj2002 Zanimivosti Delavki inštituta pri privezovanju hmeljskih pogankov Najmanjši njivi zelenega zlata Ob vstopu v občino Žalec v Levcu in pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu sta že tretje leto nasada hmelja kot spomin na čase, ko je ta grenka rastlina rasla in dozorela na lesenih drogovih -hmeljevkah. Hkrati sta nasada tudi najmanjši njivici “zelenega zlata” v Savinjski dolini, ki je bila in ostaja prepoznavna po tovrstni rastlini, brez katere si ne bi mogli zamisliti prijetne grenkobe, ki jo ima pivo. V začetku maja so delavci Inštituta za hmeljarstvo Žalec, ki letos obeležuje 50-letnico obstoja, postavili drogove ob hmeljske sadike, jih obrezah in privezali na drogove, da bodo lahko nadaljevali svojo pot rasti proti vrhu hmeljevke. Hkrati so majhni njivici tudi pognojili in okopah. V sredini avgusta, ko bo hmelj dozorel, ga bodo na star način tudi obrali. Vsekakor pa bo vse do takrat lepo opozarjal obiskovalce doline iz celjske strani, da prihajajo v dohno hmelja. D. N. Gobe v maju Tinko Vaš iz Gotovelj (na posnetku) je ob Savinji v začetku maja nabral približno tristo smrčkov. Povedal je, da so smrčki zaradi redkosti visoko cenjeni na svetovnem trgu. Kot gomoljevka spadajo med zaprtotrosnice, doma so v Italiji, Franciji, Švici in na ameriškem srednjem Zahodu. V Minnesoti imajo celo vsakoletni festival smrčkov. Po nekaterih zapisih rastejo tudi na pogoriščih in prav zaradi tega nekateri navdušenci iz Provanse v Franciji previdno kurijo v gozdovih v upanju, da bodo spomladi na svetlo pokukali smrčki. Njihov okus spominja na slanino. Za zamrzovanje te gobe niso primerne, zelo okusne so vložene, še najbolj pa sveže. M. C. Prikaz starih kmečkih opravil Letošnji Šentjurski sejem je ponovno postregel z nekaterimi zanimivostmi. Posebno poglavje zavzema prikaz nalaganja hlodovine in prevoz lesa z vozovi, ki je potekal v Ojstrici pod Krvavico in potem mimo sejma do Šempetra. Nič manj zanimivo pa ni bilo na samem sejmišču, kjer je posebno zanimivost zbujala razstava malih Živah v oranizaciji Društva gojiteljev malih Živah Spodnje Savinjske dohne, pa sprevod in razstava oldtimerskih motorjev in avtomobilov in ne nazadnje tudi prikaz nekdanjih kmečkih opravil, ki ga vsako leto pripravijo možje in fantje iz Črnega vrha nad Taborom. Letos so prikazali, kako so včasih s posebno ročno žago rezah deske oziroma plohe. Pri tem nič kaj lahkem opravilu je bilo potrebno kar nekaj močnih in tudi natančnih rok. D. N. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Biblijski prizor Tako bi lahko zapisah pod to fotografijo, ki je nastala prve dni maja v Zabukovici pod Gozdnikom. Sredi dneva, ko je sonce kar močno grelo, si je počitek privoščil tudi trop ovac. Kot so povedali domačim, jih večkrat vidijo počivati ob stari kapelici, ki je prav hvaležen fotografski motiv. Skupaj z ovcami daje zanimivo podobo, ki spominja na motive iz bibhjskega sveta. D. N. Salamiada in pohod Ponkovljanov Turistično in športno društvo Ponikva sta v aprilu organizirali ocenjevanje domačih salam s ponkovškega terena. V ocenjevanje je prispelo 28 salam. Komisija je imela težko delo, saj je bilo povprečje izdelkov zelo dobro. Prvo mesto za salamo je prejel Franc Kos, ml., drugo mesto Milan Pečnik in tretje mesto Rudi Super. Še isti večer je bila razglasitev in degustacija domačih dobrot ob domači glasbi. Kljub vehkemu številu udeležencev je od pojedine ostalo še veliko salam, zato smo se v odborih društev odločili, da organiziramo skupen prvomajski pohod in na cilju ponudimo preostale salame. Na pohod smo povabih vse člane krajevnih društev, pa tudi ostale krajane. Zbrali smo se 1. maja ob 10. uri pri Verdevovih v Podkraju in peš krenili v Vinsko Goro čez Gonžarjevo Peč do Lovsekga doma. Po dveumi hoji smo prijetno utrujeni posedli za mize pred domom in se okrepčali z domačimi dobrotami - salamami, kruhom iz kmečke peči ter vinom. Rekli smo, da dobrote poklanjajo Ponkovljani Ponkovljanom. Sledile so športne igre za vse udeležence. Čas je hitro minil in v zgodnjih večernih urah smo se po isti poh vrnili do Verdeva. Preživeli smo prijeten prvomajski dan. Nada Jelen Ponkovljani na^ohodu^ Čebele pa kar na kolo... Mesec maj je mesec, ki ga čakamo vsi čebelarji. Čudovit je pogled na vrvenje čebel, ki s prepolnimi koški cvetnega prahu obiščejo na tisoče cvetov. Ko se začnejo čebelje paše, imamo čebelarji s svojimi ljubljenkami dosti dela. Med drugim je zelo pomembno preprečevanje rojenja, ki pa ni vedno uspešno in marsikomu se kakšen roj čebel izmuzne iz panja in se odpravi na svoje potovanje. Tako je bilo tudi z rojem čebel, ki pa so se, glej ga zlomka, na svojem potovanju ustavile kar na kolesu. Lastnica kolesa je morala domov peš in šele ko je čebelar ogrebel čebele v čebelarski zaboj, je dobila svoje kolo. Jani Puckmeister PwjXo^voÌ^ Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP 3. junij 2002 ob 10. in 16. uri NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA ”A” KATEGORIJO BREZ OMEJITEV! (motorji: Yamaha 125 ccm ter 250 ccm in BMW 650 ccm) VABLJENI!