Gospodarske stvari. Dobro seme, dobra žetev. Kar človek seje, to žaaje. Kdor torej aoče, da pričaka dobre žetve, mora mu biti skrb za dobro seme. Samo aeme ae stori še sicer vsega, toda veliko pripomore, da ae ostane drugo obdelovaaje, ki ga polje terja, brez plačila. Gaoja mora vselej polje dobiti in to gaoja, ki prati pa tudi setvi streže. Tu pa je potlej v prvi vrsti treba dobrega, velicega ia zrelega semeaa; kajti le tako seme je za to, da vzkali ia daje mladej klici dovolje hraae. Le-te mora klica imeti že v aemenu samem, sicer utegae vsahaiti, še predao mu pomaga kaj hraaa, ki aiu jo daje prat, zemlja, v kateri leži. Skušaja kaže, da ima dobro seme največ moči, kakor za to, da vzraate veliko, tako tudi za to, da dozori lepo zrnje. Za aetev torej aiso zraa, ki ao aaklaaa ali aatoleeaa, poprek taka zrna, ki ao kakor že koli trpela v avoji vuaaaji obliki. Taka zrna še sicer kalž, ako ai kal sama kje kako obnemogla, toda klice, ki jih poženo, ne dobe dovolje hraae, so koj s kraja slabe ia za to jim najmaajša stvar akoduje, to pa celo njih življenje. Kar horeš tedaj rabiti za aeme, tega ti ae kaže m atiti ali luščiti aa atroji Pri tPtn se oškoduje zrnje aaj reče, kar je komu ljubo. Ne bode toraj svet narobe, če piavimo. da stori gospodar prav, ako koj pri žetvi aa to gleda, da si odbere najbolji sad za aeme. Ia čeaar ae ame prezreti, je to, da izgubi seme svojo kaljivo moč. če leži dalje časa ali če ae ae shraajuje aa pravera kraji. Nemaračiaa tepe v tem aama aebe. Ako je vreme aeugodao pri žetvi ia ae sodi, da zraje ni dobro dozorelo, tedaj pa je bolje, če se vzame seme iz prejšnjega leta. V tem pa ae smemo pozabiti, da je tako seme — iz prejŠBJega leta — izgubilo več maaj svoje kaljive moci ia mora se torej gošče sejati. Ni krivo, če človek pusti aekaj tacega semeaa vskaliti. Po tem, kakor to vzhaja iz prati, mogoče je razsoditi, koliko da ga je treba gošče sejati. Da se vzame le zrelo seme za setev, to se razumeje samo po aebi. Sicer ae rečemo, da bi blizu dozorelo seme Be kalilo, toda gotovo je to, da je slabše ia da ae daje upaaja aa dobro, bogato žetev. Dotlej pa tudi ai, da človek čaka, aaj se žetev prezori, kajti tačas iz pade veliko zraje in še Bajboljše je tisto, ki izpade. Vrbu tega pa še kali tako zraje slabše ali vsaj Be vae ob eaakem čaau. To bi bila pa tedaj tudi izguba. Ako torej bočeš, naj ti vzhaja setev eaako ia v eaacem času, skrbi, kolikor je v tvojih močeh, za to, da spraviš žetev v lepem času v hram ia pa da shraaiš zrnje lepo, tako, kakor zasluži. Eao kakor drugo, če ae zaaemari, bode zraju ia torej tvoji mošnji aa škodo. Zraje aima vee lepe barve ia kar tudi ai brez vsega, prijetae voajave. Zraje, ki diši po plesajivci, ni za setvo lzbira, dobra izbira pri semeau je pač v resaici veliko vredaa, ali oaa sama še ae stori vsega; v tem je treba še, da je seme čisto. Za to je bila svoje dai najbolja — vejača,,. sedaj pa se pri mlatvi veja zraje že bolj po redko ia vsled tega je čisto zraje le redko kje, izlasti tam, kjer se dela le bolj Ba veliko, da služi mlatič več ,,meruha", gospodarju pa pride več zrnja v ,,košti''. (Konec prih.) ZajČji zob. Odkar je večja skrb pri Baših gospodarjib. za sadao drevje, sliši se tudi več o škodi, ki jim jo dela zajčja para Ba mladih drevesib. Kedar je zima huda ia dolga, tačas skorej aobeaa ograja več ae pomaga. Sila lomi kola — tudi pri zajci. Tudi letoa se sliši, da je več škode na drevesib. Mi zato opomeaimo aaše aadjerejce, aaj gledajo v pravem času na dreveaca, ki so vsled zajčjih zobov trpela škodo. V čaaih šeje drevesce mogoče rešiti, aaj atorč torej v tem, kar je prav ia mogoče, da se še tako drevesce obdrži. Več let truda ia upa bili bi imeli sicer zastonj, kar so ga imeli za drevesce. Sejmovi. Dae 10. marcija v Celji, pri sv. Juriji pri Taboru, pri sv. Jakobu, v Kapeli, v Kostrivaici, pri sv. Filipu pri Kozjem, v Straaau aa Spodaji Polakavi ia v Slov. Gradci. Dne 12. marcija pri sv. Juriji Ba juž. žel., pri sv. Lovreaci aa Dravskem polji, v Mariboru. ia v Selnici na Dravi. Dne 14. marcija v Imeaem pri Podčetrtku. Dne 15. marcija na Bregu v Ptuji ia v Zdolah.