ZA KgKAJ VEČ HOT
lC r iobivate
• 3 NARODA"
^ <3»
It ^^ ^RAVNOST NA DOM * -	nedelj In praznikov)

ZANIMA
GLAS NARODA
- List slovenskih delavcev r Ameriki -
Reentered m Second da« Matter September 25tb 194« at the Pott Office at New Yortt. N. Y., ander AH of Concern of Mareb Srd. 187»"
Tel: CHeLsea 3-1242
A WAM HALF WON . . •
tr/
1
No. 12 — St,
- VOLUME LIII. — LETNIK LIII.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1945 — IS RE DA, 17. JANUARJA, 1945
RUSKI VAL SE DVIGNIL
&
"V EXTRA WAR BONDS
Dve ruski armadi ste na poti proti Nemčiji ter prodirata »kozi Poljsko na 120 milj dolgi fronti. 23 milj južno od Varšave, pa do Karpatov. Obe armadi, ki sta si oddaljeni le šest milj, £tejeta okoli 1,250 000 vojakov. »
V svoji velrkaii>ki ofenzivi, n kateri pravijo, da je največja ofenziva, ki jo je še kdaj pričela rdeča armada. »*> Ru-m i m jugu oljtsli Varšavo ter zavzeli močno trdnjavo Radom iti so oddaljeni od nemške meje Še 40 milj, od Kra«kova j>a *e 13 milj in Berlina 309 milj.
Nemei pošiljajo v boj proti rdeči armadi tanke in infante-rijo, toda Rusov ne morejo vstaviti, njihova ofenziva se vali dalji* kot gorski plaz. Sto in sto poljskih mest, trgov in vasi so K tis i samo včeraj zavzeli.
Berlin priznava, da je tre-1 tja beloruska armada generala Ivana D. <"'e r n i ja 11 o vske-jra
Američani 30 m. na Luzonu
Tanki in infanterija ameriške šeste armade so že 32 milj v notranjosti otoka in so oddaljeni od Manile okoli 80 zračnih milj. V nedeljo ponoči so Amerikanei odbili močan japonski napad na vzhodnem kdneu fronte ob Lingayen zalivu.
x o je bil prvi večji japonski poizkus zadržati MacAr-thurjevo armado, četudi so se i ravno na tem kraju še najbolj branili od prejšnjega torka.
General MacArthur je spored, da so prednje straža do-[>ele v Moueado, 10 milj ju-
*te vlade. In United Press jjo-roča, da je mesto polno ja-Ijoij ponskega vojaštva in civilnega prebivalstva.
zavzela trdnjavo Sehlossberg, «r0vzl»oduo Bayaubanga in milj *everovzhodno od In-
sterbergra v Vzhodni Prusiij in vedno pritiska proti Koe-nigwberlHi, glavnemu mestu Vzhodne Pribije.
Maršal Stalin je veliko o-feirzivo na Poljskem naznanil z dvema dnevnima }*oveljema. Naznanil je tudi, da je mar-sal Origori K. Žufcov pričel novo ofenzivo južno od Varšave od dveli oporiš<' oh zapad-nem bregu Visle.
Ofenzivo je pričel v nedeljo "h Okrajno »laltem vremenu s strahovitim artilerijskim Itom-Itardi ranjeni, ki je razbilo nemško črto. Ker aeruplani ni-m> mogli v zrak, so tanki z in-fanterijo drvili skozi 12 milj široko odprtino.
Armada maršala Žnkova je o*vol>odila nad 1 300 mest, trgov in vasi, je napredovala .'{7 milj in raztegnila Mojo fronto na 75 milj. Med drugimi kraji so Rusi zavzeli No-wv Zelecliow, 22 milj jugo-vzlrodno od Varšave ter stoje nasproti Varšavi na IG milj doL^i fronti od Nowega Žele-Hiowa do velikega križišča ce*t (i roječa. Devet milj jugo-zafMidno od Orojeea so zavzeli Bledow, 50 milj od Lodza.
V svojem drugem dnevnem |»ovclju je maršal Stalin naz -
.'»2 milj od Lingayen zaliva Moncada leži 28 in pol irijfr
Sirene bodo naznanile napad robotov
Ker se splošno domneva, da je mogoče, da bodo nemški roleti prileteli nad New York
Ije od najbližjega kraja ob iti druge kraje ob atlantski o-Lingayen zaliva in 1)2 milj od bali, je newyoivki policijski ko-mesta Lingayen, kjer se je a- misar lx»wis J. Valentine na-meriška armada izkrcala. jznanil, da 'bodo sirene more-Poročilo iz glavnega stana bitni napad naznanile z zate-generala MacArthurja nazna-jgnjenim tuljejem ]»o dve mi-nja, da Ameri'kaiici prodirajo nuti brez kakega zavijanja. Btfliguet ]>ogorja in
VARŠAVA JE PADLA
Londonska radijska postaja je naznanila, da <so ruske in poljske čete* zavzele Varšavo, glavno mesto Poljske.
Poljski radio v Lublinu je oh 12.30 (7.30 zjutraj po ne\v-vorškem času) naznanil: "Pozor! Pozor! Varšava je padla. Rdeča armada in polj-ska ar- stranke, ko se je zbornica mada sta zasedli Varšavo, gla- zopet zbrala po božičnih po-vno mesto poljske republike.'')čitnicah.
------._ Slučajno pa je prišla Chur-
ehillova izjava 24 ur zatem, ko je senator Burton K. Wheeler
MINISTER CHURCHILL ZAGOVARJA SVOJO POLITIKO
Winston Churchill ie včeraj v poslanski zbornici re kel, da se bodo zavezniki bojevali toliko časa, da se bo Nemčrja brezpogojno predala, pa če ta zahteva še poveča nemški odpor, ali pa podaljša vojno, za vezniki bodo ostali pri tej zahtevi.
Churchill je tudi rekel, da se popolnoma strinja z naziranjeni predsednika Roosevelta, da so cilji atlantskega čarter-ja ravno ta'ko veljavni, kot so bili leta 1941, četudi njegovih ciljev ni mogoče že sedaj doseči, kajti čarter ni podava.
Glede brezpogojne predaje je Churchill odgovoril na mnogo vprašanj poslancev delav-
južuo od so zavzeli Binalonam ob glavni cesti, ki pelje od juga proti severu. Cesta je bila tudi pre-sekajia pri .UrtlinMi,' pe4 nižje proti jugu. V Binalona-mu so Amerikanei v položaju, da .zavijejo za japonsko črto, kjer napadajo okraj liosario, 14 milj proti severozapadu.
Na za pati nem krilu fronte m> Amerikanei prišli v Alami-nos ob cesti, ki po zapadnem Luzonu U***e v Bataan.
Amerikanei sedaj prodirajo po cesti proti Manili in se bližajo Tarlacu, ki je močna sovražna trdnjava ob cesti proti Manili.
V Tarlacu se križata cesti št. 13 in Št. 3, uatv> pa tvorili samo eno široko eesto, ki pelje (»4 milj v Manilo. Ameriški iHtmbuiki neprestano lnmibar-d i rajo cesto.
Vroča bitka se je pričefla v predelu Rosario in Pozorrirbio.
,	.	južno od letovišča Bagnio,
nami padec Radoma, velikega kj(M. je se<k,ž filipinNUe hltka.
tndustrijskeura mran z 78 tisoč prebivalci, kjer so imeli Xemei i»oglavi1no letališče v osrednji Poljski. Mesto so zavzeli sinoči ob osmih s pomočjo acroplanov, ki so se zopet mogli dvigniti v zrak.
Maršal Stalin je naznanil, da v tej velikanski ofenzivi vodi armade maršala Žnkova 51 generalov in geslo splošne zimske ofenzive je ^'končati vojno."
Berlin naznanja, da je v teku zelo velika ofenziva seve-
rozapadno od Varšave v tri-kotu dli izlivu Buga v Vislo in na ol>eh straneh Pult tiska, .'JO milj "severno <»<1 Varšave. Berlin pravi, da ima ofeirziva ob Pultusku namen prodreti d<» <ldan^kji in obkoliti Vzhodno Pru*ijo.
Južno 4x1 armade maršala Žnkova prva ukrajinska armada maršala Koneva nadaljuje svoje jirwliranje proti Kraikovu in Š lezi j i ter je pri-eela dve novi ofenzivi in v 24 urah zavzela nad 700 mest, trgov in vasi.
Južno od velikega kolena Visle je maršal Konev napadel na 20 milj dolgi fronti od Szce-
eiua ob južnem bregu Visle, 10 milj severovzhodno od Tarno-wa, močne nemške trdnjave ob južnem bregu Visle, 10 milj severovzhodno od Tarnowa, močne nemške trdnjave ob cestah, ki peljejo v Krakov. — Fronta maršala Koneva je dolga 200 milj in njegova armada je napredovala od 5 do 20 milj ter prekoračila Pilieo v dolžini milj.
Vsled veli'ke ruske ofenzive so v Washingtinu utihnili glasovi, ki so 'kritizirali Ruse in trdili, da nočejo pričeti zimske ofenzive ter da hočejo zaveznikom na zapadni fronti purtiti eolo breme nemške vojaške sile. Sedaj pa so Rusi jx/kazoli, da je njihov trdni sklep korakati naravnost v Berlin.
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plains RDKlEGA KRIŽA rešuje življenja sto In sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je če na tisoče darovaleev krvi. Dajte pint krvi, da redite življenje.
Nemčijo po vojni. Trije vel i'k i o tem vprašanju še niso nikdar olršimi razpravljali. Na bodoči koiderenci pa. lxjdo natančnejše razpravljali o teri-torjalni, gosjMxlarski in družabni zgradbi Nemčije.
PRED SESTANKOM VELIKIH TREH
Maršal Stalin je odpoklical sovjetskega poslanika v Londonu Fedorja Gusieva "na posvetovanje", kar je najbrže v zve^i s kmalošnjim sestankom predsednika Roosevelta, Churchilla in Stalina.
(iitsiev je na poti v Mosikvo ob istem času, ko je prišlo ]»o-rqčilo, da je prvi svetovalec predjedliikii Roosevelta Harry Hopkins na poti v London in se 'bo vsak čas posvetoval s Churchillom.
Kaj bo poglavitni predmet razgovorov med Roosevcltom, Stalinom in Churchillom.'
Kakor v decembru leta 1JJ43 v Teheranu, Ixxlo tudi sedaj trije veliki izdelali načrt, po katerem naj bi bila Nemčija zdrobljena še letos. Določili bodo čas oifenziv z zaipada, od vzhoda in juga.
Na polt-ičnem polju bosta Stalin in Churchill N'knsala od Roosevelta dobiti natančno pojasnilo, kako daleč bo šla A-merika v svojem zanimanju za usodo Evrope. Tekom avgusta in septembra bodo Združene države zelo vdeležene v zadevah sveta. Od tedaj dalje pa zavezniki razmišljajo, koliko se l>odo Združene države zanimale za preureditev Evrope. Stalin in Roosevelt bosta Roosevelta vprašala naslednje:
"Koliko časa bo ameriška o-kupa<iij^ka armada ostala v Nemčiji T Ali so Združene države pripravljene, da veliko-dusšno pomagajo evropskih državam, da se po vojni morejo gospodarsko postaviti na noge?
Roosevelt pa bo mogoče vprašal Stalina, ali l>o Ru-sija |K> končani vojni z Nemčijo šla v vojno z Japonsko.
Stalin se mogoče izogilwul pravemu oflgovoru in Ik> odgovoril, da sedaj, ko je ameriška armada na Filipinah, letališča v Sibiriji nimajo nol>c-nega posebnega pomena..
Stalin bo liotel tudi vedeti, ako l>o«ta Anglija in Amerika priznali začasno poljs*ko vlado v Lublinu. Ravno tako bodo razpravljali o Jugoslaviji in Grški. Poglavitno vprašanje n^ konferenci pa bo postopanje z
93,369 letal zgrajenih v letu 1944
Washington. — J. A. Krug, predsednik Production Boarda za letala, je izjavil, da je bilo zgrajenih v mesecu decembru (j,()l>7 letal. Prodiikcija je bila torej približno 2% izpod načrta, toda vseeno dobra ako upoštevamo, da je mesec kratek in tudi mesec božičnih praznikov. Povprečni indikator produkci-
iz Montane v -senatu rekel, da je brezpogojna predaja "»krut, oslovski izrek (asinine), ki bo veljal tisoče ameriških življenj in daje vzroke za tretjo svetovno vojno.
Nadalje je Churchill —
1. zagotovil poslanski zbornici, da more Anglija še dalje priznavati poljsko zamejilo
decembra do G. januarja 2101 in sicer 2^37 mrtvih, drugi so ranjeni ali v jet i, toda vseh drugih vprašanj glede Grške se je izognil.
S pripombami glede Atlantskega earterja je Churchill popolnoma stopil na stran predsednika Roosevelta, da s tem pokaže, da sta Amerika in An glija zvesti zaveznici, zlasti še sedaj, ko se 'bodo zopet v kratkem sestali trije veliki.
Kritiko glede postopanja Anglije na Grškem je skušal potolažiti s tem, da je rekel, da je sedanja srrška vlada i*>-polnoma demokratska in so v njej sami republikanci.
Tekom razprave v zbornici je prišlo mnogo delavcev na lwxlnikc poslanske zbornice, da vprašajo poslance glede politike do Grške, pa povedano jim je bilo, da naj rajši počakajo o<lgovor vlade v četrtek.
Papežev nuncij
je na delavni dan se je dvignil vlado v Londonu kot postavno j V Budimpešti v decembru na 268, dočim je vlado Poljske, četudi Rusija) Msgr. Angelo Rotta, pape-bil v novembru le 260. V letu, priznava, začasno poljsko via— žev nuncij na Madžarskem, ži-
11*44 je industrija letal zgradi- do v Lublinu; la rekordno število 96.368 le-| 2. povedal je, da znašajo an-tal vseh vrst.	(OWI) gleške izguibe na Grškem od 3.
vi v Budimpešti v 23 čevljev globokih kleteh, ki so še iz turških časov in stare nad 300 let.
Splošna ofenzivana zapadu
v AVSTRIJI SE KUHA REVOLUCIJA
Sloviti časnikarski poročevalec Curt Riess poroča, da je revolucija v Avstriji prav blizu. Vse prebivalstvo sicer še ni pripravljeno na vstajo, toda mnogi imajo orožje in mnogi se že bore z naciji v avstrijskih gorah.
Nedavno je bi! vstanovljcn v Avstriji " Landeslvomitte fuer KaerHien umi Steier-mark** (deželni <m!Ikm* za Koroško in Štajersko). Radijsko poročilo provi, da morajo iz razumljivih razlogov imena voditeljev ostati še tajna, da pat so dobro znani politiki in unijski voditelji. >ocijalisti in komunisti.
Razglas sloni na podlagi moskovske izjave o neodvisnosti Avstrije. Program je poraziti naeije in postaviti demokratsko Avstrijo. Naslednja točka programa pa je sodelovanje z rdečo armado in z jugoslovanskimi partizani. Razglas poživlja v^e Avstrijce, da se pridružijo gibanju.
Število onih, ki so pripra-ljeni bojevati se proti Hitlerju, z vs<uki ni dnem narašča. Odporno gibanje v Avstriji se je porodilo preti dvema letoma in osvobodilna fronta je bila v-stanovljena na tajnem zborovanju 1. decembra 1041.
V osvobodilnem gibanju sta nastali dve skupini: sal)otažni-ki in skupina onih, ki so šli v gore in so sestavili "zelene kadre".
Nastala pa je še tretja •skupina kmetov, *ki so skrivali žito in živino in so podpirali partizane. .
Vse to se je dogajalo skozi dve leti. Ves ta, čas je bil Dunaj miren. Dunajske voditelje
vodijo socjalisti, ki so prepričani, da »por ne bi uspel in je zato treba čakati ira ugodni trenutek. V drugih industrijskih krajih pa so nastotpali boflj drzno. Osvobodilna fronta je zahtevala skupno poveljstvo.
Maršal Tito je v »vojo partizansko vojsko sprejel avstrijski bataljon. Drugi avstrijski partizani pa so prešli k slovaškim partizanom in se sedaj borijo ž njimi. .
Zavezniške armade so včeraj pričele splošno ofenzivo, da zrušijo Nemeijo skupno z rdeeo armado, ki je pričela splošno zimske ofenzivo.
Madžarska bo plačala
"Pravda'T v Moskvi pravi, da bo morala Madžarska Rusiji plačati vojno odškodnino in 1k> morala vrniti pokrajine, ki jih je vzela Jugoslaviji, Ru-munski in ('ehoslovašfki.
Madžarska delegacija je v Moskvi in čaka na pogoje premirja.
"Pravda" pravi, da bo sovjetska vlada Madžarski dovolila obnovitev narodne, politične in gospodarske neodvisnosti.
"lMadžar»ko more od Združenih narodov pričakovati manj pomoči," pravi "Pravda", kot pa 'katerakoli druga država, ker je -bila zadnja in
najbolj trdovratna lutka Nem-]odSitarda, 11 milj zapadno od
Geilenkirchena in 14 milj ju
V Ardenih so tanki prve*a-meriške armade zavzeli Houf-falize in prva armada se je združila s tretjo armado ter sta ]K>stavili skupno fronto. Nemcem je ostalo le še malo ozemlja, ki so ga zavzeli v svoji ofenzivi.
Na severu je feldmaršal Montgomery s svojo drugo armado tankov in infanterije napadel Nemce ob liolandski meji, »komaj 25 milj od industrijalce doline Rene v smeri proti Muenchenu iiiGladbacliu teh hoče razbiti nemški klin, ki se je zaril v Holandsfco med Gei-lenkirclienom in Roermondom.
Na jugu fronte je sedma armada geenrala Patella vda-rila, da uniči nemško oporišče db zapadnem bregu Rene severno od Strasdburga in da je takoj presekal na razdalji dveli milj.
Kakor v Ardenib, je treba tudi ob Reni uničili nemška o-porršča, p red no bo mogoče pričeti prodirati v doline Rubra, Saara in Rene.
Feldmaršal Montgomery, če-gar armada je počivala skoro dva meseca, je vdaril severno
maisal Montgomery porabil primeroma malo artilerije, pa je pri vsem tem dosegel velike uspehe, ker »o bili Nemci presenečeni. Njegovi tanki so vda-rili čez planjave in le malo gozdnato pokrajino, ki pa vodi v zapadni zid in je silno n-trjena.
Severovzhodno od Houffa-lize je ameriška prva armada zavzela Cherain in presekala cesto iz Hoiiffalizc. Vjetih .ie bilo loOO Nemcev.
Več oddelkov prve ameriške armade generala Hodgesa in tretje armade generala Pat tona se je združilo zapadno od Houffalize.
Trije oddelki Hodge^ove ar made sedaj prodirajo proti zadnji nemški trdnjavi St. Vitim in 30. divizija, ki prodira od severa, se je približala mestu na pet milj.
Nova 75. divizija je prekoračila reko Salm ter je zavzela Salmchateau, 9 milj od St. Vi-tlia.
čijc. .Pri vsem tem pa sovjetska vlada daje Madžarski vsako priložnost, da se reši."
Kupite en "extra" 'bond ta teden l _
žno od Koermonda, kjer nemški Iklin sega čez holandsko mejo v obsegu 200 kvadra*nib milj.
Pri svojem vpadu je feld-
Še tri konvencije	,
odpovedane
Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj Office of Defense Transporta t ion, je naznanil, da so bile še tri konvencije odpovedane v početju tega leta, tako da je bilo zdaj že 183 konvencij odpovedanih v leti 1944, v odgovor pozivu njegovega u-riwift.
-GLAS NARODA"—NEW YORK
WEDNESDAY, JANUARY 17, 1945
GLAS NARODA
("VOICE OF THE PEOPLE")
99
Owned and Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Bude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of tKuinem of the coporation and addressee of above officers: _210 WEST 18th STREET, NEW YOBK 11, N. Y.
:: 52nd Y E A E ::
"QIas Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE TN KANADO:
; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2,—. "tllaa Naroda" Izhaja vsaki dan izjema sobot, nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK U, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242
Š V i
c a
Xa 'i-oi"^ >l<»veii»kili Ameriranov, ki »o pred tremi, štirimi i u petimi di^etletji letovali v Zdediujeiie države, da si lakaj no i a n« »ve novo j„ boljšo domovino, je ijotovalo <lo Atlantika preko švirr. oziroma preko mest Basel, Znerieli, in ]K»tcMii jireko Pnrizji v Le Havre, kjer so se irkrcaii in srefno dospeli v *'ol»ljnl»lj«Mio deželo". Vsi so tnkaj dobro napredovali ni -i vManuvili svojo bodočn^-t potem, ko so postali državljani nase >v<»ln«lm' <ležele. Xa svoje potovanje >e sicer s.' MjMrininja io, io<lii <, Švici vetlo k* malo, zlasti pa o [»oložaju, kakonsen j<- nastal v imenovani mali republiki tekom seda-3 je vojne. Radi tejra smatramo milostnim, tla jim tem potom
oživimo njiliove spomine z naslednim člankom:
* * •
I'red par meseci bila je Švi^a 1«- majhen otok, ki je bil popolnoma obkoljen z morjem naci-fasizmu. Mala -orska repu Mika ne prideluje surovin, oziroma železa, petrolja in pre-Iioga in le malo pšenice ter drugih jest vinskih pridelkov. I,, tako je štirimilijonsko prelnvalstvo male republike jK.pol-lioma odvisno od uvoza večine pot rei>M*iii iz Xemeiie.
Zunanji svet -mer ve. da je v Šviei mnogo k-tov i se in hotelov, kamor prihajajo premožni ljudje iz v>eh krajev sveta na "poT-itim-e". toda šiKa javnost le malo ve o kemičnih tovarnah v NHiamiaiisenn, industriji v Winter tli ur in nnio-tz 'številnih takozvanih "težkih'' industrijah v mnogoterih t^moMijih mestih.
Lota 104U morala se je Švica odločiti mu li v vseli svo-jih velikih in malih tovarnah v Inxloee izdeluje vojne potreb n ine za mieij.ko „,„i.sko vojsko, ali pa naj mirno čaka, dokler ne l**!,- nemška vojska zasedla vso Švico in prisilila omenjeno izdelovanje. Da je Šviea tekom zadnji štirih let Zalagala XenK'ijo z kemikalijami, stroji in tudi urami, ni ni-kakega dvoma. S tem pa nikakor ni rečeno, da je švicarsko delavstvo postalo naeijsko in taka trditev bila bi pravo obrekovanje.
Delavstvo v šviei jo zavedalo, da je njihov položaj <"kaj razi,cen od položaja dvanajstih milijonov suženjskih delavcev, katere je Xemcija siloma odvedla iz Francije, Jugoslavije, Ce^koslovenske. Belgije in drmfili po naeijih zmedenih evropskih držav. Ik-Lavstvo v šviei *e je tudi zavedalo, da «e jih sieer v njihovi lastni deželi izkorišča, da pa to izkoriščanje ne prihaja direktno od strani Nemčije. Organi-^vano švicarsko delavstvo je celo čestokrat protestovalo pri svoji vladi, ker je slednja dopustila, da sta postali mesti Bas, 1 m Zuench glavni stan naeijske Gestapo oi-anizacije. V tem IM.gledu toraj švicarsko delavstvo nima nikake odgovornosti d.K-im je istočasno dokaj dvomljivo so li lastniki tamošnjili velikih tovarn ,n tudi vlada ostali popolnoma neomadeže-vaiu v tem i^ledu in so H njihovi žepi ostali ravno tako prazni, kakor delavci, - kajti vsemu svetu je jasno, da so
•j! tOVi,r" ime,i	7< na<nj«*» Nemčijo in da s0
izdelovali vojne jHitrebščine za nemško kugo.
\aeiji nisi nikdar napadli Švice, kajti njen položaj glede t rjrovme z NVmčijo v dobi zadnjih štirih let, se prav nič ne
•',/;,,kin...... *riroviiiskecra ^»ložaja Anglije in Zjedinjenili
držav, kateri velevlasti sta tekom eelega desetletja' pred sedanjo >vetoviio vojno: trgovali z Hirohito,,, in Hitlerjem TihIh >«daj, odkar so vojske Ziedinjenih držav in francoskih partizanov pregnale naeije iz krajev, .kateri meje na Švico
,;mHi"	naravno, da je naša vhula zahtevala
Y8TAN0VLJEN L. 1893
od Švice, da mora slednja takej omejiti svojo trgovino 3 Nemčijo. Ta zahteva od strani washingtonske vlade napram mali republiki bi kakor ne izgledala kakor kaka žalitev, ako bi naša in angleška vlada istodobno tudi poklali nekak ultimatum vladi španskega diktatorja, Froneisco Franco in zahtevali, da mora takoj prenehati z rednimi pošiljatvami \seh potrebščin nemškim posadkam v raznih atlantskih pristaniščih' Francije, (kamere zavezniki sicer oblegajo, ki se pa kljub temu še vedno niso podale zapadnhn zaveznikom. Zadeva male Švice toraj izredno jasno dokazuje dejstvo, da male in siromašne države morajo enostavno molčati, ako se gre za koristi velikih držav.
Švica je postala neodvisna republika leta VJ91. Petinsedemdeset odstotkov njenega prebivalstva tvorijo Nemci, dvajset odstopov je Francozov in pet odstotkov lta'ijanov, — toda v Švici niso nikdar imeli narodnega vprašanja, kajti tamkaj vlada narodna svoboda, kar zopet dokazuje, da, kjer vlada .popolna narodna jednakopravnost, zamore vsaka dr-žva .neovirano napredovati tako v oziru narodnosti, kakor tudi iz stališča splošnega blagostanja v dotični državi.
■Sv iea je postala nekak jetnPk Nemčije in tamošnje prebivalstvo nikakor ni smatrati somišljenikom na<-ijev, <la<ira-vno je pretežna večina prebivalstva v otiiologieiiem smislu nemške narodnosti. Republika Švica je po naravi njene vlade bolj si i č na Zjedinjenim državam, kakor katerakoli druga dežela na svetu. Toda sedaj je bila naša vlada kljirb temu prisiljena opozoriti malo republiko onstran Atlantika na to, da v vojni proti fašizmu se nevtralnost ne more uvaževati, kar zopet zuači, da je popolna nevtralnost v vsestranski svetovni vojni nemogoča. In tako je prišlo do tega, da je morala največja repnblika na «vetu opozoriti <J.~>:! let staro maihno evropsko republiko na to, da *e njena nevtralnost v -vetovni vojni ne zamore uvaževati. Prišel je čas, ko mora Svi.-n odgovoriti na vprašanje: 4'Ste li z nami, ali pa proti nam . "
lasom ustave republike Švice, njeni državljani obdrže švicarsko državljanstvo tudi ako postanejo državljani kake druge države. Xa tisoče sinov šviea-rsko-a meri škili *t«rUev. kateri vsi imajo dvojim državljanstvo, služi sedaj v naši vojaki in mornarici, kjer so ranjeni in ubiti z pomočjo orožja, katero se izdeluje v najboljši demokraciji mi -vetu. kajti švicarski državljani v Švici izdelujejo topove in >trcljiv«>. .s katerimi naciji streljajo sinove švicarskih stari-ev. ki istočasno tudi državljani Zjediujeiiih držav.
BORBENO ED1NSTVO SLOVANSKIH
NARODOV
Alexander Gundorov
Pred »kratkim je izšla iz za oblikovanje samostojnih slo-tiska knjiga sovjetskega ge-,vanskih držav v zahodni in ju-iierala A. Gundorova pod žno\-zhodni Kvropi (CVŠkoslo-gornjim naslovom. Iz knjigejvaska, Jugoslav ija in Poljska) prinašamo nekaj temeljnih Prijateljstvo in bratstvo slo
STRIC SAM BO IZDAL 32,000,000 EXTRA RDEČIH TOČK
Naj v farja razdaja extru rde«" i h t'*-k kut kdaj P*»|>r»-j	ta m«-
s»-f iri vsak naslednji iiicsec amcri-Skim gospodinjam po celi deželi.
Hi in il Jonov oitra rdeeili totk približno bodo razdelili jnes;i rji knpeem. ki jim lr>Ht<> prinesli jmj-mbljenw mast v Vb-tory kampanji »t to bistveno snov za zdravilu, smodnik, umetni gxiinlj, mjJu, barvi- m za več sto drugih potr.b-.<<"In na bojnem polju in n:i <]>•-niafi fr«.>nri. Z:i vsak Tunt jM»rdb-Ijene masti, ki jo irrt«"-i guspixU-nja. Im. dobila dve rde«"i totki.
Potreba po pora bi jenih 'mašrobab ji- vedno- mijiin Poživljamo •/.<■-n.-. da s branijo vs-iku kapljo, vsa. ko Klico maŠ4'->ibe in hr;iliit- ii:ilj,-
do UoiK'tn- zinaK' nad .\'enu-ijo .n Japonsko
Angleško-SIovenski
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI J^GLASA NABODA^ 216 W. 18th Street
New Yofk 11, N. Y.
mu sli
Xarodi Sovjetske zveze nimajo nikakili o^o.ievalnih ei-ljev v osvobodilni borbi proti liitlerjeVski Xempiji. Ti narodi se borijo za ]>opolno osvo-bojenje ozemlja svoje domo^ tu' od nemšketra faSistovskega jarma, obenem .pa so pripravljeni poinaicati bratskim narodom tudi v njihovi lastni o-svobodilni borbi proti Hitler je\oinfu nasilju, da bi se tudi tem narodom aajameilo mimo in -vol>odno življenji. Narodi ZSSR želijo, da bi njihovi veliki in moli sosedje žireli .svo-bodno in samostojno v tesnili in prijateljskih medsebojnih odnos-Di do ZSSR. TTo je pogostokrat že izjavila so\^etska vlada in to je potrdil ob raznih prilik ali tudi maršal Rta ljin.
Najširše plasti slovanskih narodov so se v 2^od ovin i lahko neštetokrat prepričale o iskrenem prijateljstvu ruske ara naroda <lo >-vojib slovanskih po>ej5trin. Z msko pomoejo sta prišli v 19. stoletju Bolgari ja in Srbija do svoje lastne državno samostojnosti. Ruski ulkrajinskr in bjelo-ru-ski naro d i so v mnogem sodelovali pri osvobojenju svojih slovanskih bratov.
r> bi 1. 1918 mlada Rdeča \ojska ne nastopila z vso silo proti nemškemu okupatorju v Ukrajini in Bjelorusijn, bi bili
vanski.li naro^pv do velike slo vansike Rusije je živelo in se krepilo stoletja v dušah preprostega naroda. T«) prijateljstvo pa ni Šlo v račun vladajočim ki o iron i. zato so ira poskušali z vsemi- sredstvi izkoreniniti. Vlastodržci so se bali demokratičnega in revolucionarnega \*pliva, ki bi ga Rusija v svoji' prerojenosti, mogla Še globlje in učinkovitejše vs*a-diti v dušo bratskih slovanskih narodov. A' svojem polilo]m po materijalnih ugodnostih in se bičnosti so te klike podlegle obljubam imperijalistov eesar ske Nemčije in habsbnrgovske monarhije in pričele sqfl'ati razdor med posameznimi slo van-Stkimli. narodi in širiti mržnjo proti ZSSR. V svoji podli politiki so se oprijemale metod držav, ]x>d katerim Jarmom so samje nekdaj jeeale. V notranji pol i tki so se posluževale te klike pristnih fašistovskih metod. tSev eda je od te proti narodne in proti sovjetske politike imel največje koristi Hitler, ki si je postavil cilj. da se pripravi na imperijnlistično vojno in na v so nemško svetovno gogpodstvo. STako je Hitler brez poselmih težkoč os\ojil najprej samostojne slovanske države.
Pogledi slovanskih narodov so se po napadu liitlerjev.«kili hord na njihovo ozemlje obrnili na vzliod k velikemu rus-zelo težko postavljeni pogoji'komu narodu. Sovjetska v lada.
ki je pogostokrat opominjala svet o naraščajoči nevarnosti vojne s stran; ITStlerjeve Nemčije. je v novi situaciji brez kakršnega koli predsodka vzela pod zaščito slovanske države. Meseea marea 1941 jo ZS SR sklenila z Jugoslavijo prijateljsko in nena.padalno pogodbo. Ta plemeniti korak ZSSR je med narodi v Jugoslaviji napravil največji vtis in močno ]x>glohil čnv-tva vsrh Jugoslovanov do nioiročm« S<» vjet>"ke zveze.
Zahrbtni napad Hitlerja na ZSSR j,' sklenil jugoslovanske vrste v jeklen blok odpora proti naei<tičnemu n fašistov->kemu oki]]>atorju. <>d pivega dne domovinske borb,> slovanski narodi neomajno verjeli v končno zmago velikeim brat.-kega naroda. Junaška borba Rdeče vojski- in strahoviti udarci, ki jih je z dneva v dan prejemala Hitlerjeva vojna mašinerija, so nacistični tretji nijh končno privedli na rob katastrofe.	to je
bolj krepilo povezanosti -h» vanskili narodov do brat>ke Rusije v borbi za lastno >vo ImmIo in neodvisnost.
Velika domovinska vojna Sovjetske Rusije proti faši stov skim zavojevalcem jo ]>rav poso-bno |>okazala, da je ravno ZrSSR tista zemlja, v kateri -o se -/brale neizčrpne sile za od ]K>r proti nacističnim zavoj.--vale« 111 sveta. Mogočni udarci Rdeče vojske so slovanskim narodom krepili vero in upa nje v boljšo bodočnost. S -\o jo aktivno borbo proti svraž-niku in s pomočjo zavezniških armad so v mnogem skrajšali čas lastnega osvobojenja-
PROHIBICIJA SE VRAČA
Kadar kako našo moto, ozi- m,.|i zakon, gladom katerega roma prebivalstvo dotičnega .ii nihče smei pro«la.iati op"j-jmesta potoni volitev glanijejne pij;l(:(. mhnh.leti.im ljudem da se uvede lokalna pr-l»ibici-j toda ^e.laj li. mladolenii lin jja, potem nastanejo v takem'dje, lahko dobijo opojne pija |me>tu dokaj čudne razmere, če v vseli k^'-ali outran meje j »led taka mesta spada \Vaeo,| na-e-a c<Hintyja." Pole- le t v državi Te.vas. Imenovano -a j.- prej«. ol> xibotah ol»i>ka mesto, kakor I n«II ves county ('»iLennan. se je poicm zad-njih voliiev o<ll«H-ijo /a to. da j-e tamkaj zopet uvede loaklna prohDneija. Tamošnji naši državljani -o oddali Ki.onn gla-! sov in potem, ko x> t(. glas-i— vnice prešteli, >■> prtmašli, da so takozvani ]>rohibi(*ijoni>ti dobili 700 glasov večine, tilii-«om tamošnjili zakonov imeli*
lo mesto \Vac«» od 15,'Hiu <!<»
M <M> vojakov, toda vijaki daj ;:<• prihajajo več v \\';i«*o. 11'iuvi'č ost a ne jo onstran meje, k.i-r ji- n«*številno n'»vih in po v>cin "mokrih** ločilnih <<!<"•.
ZBOROVANJE ZA JUGOSLAVIJO
.Jutr". t<> je \ četrlek ja
Je mesto tride>«»t dni ča^a. da nVn,.}!) nh s 7.Vrr.,.,. |M> v podane i^-polnoma >uho. Prvi	l/l.rarv na
znak, uvedbe prohib.ci.ie ^o bi- 2:>rt| street v \<-w Vorkn zbo li, da -o tam najprej,, zaprli |,:(iv.m j,, ch.-l^-a okra ja za .In-
dvanaist ........... ni pr-Mlajal- ^lavM". |'(1,11:lI1;I ph-alka
me opjne pijaee.	T;>amira bo plesala nektij ju
Takoj »a t,, >t. j(. pa oirtnin ^elovan^kih ph-ov; pevski 4meje imenovanega '-uiitv ja |Zi,lir ,|r> (Joraniiia bo pel ju . pojavilo v~e polno Iiuv,, zgra-' slovanske penili in kazali bo {3«;iuh lesenih ko,•. kajti mi-t ran ' tn<|i rim \ -likal, o Ju^«»la | meje nimajo 1>rohibieije. to >e'V!j: | h m j imenom "Sto za ene J pravi v iMišTeneni i-imiy.;u	- /j.„Balokovi.-, p ed
jI'ail-. \ v>aki <o.*-( p..tem	ju-eslovan-keija pomo
J prodajah v-e raznovrstne o- y.T„.„-a sklada, bo -ovoril, rHio | pojile pi jače, kar >i jih /aino- ,,,.^ p.abin pa bo imel -ovo-
ped naslovom "V notranjosti Ju^o-lavije". \ sakdo je vab ljen: vstopnina pro-ta.
VABILO na VESELICO
KATKKO ritlKLIU
SEELEY ISLAND CLUB, INC
v soboto, 20. januarja, 1945 na 18 SEELEY ST., LITTLE FALLS, N. Y.
VABURNI «TK VSI KIXTVENTI. DA NAM POSKTITK PO MOŽNOSTI
VSTOPNINA PROSrPA
"VAMI —
O I) B O f
VAŽNO ZA HIŠNE POSESTNIKE
Poraba premoga je večja kot dobava
Wa*hiii^toii. — Administrator za t lila goriva, Harold Icke-s je izjavil, da stopa dežela v novo leto s porabo pre-liioita, ki je tako velika, da presega produkcijo. Prvi podatki, ki prihajajo, kažejo, da pre>e— ira poraba morda za 1 l.otMUHJn
ton |mm lueije samo v mesecu tleeembru — največji nedo-ta-tek od začetka vojne sem.
Leta 1944 so cene najmanj poskočile
Washington. — Secretary of Labor Frances Perkins je o priliki rozmotrivanja <> cenah v teku leta izjavila, da so cene v 1944 narasle manj kot v drugih letih. Cena na drobno, predmetov v rodbinskem ži-vejenju so se dvignile v 1!M4 za :2a na trgu zelenjave za 1 Tako poroča urad za .delavske statistike. Te zvišanje cen pa je manjše kot v letu 194.i.	(OWI)
Uspeh delavstva v letu 1944 "izreden"
Washington. — Office of War Information poroča, da je War Production Board iz-da;l uaslednje obvestilo o sta-nju dela v vojni produkciji skozi leto 1944: "TT*peli dela v letu 1944 je izreden. Tudi v letu 194o bo vse hvale vre-deli"
rc žejen človek zami-liti i;i poželeli. — < ib neki drir^i ce>ti, ki vodi \ I Jell County, kjer .< dovoljena preikija piva. ->e jo nic'raii meje Atevilo ]>ivnie takoj j tot rojilo, in v>e te pi-vmee -o vedno polne pl'e>bi-valcev i/, mesta \\ a o in ««»un-tvja MeLennan.
Serif e- unt> ja McLennan pravi, da -e nikdar 'ckoui - v-je-a službovanja ni a ret i rova 1 toliko pijanih voznikov avto mobilov, Jiakor -eda.!. Njegovi p«Muočuii,i imajo ualoii. da morajo aretovati v»a'ke.ua človeka. v- čeuar avtomobilu najde jo nekoliko pive in ljudje, katerim j«' pivo priljubljeno, norijo t" pivo »lomov, v M< Len nan ceiint> \* -vojih želodeih. oziroma "inside"', kakor -e je izrazil -(.,•]}• Homer Ca>ey.
Prohibici.ionisii -.,» tekem vo lilue kampanje proti opojnim ])ijačam zatrjevali, da bode prohibicija bhm*odejno \pi.ii\a-la z ozirom na maralo mladih ljudi. Toda Aerif ('a^-ev je povsem drugačneira mnenja in pri | h »vet l nje :
"Pred prohihihieijo	i
/i.'»oro\a nje h pod pokp'vi ; teljsl vom Chelsea Mefense Co juncil in .1 imoslovanske^a po možnega »»dbora
Svarilo on'm ki udporablja jo olje za kurjavo
Washington.	\ln«»Lro je
]»"dalkov. ki kažejo. <1.* ne-kiiteri konzumeiiii olja za kur
javo potrosjj] mnouo preveč, in jireko odmerjene količine, katero bi bili smeli porabiti d »zda.: v -eziji 1944 4."». i »ffii-e of Priee Administration s\arj rail i tega. da bodo poslcdiee 'eira mrzla stanovanja, kajti dodatnih odmerkov lie I m • mo it • »če c I = "1»r f i za one. ki zdaj pre ve- potrosijo. r rad mi^la-si, da morajo \si kouztuneiri pa žili ledna do tedna, da " stanejo mejah odmerjenih kolirin. !er da je vprašanje do ha v zdaj ravno tako kriiičuo kot je bilo prvi d-bi po manjkanja v zimi 194J t.^.
iu\vh
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE KADI IZROČIT J SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker je zaloga leli knjižic ?.elo omejena. Je priporočljivo, tla poSIJUe naroČilo prej ko mogoče. K naročilu priložite v dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Združenih državi. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
ti« West 181 h Street	New York U. N. Y.
0048485348485323482353485353234853485348534853232323535353235353
"OLAfl NARODA- - NEW YORK
WEDNESDAY, JANUARY 17. 1045
ustanovljen L. uti
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Finatiriio stanje Kanade v lanskem letu
Ottawa. — Tokom minulega dov in takozvanili vojnih eor-
leto so doliodki kanadske vlade dosegli svojo dosedanjo višino. kajti vlada je dobila potom davkov in drugih dohodkov skupno svoto v znesku
tifikatov. Vojnih ftondov se j« namree že dosedaj prodalo za večjo svoto. kakor je pa vredno vse zlato, .kar ga je v K a nad i v prometu, oziroma v dr
KANADSKI DOMAČINI
lAko Človek pregleduje fizi-lstvu: in ker je znano, da rim
sestali z dvovrstnim narodom domačinov, kateri niso bili ]m>-
..., .	. .	,	■ ljiMlelei: z ; o«lovi naroda Al
jog rat ioni zemljevid Kanade manj je človek pok-varjen - p<»\,ollkinoVi ki živi oh atlant-iill pa ako potuj.- preko Kana-j^eivilizae ji'\ toinbolj vpliva
naravna okoliea. tako se1 tudi medsebojno razlikuj«
uisuV kanadsko prebivalstvo.!^ st. u,U!Vnee. kakor tudi z
lrokvojev, ka-poljedelski in .1« j>ride!oval konvzo v južnih
de v aeroplanu. potem se ta jiu koj uveri, da se Kanada deli > -tiri raznolike oddelke, ozi-
obrežju in pokrajinah gričevja provinci j Qutifoec in ario ter olj toku velike re-
loma v Kanado, kakoršua je oziroma domačini, vse od oiie-jrorlovi narotla* lr iztočno od velikih jezer; v pre-j ga ča-a nadalje, ko so prišli ten narod je bil |
lijako Kanado; v pokrajine ob j prvič v dot'ko z belimi prise--j«, prideloval kon.....
r.o-Hikn u |M>kra jine daljne jljenei. Domačini, katere nekapokrajinah On t arija in deloma ga m* vei a. In tudi |Mttem jeJeri ljudje liapaono imenujejo' t tuli ob bre«*>vih zgoraj iin«'-
Kanado i«* v«»diio lahko razde hTndijarie« liti v liuilij*«' pod*hhh'lke, kaj j razlikujejo ti Iztočno Kanado, na primer i/eniHjepi-nih
je potrebno zopet razdeliti v.kor po načinu njihovega živ-1 oddelek rodovitnih nižin v južnem Ontario, ravnin oh t<»ku ■w let oka St. Lavviviuv. in od di lek skalnega ozemlja na se-veru, ki ji« )H»>« j;m z neštevil nimi jezeri in manjšimi reka mi. Ta oddelek zavzema večji
. sc medsebojno novaiie reke. Toda narod Iro tu. bas toliko po kvojev je par stoletij preje ži-. pokrajinah. ka |vel daleč na jugu. najbrž«, v .-e<lan.p državi Pennsvlvaniji ljenja, po organizaciji in tudi(for v pokrajinah ob reki fHiio po različnosti ver. Radi tega v Zjed njenih državah, kje-so nazori kanadskih domači lj,. ,,«1 svojih tedanjih sosedov,
$2.249.496.177. Istodobno je pa;žavni zakhnlniei. tako da bo vlada imela izdatkov v znepkn'dc inflacijska "kepa" denar-$4.^7.627.941, tako da znaša ja, kmalu postala — ne sneže-primanjkljaj $2.137.627.941. — ni, teimeč inflacijski plaz. V Tozadevno jrmro^ilo tudi jav- Kanadi j«
Kanadsko zastopstvo v inozemstvu postaja večje
Ottawa. Kanadsko poslovanje v inozeinstv u j<- tekom sedanje vojne tako nara-Io, da ima Kanada svoje vladine zastopnike v 24 različnih državah po vsem sveti\, kateri v-i so i »od rej«-ni ministerstvu ino >tranili <lel. Poleg tga bo v kratki ni 'ustanoviti taka za stop>t*va s,- \ mnogih naknad-m no go ljudi, ki sejnih deželah inozemstva, dasi-Ija, da ima dominij $6.182,849- s«. spominjajo denanie infla jrtivno primanjkuje v tem po-101 dolga, tako da pride na eije. ki je nastala v NemčijiUlovaiiju izvežbanili uiadni vsakega prebivalca Kanade iw> po prvi svetovni vojni, oziro-jkov. $537.30 drža-vnega dolga, in „ia časov, ko so ljudje morali' >ieer kljub velikim dohodnin- plačevati za vsako jajc po skim davkom. To izgleda, ka- niiljon mark. In nihče ne mara. kor da l»i bili v - i prebivalci da bi t;«ki časi pojavili po
vojni. — Položaj je to-(raj izredno resen po v «•111 -ve-jih las. kajti Kanada je mno- fUy nihč.. ne ve. kako bi bi-go vh." vredna |m» svojih na 1„ feiini Od]»omo«*i.
javnih bogastvih. Ta bogasiva.--
oz;rom«u ujili izkoriščanje bo j Ne marajo židovskega de vse dolgove kmalo po vojni j	naseljevanja
poravnala. Naravna bogastvnj Poroeila. ki prihajajo v Ka in <loliodki naravno pomenjajo.nado iz Canberra v pokrajini
IZ URADA SANS a
Naše prireditve
Chicago ill., veselica podru žilice št. 2 SANS v soboto 20. januarja v Pleinerjev i dvorani, Hoisted in North Ave. 'Pittsburgh, Pa., javni shod i reja Federacija SNP.I in podružnice SANSa v SNU v nedeljo 28. januarja.
Kucliii. U., javni >hod v Društveni dvorani 4. februar ji«
Mirko V,. Kuhel.
tajnik.
dominijn bankrot; radi tega si usedanji pa seveda ni treba beliti sv«>-'rnj for«'din
nov o evropskih priseljencih, ki >o Živeli še dalje proti j„. Pr'hodke pol je. lds t v a. v o«hiili?S< v erozapadiia
Avstralija, sd
lokaj različni, tako da >e na'UjU naučil pridelovati koruzo (sit»	'u '»dnikov. da-i-jzastopn ki raznih pokrajin v
različne način«. prilagodijo fj^j razil<» »„„-.«. in tobak. To-iravl,n S<1 pri rod na bogastva imenovanem avstralskem t«ri-••civilizaciji" belili priseljen 'da tekom .UM) ali 4tM) let "pre-.ikaRadskili gozdov hitro krči-(toriju svetmali vladi v Can-
je. oziroma od tedaj, ko so do-?'°- To	ilul] ° nulnikil. jbena. naj j,oskrbi za
cev
to. da se
del provinc j <t)iii-l>ec iu Ontn-
rio. Ti odd i 1 ki med-ebojno Kvropejci m- najpreje.na- vj^li v Ontario, zlasti pa še ^ajt: čim več rude so pridobi jv imenovanem teritoriju ne l»o dokaj razlikujejo tako po pod p.-lili za -"talno v i-ločnem de-1,,,] |0|a 1535 nadalje ko je .Tac- v	«»nem rudniku, tenijdo Ziblje naseljevali. Sicer ta
.	--------- *- *" ■ ' Kanade, kjer -o -e v prvič'(,ues Cartier v nrvič i»lnl ik> hitrejše se bliža čas-, ko bode j mošnji ])rebhalstvo n:ma ni
n< bju, i a.-*tlin>t vu i vi žival- In
SloviururiL v JianadL
IZ SUDBURYA, ONTARIO
\ Sulburv -mo imeli obit»ko- ni>o bili
I >ii nes
<j lie
r<-ki
prvič ]>lnl }k»,
St. Lawience navzgor, so v to,» a13 om'in rudniku ananj-jwsar
kolikortoli pridružili naro-|kil\° nidf' m.	iu'hi[ ™
dn AI goi ik i nov, kateri je živel, vedno ostaviti. zapadno. severno in iztočno od X Kanadi je nastala tudi
valeč iz Kirkland 1-ike, dobro poznano družino Mrs. in Mrs. 'Aiiu'.. s >vojim dvema sinoma. Imenovana družina imata grocerijsko trgovino z mojim ožjim >orodnikom, Mr. iu Mrs. | \'i«li i h. Jim želim mnogo iMpc ha v novem letu. Kakor že rečeno, Zidarjevi >o |rii-li na o-bi"k do starišt.v njegove proge Stelk«'. in do svoje se -t tv Djagicc. Na Silverstrov •v eč**i* -ino sc zbrali sorodniki n prijatelji, da -i vo^čino No-leto. «wl srca
eden dnigega; ni bilo razlike.']
njih, in ki se ni ha vil z poljedelstvom. Algonkini so se ba krivi vsega tega. ... ]vi|i z lovoin oh ^zerih in
v Sloveniji, ali .lugo- r(,k:,h: tekom zime so preva >lav.ji, narod m bil še nikdar žnp	iz brezovega lubja
izdelane Šotore na toboganih
flaeija denarja, kakor povsuil drugod na svetu — in sieer radi ogromne izdaje vojnih bon-
proti židovskeimi naseljevanju. toda dobrodošli -o !<• taki naseljenci, ki -e prilagod.-
splošnemu prebivalstvu, kai
KUHARSKA KNJIGA:
ecipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
OVA IZDAJA	00
FANE SEDAJ Os
je trdo vezana in ima 82 I strani*^!
Rectpti »o napisani t angleikem j«sikn; ponekod pa so tudi ▼ jesikn naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in ae hočejo t njem čimbolj izvežbati in Izpopolniti.
Naročite pn
j KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO.
ker oni ostanejo vedno zvesti j 216 West 18th Street	New ^ork 11, N. Y.
svojim tradicijam in "veri. fhmmhb
se |)a o Židih lie nune trditi
tako organiziran, kakor je da ne>, naj ho kmet ali meščan ali pa duhoven... .danes ni razlike, ker se g!<- za svobodo celega sveta
Mrs. Fov - se j«> podvrgla o-f»e» :u-: ji dne 15. decembra in >o-i~e je vm' 1cjh» -«r«'čno izteklo. Ver j,, opcraciie -o jako nevarne za obstoj življenja. Želimo ji skorajšnja zdravje.
Mr. in Mis. (Soršctovi j«- j»i i-
MJado in staro je bilo .^.j , (li„,.(.	„a dopu-t za
ves. lo; [Mtljuhljali -^jpiaziiike; vsaki starši ^o vese-
-vojega sina, ali pa edinca.
ČC je bil Slovence. Slovenka.\la ga krvoločni nazifašizem
S I,. S: Ukinja. Hrvat. Hrvati-,,,,. ,Mlgoltne. Tnieiiovani sin .Toe ca, I arajinee, ITkrajinka. . .. OorŠc* j(. bil jako vesel, da vidi To pomeni — slovarska zdru- .Vojc stariše iu -e>-tro, ali ž;i-/ii.-v celeflra sveta'. <iovom ike lil.og. se je ponesrečil: dne 27. .miio »men t'j- J^'inu-.	decen^ira je padel in -i je levo
zlomil pod komolcem: f nahaja doma pod zdra-
sednikt tiik i J.
J. Pilja, podpredsed roko Ko~mrl, tajnik. Me<l:z,)aj
govori so na^e s<*str»» nosile kov«»lic. ker so iittch' «lva «1«»-bitk.i, in kat«»r ho več dal, ta bo dobil prvi dobitek. Razglašeno j«« bilo iu Slovenci so «»<1 ne^li oba«Iva d«»hitka. 1'rvi do-l>it«*k j«» šel- v Kirkland Lak«' n sicer Mr. in Mrs. Zidar, «lru-gi dobitek pa je d«ihil brat .Tohri KoŠmrl. Kaj pa naš or-kest»'r Ko\	s tremi učenci
n ono mVnko? To >*o M. F«»vs.
V. Smrke. F. Uivšin. S. \f.; jim «lamo celo priznanj«', ker tako lep«, valčke in ]n>lke igrajo, da -c noge >ame preiuič«*j«,.
Mi tukaj imanui pritličje za naše zab.-ive in veselice, in sku pno nastopimo vsi ti i je jug<»-^-lovaiiski narod' Ali ne \ si tukaj imamo Srbski <l«>m; Srbi mi p«>«I Srbsko obrano; Hrvaški doiii. Tfrvatj*» so Seljačke stranke. To sta dva doniaT ali
11 e v enem ne moremo biti. Se-Ijačka stranka nas je enkrat odslovila	^«!k«
vni-kim
na«lz«»ist vom. naši naselbini
»di -aneh iz kraja v kraj. in v p«>letju so to delo opravili z })«>močjo čolnov, ki so bili iz-jdelani tudi r/. brezovega lubja
Divjačino in ril>e so kuhali tudi v posodah, izdelanih iz bre-yovega lubja. splošnem ozi ' u -sc niso dobro razumeli, z naro«lom lrokvojev, «lasiravno s o tuintam z njimi menjavali kože in ki*zno za tobak iu ko-rnz«». Irokvo.ii s«» m«'dtem mimo olxlelovali <voja polja v bližini -»vojih koč. katero «le-1«» so opravljale 1« č"m so mo/ki ho«lili na lov v Li«rzd,> in na ribolov na tisoč<>-ra jezera in rek««.
1C». stoletju, oziroma d«>l-go predno so Kvropej^M prišli v n«»tranjost Ontarija. dospeli so začasni o nuni domačine ne k;iteri Bretoni. Baski in Pol-
ODSOTNI RUDARJI ONTARIO
HELP WANTED
has rnlf«l tliat no dih> in this urra tu»iv empl«i>o«l in essential activity may transfer t»» another jul> without statement of a\ailahilily.
I/, raznih nidn':ških knijev j" se v «'l nega Ontario prilinjajoj j T1*** War Man l>®wpr Commission poročila. «ia yiostaja pridelekj i rini«* vedn«» manjši, in sicer!'
radi o«lsotnosti «»«1 dela maio ; I
! i
gib rudarjev, kateri, mesto daj bi pr hajali redno vsaki dan na delo v riulnikih. ostajajo-donui. kadar <e ji»ii poljubi. Število odsotnih radarjev po-' Hiičj«.
ZKNSKA
Z A I'.AKKIiV
prijet n<-
s'taja ve«luo večje, zlasti ob sobotah in ob dnevih po t«*deii-
sk«Mii izplačilnem dnevu. k«ii----
pritle le malo rutlarjev na »h« ! zensKe, do-!^°- Tako -o je t«* «lni prip«^tilo.j da je v nekem rudniku, kjer j je za p« »si enih 271 rudarjev.! prišlo po izplačilnem dnevu !<<' 71 rudarjev na tlelo.
V |«r;l s;i jI i
ali IIKKLK
iu M V« lili« M »M
Stalno <!«■!•►. "l"l>ra «l»-l;o -k'- r:r/o»» r«'. H «;UAN1> ST.
r.m M »ki.VN
i;» ir, i
Vodna sila v severnem Ontario
\"ladina vodna komisija pr<»-
Tukaj v naši naselbini ima-	»reionu b^k, ... r«,r- vine je Ontario, znana p«»d
modve ženski boleliavi ž,' Vcč	™ ^	z nmnom Untario Hydro Com-
let; one bi «lale srce «>d sebe!ribarstVo,n 111 nakupovanjein.mission, potala je z 1. dece.n-
namd. ki mora toliko1™* Ti U»t«l> WH toraj pr-|hro,n 1. I. lastnn-a vseh v«.«I
vi Kvropejci. ki so motili nrrj«»h nafirav v svrlu. «lobave e-in udobnost rncil kanadskimi domačini, in ti ljudje so tudi preinačil: gospodar'stvo donia-«'itio\". K a jti uvetlli so med njimi železno orotlje in oro/je t<*r na ta način ustvarili neomejeno trgovino z kožami, zlasti z krznom Iwjbrov. katerih je .kmalo pričelo pomanjkovati vT minske knjige spisale, k«*l i ko J llolcilt*iili krajih, radi česar se j«- kaka o<eba v tlenarju po- j(J prebivalstvo pričelo seliti \ ma gala in koliko je oseba v	kraje, kjer je bil lov na
obi« ki pomagala za trpeči na-' y.vj;,čino bolj ug«»den. rod v .1 ugoslaviji. Vsa imena
za nas nartKi, k: mora pi« trpeti, če bi finance «lopu-s< ah*. Kaj pa mi. ki smo zdra-v i in delamo, pa so Še eni. ki na plotu stojijo in n«' vedo. kam hi skočili.... Danes je prišel čas. da >e bodo odločili v eno ali drugo stran!
Opozarjam v^ Slovenec, Hrvate in Srhe. da sv bodo spo-
. Srbi Mihajloviči pa «lv«)ran<' tie dajo. To se je po kazalo na SiKestsov večer — v Hrvaškem d on m jih je bilo <i | m rov. enako v Srbskem domu - ali v našem pritličju jih je bil«j okoli tris-to! To se vidi. kam narod zahaja danes. Vsakdo previdi. kje j«* danes pra-v ca in kje je ni. Današnje ra '/.mere po v*c drugačne, nego so bile prejšnje. . . .Vzemimo si drja KKrliarja, F. Snoja; oni so prr»videli, da ni mojfoče iz-l»«dij,ti Slovenske Ljudske stranke jhx1 poveljstvom n<»-ala Ropnika, ali Vaške straže, ali B«'le gard«'. Zdaj
ko jim voda v jnio teče, se bi rn«li na <»n ali rta dmgi način oprali pred narodom, da oni
bo«lo opisana v tej knjigi in tu«li imena ImmIo zapisana — kateri ni «lal nobt^iie pomoči — in t ml i kateri j«' sabotiral proti ]M>moči za Jugoslavio. Po naselbinah Kanade in Ameri-se bodo spiski spisali iu se
bodo na glavni i urad odposlali, tako «la jih bodo v starem kraju ravno tako brali, kot jih Ikiiii«) mi tukaj Kaj bodo re-j naši
K a ta način, oziroma radi prihoda tega naroda v pokrajine drugo ro«lnili domačinov prišlo j«' med njimi do medsebojnega bojevanja, zlasti Š«^ potem, ko so jim priseljenci pričeli prodajati puške in
lek trike in s'ile v severnem Ontario. (»lasom }iogo«lbe. katero je imenovana družba skl«>u:la z provincijaljio vlado. bo«le s!e«lnja prevzela v >vojo kontrolo vse napra-v«? za proizvod vo<lne sil,, ob rek i Menttaka-mi. peter«i takih naprav ob r«--ki Miontreal. kakor tudi naprave «>h jezeru Elk vse «lo jezera Kirkland, kakor tudi transmjsijske naprave «1«» meji2 provinci je Quebec-. Te naprave dovaja v o« In o s*ilo in elektriko v okraje Xevv T/is-keard. Haih-vburv in Cobalt.
Vitamini za šolsko deco
Vermilion, Alta- — Vsa šol ka deca, ki liodi t tukajšnje siiKKlnik: Irokvoji, ki so živeli šole, dobiva sedaj vitaminske v dolinah ob reki St. Uwren-|piiuie brewpla«'no v tukajšnjih ce in tudi dalje proti jugu. po- š<>lah. To se bode nadaljevalo stali so sovražniki Algonkinov. <]<> 1. aprila t. 1- Xn ta način
kli naši sorodniki, ko bodo Godovi lrokvojev so s*e tedaj * Prepreči kašel j in prehlad, l>kali imena svojih svojcev v'^jedinili -v -vrho lastne obram jradi	veliko število o-
tej knjigi * Se je čas. hitin^o'be: ustanovili so zvezo Petib.trok zaostajalo v šolskem po-
in kasneje Pestili Narodov. ka-.^u^u-to rim je vladal posebej i z volje-
jim na pomoč, tom našun .ni-nakont. ki se borijo za življenje in snvrt. Pomislite samo malo; mi tukaj imamo vsega zadosti — jesti in piti in gor-ko smo «»blečeni! Ali H ti — ali smo mi — kaj ob Novem l«'tn rtifisli imeli do svojih stari še v*. do svoje«žene. «>trok, bratov ali sester? Ne pozabimo jih — oni prosijo naše pomoči. oni so g«ili. bosi in lačni!
Frank Zaic.
n i osrednji odbor z podrejenimi glavarji, ki so se kasneje, tekom kolonijalne vojne, vedno o«llikovali radi svoje hrabrosti. Tako je ta narorl ostal avtononem tudi potem, ko je bila kolonijalna vojna končana.
Pride še.
Rojake prosimo, ko pošljejo za. naročnino, ako ja van Is prirofcnr da m poslušaje jo —
oziroma CANADIAN POSTAL MON^Y ORDER,
KINOKKV OIHLS iixI'KitIK\«"Mi• \ im:.\1'MI:IMN« MI» FIN M VV«»ltKIN«; ««»M»rru»Ns
Mi l /.MM I:IMU:K\ :;|s vv. :n»tii sr.	X. v.
t *.» iro
RO("'NK DKLAVKE. kak«»r nuli Š1VALKE NA I {OKO
LAHKO Tl'l »I 1»MMA.I«» l»«»MA S.V VI < • IZ V1 :ž IIANM SM 1'«»T K M Ul-I M M 1 I. I.
Vprašaju«: 1» M r.\l«!.\ S«»IAKM
N. V. «'. i!» l."o
rr
V.lf^P
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na suhem, ▼ morju In v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral s velikim sanimanjem, ker bo v njej nadel marsikaj Iz življenja divjih žlvaU. kar mu d«iaedaj de nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to ve liko delo izdati v petih knjigah, toda le slednjič izAla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINA.
Knjigo bo s užitka« bral lovec, ker navaja ln popisuje t* živali, U jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; tmrmtr, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali fikodnjejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE, KI 2IVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 527 SLIK (fotografij) S « slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 Hrani. Velikost knjige Je 9 s • later. Knjiga, opisnje seaavee. »tiče, ribe, ka-fo in tirali, ki so raraotako na suhem kot ▼ vodi doma. — Vezana je v močno platno * zlatimi črkami.
V ANGLEŠČINI "^tl
DELAVKE IŠČEJO
Š 1 V A L K K
IZV MŽUANM \ A I .Al »IMS' «"i »ATS »V SI I I S IM »P.n.V I'MA« 'A	STAI.NM l'MI.»»
I'K«lSl'Mi:lTV « l.i »AK • '•>. _'T«"> M;i>t .".nI Si. Ml. V eriuni. X. FAirl»:iiik> I
iT I::>
ŽENSKE — DEKLETA
I /. V M/1 i A N«»ST SM NM 1 »"1'UMISMJ M I'AlKAt.K lOSMKTHS 1'ol.M Al.I I »KI.XI » AS CO XT I l'ROI»lCTS l--» CLINTON A V K. BKIAN l'«»M UM« »K A «»l» NAVY VAltl »A
i i» -_"J»
:: HELP WANTED
DKKLKTA SK IšrK.JO
Z A K N.I I«:«»V M/.N 1« *«» I/.V MŽUAN« »ST M IM » l UMIlN A V praksi jt»« :
mi ti ai. i;ini>i:u\
VAKI«"K ST.
»»
\ \ i < M 17
0|H>/write m- dru^e. ki ne fitaj« "ti. N." na te osla>«-. — Mogoče bo komu v»treieno.
(M) r N T K K 1 K L s
I/.VMŽItAVM. r, HM NA TMMMN. s|x: MUM: ♦»<! 11 - -: Slalno d««l«». I*ri-j«-tiM' ilclav-kt* mzun-re: l»ol»ra prilika.
Vprašaji««: :; «'IIMR« II ST. New York « Ma lika prt-vo/tui
.;» i .*»>
F 1 N(i K K W A V K K MAN H TR 1ST
I »itl>r;i pla«"«:i. -talno delo. prijel ie« de
la\>kt« m/.niere. • Vpra-Siji««: •
M AKTU AS ISF.AI TY SAI.«»N
."mmiT - iNtli A V M., 1UMM»KMYN
• 11 i:; •
ARTIFICIAL FLOW K RS
1 »MKI.MTA. l/.\ICŽltAMiST M |i» TRKIIXA Stalu« »li lo. dobra j>la« a. priji'liie Ili«lav>ke r:i/.m<-t" Vprašajte:
«'«» K1» KI.« »VVKll »V WKs'l" :i-Ml» s i".
N« »VKI.TY «'«• N. \ . «" • II 17 •
ISAKKin	**A\ I »V
SALESGIRL
n-fiiM-tl >»hiuk woman l»> f\«-lu>ive l««a i-«h»iu in Urooklvn lleisrhis. Honrs lo::u» t<» 7 Tliur^lav off.	sa-
lary and meal*. Stea»!j opportunity. Apj.ly: MAMMY'S PANTRY pj-j M«»XTA«:i?M ST. f'riM*kl\ n. N. Y.
ill- 17 i
Cena $3.^
Naročite pri:
ŠIVALKK na SRAJC AH
NA M« »ŠKK SRA.ICK I»«»I;RA P M A«"'A STAI.No I »KI.O
A C K S 11 i K T IJ11 1SR«»A1»WAY	N. Y. C.
.vir G SSK»1
iT 1.1»
KNJIGARNI
Glas Naroda____ ____
»t.	New York 11 KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES!
C O r N T K R O I R L
l/.VKŽLiANA ali NKIZVKŽHANA
I»obra plat-.i, »talno d«*lo. prijetne ile-lavsk«« razuiert*. Vprašajte:
i-^-vs I.KXIN«;T«»N A V K. |lx>lwt«en Mili ami s.".tb St.« N. Y. C.
< IU- l«i»
COU N T E R <i 1 If L S
rop.NKVNO 1 »KI.« > l/wzliauiie^ ni potreUna. stalna >ln/.ha.
• lolira plara : začnete lahko takoj. Vprašajt«' pri: TII K t'NION NKVVS «'•».
1-1!» FMATBISH A V K.. bl{«»«>KI.Y\
lllizu M. I. K. K. postaj«-.
« to pj»
ŠIVALKK in FLOOR i i 1RLS
NA ' »TU« »ŠKM oVF.KAI.I > l: K N N K VV M A N :••_■ «•.» n^iii siKi irr JAMA HA. I.. I RKi'i iti.l«' iv«:.
«!» I."«'
DKKLKTA — ŽENSKK
ZA MAH K«» l»MU» ZAVIJANJI! <»TK«»ŠKIll «»III.MK
I »M ::7»= I I! NaUiirii«- «!••!•
Naprtilck	Stalno,
i;:;«; i i A V K NI' K • Itil h s'1' • Vprašiijt«« na »'• na«l-t rop.iu.
. lo 10'
it I K L S
I.K.VliN SPRAV IN«; «»N TMXT1MMS. Fin«« opiH»rtuniJ>. ^i«««! pav. slfinl} plea-ant working coinlitioii>. Apply:
SCHWARTZ TMXTII.K PRINTIN«; l-L". \VKST I:I:UAI»VVA\ N. V «
i.««
LAL \DRY GI HI,S
STALNA SLrŽBA
R» »MNIŠK A «»I »1M S I N l N A
OAS ZA por IT K K 1M.A( ANK IMHTTNICK
«: MASKA M KI • 1 »KM« »M
Gotliam Lauiulrv
r»4:: \V. 2:inl ST.
New Y>«rk «*ily
H; I J •
<; L o v K P n K s s k i;
TA« 'K KIS. 1'AiKMR Stalno «l»«lo. priji ln«- «l«4a\-k»- razmert-
I »ol«ra pla«"-;i Vprašajte: «;i.«»VK SAMM «'»»RIV
vv. ::stii ST.	N V «\
«U) 1J'
S I V A L K K
ZA
«»TR« »S K«» IN ZKNSKO x Sit »1 »NM K I'KRI M«» l»«»KKA PMA«"A fitritk i ni»i:r«;armkn rs «•«» ::*.»L' KiSUAHWAY	N Y. i \
SODA DISPENSER
P« »I »NKV 1. NK1 »lal.lK PRUSTM L»«4«r;i	Stalno tlelo, I*rij««tiie
ili-la»-k»' razmere. Vprašajte: MKMNI.S PHARMACY :;>1 CA NAM ST.	N Y. 1".
____1J.
S I V A I. K K
V iS« »K A IM.Al A IzveiUine na SltjRTSVVKAR in RKACHWKAR
Stalin. «l««lo. prijetim okoli«-J. Mabko uisliiiijo «lo na uio. Plačane pučit-nii-e in /dravstreni foutl.
S K K M «» K I-l W _7lli ST.	N V. C.
t«—1-*»
"GLAS NARODA** «- NEW TOBE
WEDNESDAY, JANUARY 17, 1945
V8TANOVLJEN L MH
"iiniiniiiiitaraiiM^^
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOG RAJSKI
(50)
Deklica se vzdrami in skoči pokoiicu. Prvi hip ni vedela, odkod ti glasovi, niti ne, ikje je. Prestrašena obstoji in se ne gane, kakor bi se šele spametovati hotela. A te<laj za vrši drugič burja, še liuje kot prej. Iznova zašklepečejo križi vse naokrog, iznova zacvilijo vrata ter butnejo ob zid Tedaj pa se deklica zave. Smrtna groza jo prevzame. Obrne se in steče proti cerkvenemu vliodu. Ali tukaj je bilo že vse prazno. Cerkvena vrata so bila zaprta in žive duše ni 'bilo več nikjer. V tistem času, (ko je bila ona na grobu in *-e je pomenkovala s svojo mamico, so se bili ljudje razšli, in sama, čisto sama je bila zdaj na mestu, kjer so počivali mrtvi. Sputi se v be»g proti domu. Sapa je brila in žvižgala še vedno in zdelo se ji je, kakor bi klicalo za njo: 44Anica, pridna bodi!?* Toda odgovarjala ni, samo solze so ji lile po licih. Tekla je vzdržema in vsa razgreta je prisopihala do domače bi^e. Kakor bi bežala pred kom in bi ji bilo na tem, da se skrije čim preje pred njim, prime naglo za kiju ko veznih vrat. Ali vrata so bila zaklenjena. "Odprite!" za-kliče, "odprite!" ne da bi pomislila, komu velja njen klic. "Odprite!" ponavlja s prosečim glasom, toda nihče se ne odzove njeni prošnji. Dedek bi ne bil mogel priti ven, tudi < e bi jo bil slišal. Dekla je najbrž trdno spala. Tudi je bilo njeno ležišče toliko oddaljeno ,da klicanja ni mogla tako lahko slišati. Mogla bi ji torej odpreti samo mačeha. Toda na vse to Anica ni mislila. Želela si je samo p°d streho. Bilo jo je še vedno groza in zeblo jo je tako, da je že sko-ro omahovala. Za nohtmi na rokah jo je ščipalo in noge so ji bile trde kakor iz lesa.
41Oh, odprite no!" zaječi še enkrat ter začne razbijati s j»estmi po vratih.
Kmalu na to se posveti luč v sobi, kjer je spala Mlaka rica. Bila je šla spat tako zgodaj, da se je bila že naspala in je ni bilo tako težko vzdramiti. Mo^la si ni misliti, kdo bi bil zunaj, zato je vstala in sla odpirat.
Anica je bila pripravljena na to, da jo mačeha ne sprejme prijazno, ampak tako, kakor je bila njena navada. Bila .je pripravljena na t<>, da jo pretepe sredi noči, a vendar je bila vesela, ko je ugledala luč. Naj se zgodi kar lioče, zmerja na naj bo in tepena, samo da pride v svojo posteljo. Čutila je, da bi morala umreti, če bi ostala -še nekaj časa zu-l.aj, kajti čimdalje hujša je postajala sapa in do kosti jo je pretresal mraz. Vsaka minuta se ji je zdela večnost, ko je i;»ko stala in čakala. Naposled je vendar izginila luč iz sobe in v veži so se zaeule stopinje.
"Naj bo kar hoče, naj bo kar hoče!" je šepetala deklica sama pri sebi, pričakuje, da jo mačeha napade. "Naj bo kar hoče!" Dajala je s temi besedami sama sebi pogum, a vendar se ni tresla samo od mraza, temveč tudi iz strahu.
Ključ za.škriplje, vrata se odpro in Mlakarica se prikaže na progu. Ko zagleda svojo pastorko, se razthudi, rekoč:
"Kaj? ... Ti si, potepenka? . . . Ali se pride zdaj domov ? . . . Kjer si biLa dozdaj, bodi pa še poslej! ... Le po-beri se! . . . Da sem se morala zaradi te malopridnice vzbuditi in vstati iz gorke postelje! Le gledi, da se mi ne približaš še enkrat do vrat! Vstran od tu!" . . .
Izrekši sune deklico s tako močjo <xl sebe, da Mi opoteče ter zvrne po ledenih tleh, potem pa zapadine duri in gre zopet v posteljo. Vse to je storila v jezi in brez premisleka. Toda ko je ležala, je začela razmišljati, kaj bi nastalo laliko iz tega, ako pusti deklico zunaj v takem mrazu. In začele so se ji »buditi hudobne želje v srcu in satanska misel se ji porodila v glavi: Kaj, če bi deklica mrzuila zunaj t Kolikokrat bi se je bila že rada iznebihi! Ni je pretepavala samo zaradi tegia, da bi si ohladila hipno jezo, ni ji prikrajše-vala pri jedi samo iz mimoidoče nevolje, ne, vse to je imelo globočji vzrok. To dekletce ji je bilo bolj na poti nego njen mož. Njen mož se ji je umikal, njen mož ji ni bil nevaren, saj je celo pobegnil pred njo, toda dokler je živela njena pastorka, je bil neizvušljiv marsikateri njenih načrtov. •Ako bi ne bilo tegaj dekletcca, kako brezskrbno bi se bilo živelo, kako bi bila lahko zapravljala. Saj bi bilo potem vse njeno, še celo to, kar je imela deklica po svoji rajni materi. Kaj bi se menil njen mož? Da, vse bi bilo njeno in pa njene hčere. In tisti sosedov Nejče bi se naposled vendar le zagledal v njeno Tonieo in tudi sosedovo bi bilo potem njen!
Mlakarica je računila v svojem groznem pohlepu na vse strani. Njene potrebe so bile velike, a Mlaikarjevo premoženje se je ničilo. In ker svojih želj brzdati ni znala, je mislila, na to, kako bi si zagotovila tudi za prihodnje čase razkošno življenje.. "Da, če bi pastorke ne bilo, če bi se moj nož ne vrnil več in če bi naposled svojo hčer dobro omočila— I »'»tem bi se ne bilo ničesar bati." je dejala sama pri sebi. Za sedaj pa «i je najbolj želela, da bi imela pri svojem počenjali ju prost* roke. Anico je sovražila od tistih dob že bolj, ko je bila zvedela za pismo, ki ga je bil pisal njen mož Kolenu, Kajti včasih se je vendar le bala nekoliko, da bi ta ne posegel vmes. In zato ji je bilo tem prijetneje ob misli, da se dekletca morda iznebi . . . Seveda, če bi se kaj izvedelo ... to bi imelo laliko neljube posledice zanjo. Ali kdo ji more kaj dokazati? Je li mar dolžna slikati, če jo Ido kliče? Da pa je bila zunaj pred vrati in da je govorila s svojo pastorko, ni vedel nihče. Samo dekletce bi laliko pričalo Zf:per njo, toda dekličine! usta bodo jutri zaprta in bodo molčala . . .	•
(Dalje prihodnjič.).
SLOVENSKA LIRA" 1 'AMERIŠKA
V PESMARICI
M vključene iIhMc
slovenske pesmi:
I. Podoknlca — moški zbor s bariton samnxpevom S. Pozdrav — moški »bor t. Lahko noč — moški zbor 4. Otoški zvon t- mešani zbor C. Pomlad nzka — mešani zbor. m
bari ton samospevom C. Lin 1. — za zolo speve, moški
In mešani zbor 1. Lira II. — za mešani zbor f. Altantzkl odmevi —. za moški In ftenskl zbor. s bariton samospevom t. Kan tata ls paaJica 12« — moški zbor
10. Soči — za zamozpeve. mešani zbor * In ■premije van jem glujvirm li Pza I m 2» — za samospeve, mešani zbor in spremIJevanja ffiaaovlra ali orgel
GENA. SAMO
50 centov
KOMAD
To M k oner rt ne pesmi za moAke In mešane zbore, katere je uglaa-bll In v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLMAR. organist bi pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Oblo, 1923. Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVJCNIC PUB L.
COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
Kratka Zgodba
Jetnik v Kavkazu. Spisal Lev Tolstoj
ŠTIRJE POZIVI AME RIKANCEM
Washington. — Vlada nujno zahteva, da vsi državljani:
Uničijo v*e razveljavljene odmerke za živež. Njih upora-iba je kršitev določb raeionira-nja.
Darujejo KMUMH) knjiir za knjižnico trgovske niornarieec. Knjige so najboljše zdravilo proti napetosti, katero povzroča razmišljanje <* torpedih in utrujen je, proti kateremu se morajo boriti mornarji na svojih dolirih k<>n vojski h vožnjah-
So prijavijo prostovoljno kol pomočniki za nabijanje glasov. 50,000 delaveev je nujno potrebnih za pobijanje draginje — da ostanejo cene nizke.
CManete na#svojem vojnem poslu in pomagate vzdrževati trajen dovoz opreme na vsa gojišča.	(OWI)
Dobave vojnega materijala morajo naraščati
Washington. — James For-restal, minister mornarice, Robert P. Patterson, podsekretar za vojsko in J. A. K rug so podali naslednjo skupno izjavo:
4'Ameriške delavce v vojnih tovarnah čaka zdaj največji napor v zgodovini. Treba 1k> dni in tednov napora, da se nadomesti oprema, katero požre nekaj ur borl>e 110 bojišču. 'Povečati moramo ogromne količine municije, orožja in o-preme, katere smo po&iljali preko morja — in storiti moramo to takoj. Tim večja bo sila ogiiija, katerega bomo vrgli na Japonce in na Nemce, tem manjša bo cena, katero bomo plačali v ameriški krvi in a-merišikih življenjih.'*
(OWI)
Ivo so Tatar j i bili gotovi s pogačami, je prišla Tatarka, v srajci in hlačah kakor deklica, ji^lavo ovito v ruto. Pospravila je posodo in podajala nato lep želitar ozkim dulcem. Ta-tarji so «i umili roke, jih prekrižali, pokleknili, pihnili na vse strani in pomolili. Potem so se še irekaj časa po svoje pomenkovali, nakar se je obrnil eden gostov v ru>kem jeziku k Žilinu.
"Tebe," je rekel, "je vjel Kazi-Muhamed. Pokazal je na rdečega Tat a rja. 4'On te prepušča. AIhIuI-M uradu. '* Pri tem je pokazal na črnega. — 41 Abdul-Murad je zdaj tvoj go spod."
Žilin ni odvrnil ničesar. Abdul-Murad je pričel govoriti zdaj, pri čemer je večkrat po kazal na Zilina. Tolmač je rekel :
"Ukazuje ti, da pisi d°mov pismo, da pošljejo za-te odkupnino. Kadar dobi odkupnino, ti da zopet, prostost."
Žilin je premišljeval in dejal:
"Koliko odkupnine hoče i-uieti ?"
Tatarji so se pomenkovali med seboj. Tolmač je izjavil:
"Tri tisoč rubljev."
**Xe," je ugovarjal Žilin, "tri tisoč ne morem plačati."
Abdul je skočil jKtkoucu, mahal z rokami in zaklical Žilinu meneč, da ;ra lx> razumel, nekaj besed. Toliiiač je prestavil:
"Koliko ponujaš.'"
Žilin je nekoliko pimislil in rekel:
"Petsto rubljev."
Tatarji so kričali v>ena-vprek. Al hI ul je vpil na rdeče-fhradea, brbljal je toliko in tako razburjeno, da mu je škropila slina iz ust.
Rdeči pa je samo pomežika-v.'il in cmakal z jezikom.
ZojK't. je pričel tolmač:
"Tvojemu gosjhh|u je petsto rubljev premalo. On sam je plačal y. io dvesto rubljev; Kazi-Muhamed mu jih je bil dolžan. Vzel te je za dolg. Tri tisoč rubljev—za man je te ne more izpustiti. Ako nočeš pisati, te vržemo v jamo in te kaznujemo z bičem."
Ej, si je mislil Žilin, če človek pokaže sit rab, tedaj pride težko zojH't na noj^e ... in odgovoril j<* tolmaču:
"In ti mu povelj, psu. če me 'hoče oplašiti. tedaij ne dobi niti kapejke — i>otein »ploh ne maram pisati. Nimam prav nobenega straha pred vami in ga nikoli ne l>om imel, psi!"
Tolmač je prestavil iu zopet so se Tatarji pomenkovali.
Dolgo so brbljali, nato je skočil črni na noge, se približal Žilinu, se smejal pri tem in mu nekaj zaklieal.
ROXY THEATRE: "WINGED VICTORY"
Dva izborna igralca, ki nastopita v filmu "Winged Victory", sijajni zgodbi mož, ki so v našem Armadnemu zračnemu zboru. Slika -se kaže popolnoštevilnim gledalcem v Roxy Theatre na 7. aveni in 50. cesti, New	Kot običajno je na progr£
mu tudi izvrstna odersika predstava.
(Nadaljevanje.)
Tolmač je prestavil: tisoč rubljev."
Žilin je vztrajal pri svoji po nudbi:
"Več ko petsto rubltiev ne dam. (Je me usmrtite, tedaj ne dobite prav nič."
Zopet »o se posvetovali Tatarji, poslali Nogajca proč in pogledavali zdalj na Žilina, zdaj na vrata. 'Zdaj se je vrnil Nogajec. in za njim se je vlekel debel človek; obleka je bila raztrgana, bosi nogi sta tičali v plohu.
Vzklik začudenja se je izvil Žilinu, ko je spoznal Kost i lina. Tudi njega so vjeli! Posadili so ju vštric. Med tem ko so Tatarji zijali vanja, "sta si pripovedovala svoje doživlja-
" Daj je. Ivost i lin je pravil, da ni mogel spraviti konja naprej: obstal je, in vrliutega *>c pu-1 ška ni hotela izprožiti. Abdul ga je dohitel iu vjel.
Abdul je skočil i>okoncu, pokazal na Kostilina in rekel nekaj.
Tolniaič je prestavil, da sta oba last enega gospoda; kogar odkupnina pride preje, tega izpusti prvega.
"Vidiš," je prigovarjal Žilinu, "ti si divji in tvoj tovariš je miren. Pisal je domov pismo, poslali bodo pet tisoč rubljev. Dobro ga l>oino pitali in nič žalega mu ne storimo."
(Nadaljevanje prihodnjič)
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početko? v starem slovanstvn do današnjega dne.
Cena $2
Učno v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 31
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
The War Man Power Commission has ruled Unit no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
IRON
IZ VEŽ BAN* V ZA; PET I »XI. PRIJETNE
WORKER
IZRAVNAN.! U ŽELE-DOBRA PLAČA. KAZMKHH.
Vpraša j 11*: 1313 BROOK AVE.
< rSrtl Ave. L)
J. KAUFMAN
BRONX
(12—18.»
LINOTYPE OPERATOR
PRVOVRSTEN, STALNO DELO. 1 ►< BRA PLAČA. PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašaj t«': NATIONAL LINOTYPE 4SO CANAL ST.	N. Y. C.
I 12:
J
ZA
E W E L E R S
FINA DELA NA ROKE S T A L X O
Vprašajte:
J. MAXENCHS & CO. IS \V. 57th ST.	N. Y. C.
112—1*»
I*OKTER, »DISHWASHER
BAR & R EST AI' RANT. IZVEŽBAN, DOBRA PLAČA in HRANA. STALNO DELO. 1'RI.I in*NE RAZMERE. NE-
DK1JK PROSTE. Vprašajte: EXCIIANOE TAVERN CORTI^AXDT* ST.	X. Y. C.
ir-'—is)
DOOR AND ELEVATOR' MAN
na MESEC Čas iu |n»1 za uailuruu
RELIEF MAX (.1 DXI iu 1 NOČ)
ua MESEC Vprašajte: SI PERINTENDENT 4(11 WEST END AVE	X. Y. C.
(7—13)
DENTAL MECHANIC:
POPOLNOMA IZ VEŽ BAN NA VSE STROKE ACRYLIS. 1MIBRA PLAČA Pokličite: METAL CRAFT LAB. BE U-SiOUd
<11—13)
SUPERINTENDENT
Al'ARTMENT HIŠA STANOVANJE 4 SOB. — VPRAŠAJTE ZA FOOEL
1'okličite : BL'CKM I NISTE R 7'JoSo __(11—13)
COMPOSITOR - LUDLOW and MAKE-UP, A I.
Vprašajte pri:
WAINICK PRINTING 243 — 7th Ave.	N. Y. C.
(12—181
AUTO MECHANIC
IZVEŽBAN. DOBRA PLAČA, STALNO DELO. PRILOŽNOST
V|n-ašajte: EXCELSIOR
AUTO MOTOR SERVICE 330 W. 33nl ST. X. Y. C. ____(12—18)
BOY
ASSIST IX MA1LROOM Mid-tuwn Advertising Ageuey Li^ht work, steady.	5 »lay week,
overtime. Telephone: CI (MK4AI
(12—18)
No pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danea Sloven akemn Pomoinemn Albom 1840 W. 22nd Place, Chicago, HL
GLASS WORKERS
SILVERERS. lAMl' WORKERS. POMOČNIKI V TOVARNI Dotira i>laea. Stalno ilelo. Vprašajte: Sl«» STERLING PLACE BROOKLYN Telefuu: SL 057GU
(IO—12»
C O U N T E R M A N
I*ONOČ"I; DOBRA PLAČA STALNO DELO PRIJETNE RAZMERE — Vprašajte:
M AG NET l.-KI — asih ST. BROOKLYN. N. Y.
(IO l»i»
;: HELP WANTED
(i L A SSWOR K E RS
«»N MINIATURE OLASS ANIMALS, Najvišja iilaf-a, »talno delo, «lol>ra priložtio>t. Vpnišiljte: STCi MelHlNALD AVE.. Oiear 18th Ave.i Brooklyn ______l 11 — 17 t
DENTAL.MECHANIC
1st CLASS FINISHER. ACRYLIC-
VULCANITE: also Onl.D MAN Stalno	iloUra plat'-a: |.rij«-lin«
deUvskp razniere. Vprašajte: HEWEI. 1 NHVINS ST.	BRooKI.YN
(12 lsi
SODA DISPENSER	F I R E M A N
IZVEŽBAN, DOBRA PLAČA; STAL-' 1 h*hn' H««1- Stalno delo. Prijetni NO DEIAJ, PRIJETNE RAZMERE
Vprašajte: M E Y E R * S 5.J1 SITTER AVE. BROOKLYN
(in u;»
HOYS — MAIL-ORDER BOOK STORE
7> <lays. 4li hours. $22 ^tart. Steady work, Hrasaut working eonditi*»ns. Apply:
UNION LIBRARY ASSOCIATION 121 E. 24th ST.	X. Y. C.
i —1« ►
11.1
CABINET MAKER,
HELPER, MACHINE HAND FURNITURE PETER ENGEL INC. E. 31st ST.	N. Y. C.
(lt»—10»
NATIONAL BROAIH'ASTINC CO.
HANDYMAN
for hruudcast studios. Essential industry. Excellent working eouditious. Apply Ro«>tu C> RCA Bldj;., Roeke-feUer I*laza. Any \v»>ek day, or Saturday till noon, Thunsdays to 7 p. ui.
(U>—101
AUTO .ME C H A S I C S
AND H E L P E R S na 1 on INTERNATIONAL TRUCKS Čas iu i*»l za iiaduruo delo; Pof-itnice in prazniki plačani. DRAKE BAKERIES, INC. .'KI 41 CLINTON AVE. B KLYN Vprašajte za Mr. WotUte
(8—14:
AUTOMOBILF
MECHANICS
STALNO NA TEDEN ZA ZAČETEK PACKAR — JACKSON HEIGHTS
77th ST. & NORTHERN BLVD. JACKSON HEIGHTS. L. I. __(8—14»
MESSENGERS
STAREJŠI MOŠKI. LAHKE ZAVITKE. 40 UR NA TEDEN. STALNO DELO. IHJBRA PLAČA. PRIJETNE RAZMERE -- Vprašajte: FREDERICK \V. SCHMIDT. INC. 228 E. 45tli ST. (near I^exiuj^ua
Ave. subway» X. Y. C. __(11—171
AUTO MECHANICS
TRAJNE SLUŽBE STALNO DELO DOBRA PLAČA
Vprašajte: METRI »POLITAN DISTRIBUTt »RS. IXC„ 501—1 (Hh AVE. (38tb—3!Hll) X. Y. C. — See Mr. CAMPBELL __(11—17»
MACHINISTS
RAZRED A: !Ce — $1.20 XA uro RAZRED B: 7.1e —	XA URO
RAZRED C: 33.- — 73 NA URO Staluo delo, j»o-vojna l»odoetiost. pri-ložnost.— Vprašajte: TIMES TELEPHOTO 2211 W. 43rd ST.	X. Y. C.
raziu»»rv: PuMi<- Seh<N»l l(i; 137 Wilson St.. nesir Brdford Ave. — Oglasite se pri: CUSTODIAN na 137 WILSON ST., near Bi-dford Ave.. Brooklyn <ili pa telefonirajte: HA U-tr234
is 111
pn-
GLASS PRESSERS
T»»M;i E; KXPERIKNCEI» PRE-EERRED: SMALL JEWELS, «•!<-. Stalno delo. prijetne razmere ložno^rt.
Vprašajte pri: R. FEIX CLASS NOVELTY Co.. 21-37 BUTLER AVE.
Iti I H;EWI M »1URO* »K LYN HE 3 431 o	j-,
C L E R K
ZA TRGOVINI» Z (HIOCERIJAMI
IN ZELENJAVI ► l»«>Lni p!ai*-a : Stalno delo: 1'riji-tne delavske razmere. — Vprašajte: R U D D E N BROS. 878 LEXINGTON AVE. N. Y. C.
Pok liri te: RE 7-2«U ______(ii 12»
Opozorite še drupe, ki ne ritajo "G. N." na te oglase. — Mogoče bo komu vstrereno.
SANDWICH and COFFEE moški se potrebuje
I»ol»ra plani. Stalno delo. Prijetne delavske razmere. Pokličite: IRonsides (i-7277 Vprašajte na 31 lo VERNON BLVD.
LONG ISLAND CITY ______«0—12»
l*ORTER — FIREMAN
*2!i27; LAHKA SLUŽBA, PRVOVRSTNO POSLOPJE. - Stalno delo. prijetne dravske razmere. Vprašajte: 17n E. 7Sth ST.. N. Y. C. Pokličite: Rt" 8-3602 ___(8- 14 i
TOVARNIŠKI DELAVCI
18 — m LET
IZVEŽBANOST M POTREBNA
ČAS IX hlL Po 4» URAH ZA N A D U R X O D E L O Essential dela vri i*»t rehujejo release
K FINER - WILLIAMS STAMPING COMPANY
K7-4« 123 rd STREET RICHMOND HILL, L. I. VIRGINIA D-ollJO ____(fv 111
MOSKO in 2£KSK0 ajELO HELP WANTED (Male and Female)
_MOŠKI ALI ŽENSKE
JEWELERS: Ir.v»žlwiii ali neiz
vezliaui. mehanično nagnjeni: začetniki. Za lotali in piliti zlate priveske.
Stalno delo. dot»ra plača, prijetne delavske razmere. Priložnost. Vprašajte:	ED KUPCHICK in VV. 13111 ST.	N. Y\ C.
(12—18»
LEATHER WALLETS
IZVEŽBAN DESIGNER. SAMPLE MAKER BOLJŠE VRSTE IZDELKOV. Dobra plača, stalno drto. prijetne delavske razmere. Vprašajte:
ELCO MANUFACTURING CO. 802 — 5th AVE. •	N. Y. C.
(12—18)
NATIONAL BROAIH'ASTINO CO. NEEDS YOUNG MEN — WOMEN
Excellent t>sMential Iwginuer'x jtiiw. GUIDES. MESSENGERS. TYPISTS.
KEY PUNCH Apply Room 505 RCA Bldg., Rocke-feller Plaza. Any weekday, or Saturday till noon, Thursdays to 7 p. m.
_________ Cio^ie)
/