KATOLJSK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta krone 10 vinarjev, za četrt leta 2 boni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/, leta 3 krone, za «/„ leta 1 krono 5C vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj LIV. V Ljubljani, 4. januvarija 1901. List I. Marija usmiljena. Kraljica zemlje in neba, Marija Mati smiljena: V naročje Tvoje pohitim In v varstvo Tebi se vročini. Ti čuvaj me, Ti brani me Skušnjav hudobnega duha, In srce, če nemirno je — Marija, Ti uteši ga. In dušo grenek če teži Spominj mi prošlih mojih dni, Marija, sladko Tvoje Ime Naj osladi grenkosti te. Marica. Konec XIX. in začetek XX. stoletja. Zadnje leto XIX. stoletja smo Slovenci ljubljanske škofije posvetili Božjemu Srcu našega nebeškega Kralja Jezusa Kristusa. Spodobi se, da se še prav posebno zadnje dni temu Božjemu Srcu poklonimo in da tudi prve ure Dovega stoletja Njemu darujemo. Dolžni smo, da se Božjemu Srcu Kralja Jezusa zahvalimo za prejete dobrote in Ga prav velike pomoči za prihodnjost prosimo. Hotel sem Vas razveseliti s pastirskim listom o borbah in zmagah svete cerkve Jezusove v XIX. veku. Ker se mi je pa zakasnil in ga ne morete o pravem času dobiti, zato naj Vam vsaj naznanim slovesnosti, katere naročam za omenjeni čas. 1. Zadnje tri dni XIX. stoletja, 20., 30. in 31. decembra, naj se opravi tridnevnica : po eno uro naj te izpostavi sveto Rešnje Telo, ljudstvo naj se povabi adorirat in h koncu naj se zapojejo ali vsaj izmolijo litanije na rast presv. Srca Jezusovega z molitvami, potem pa naj se podeli sv. blagoslov. 2. Zadnji dan naj se opravi navadni sklep leta, torej doda se: Te I>eum 'aiidamus in kjer je bila do sedaj navada, tudi cerkveni govor. o. Pol ure pred polnočjo naj se slovesno zvoni, o polnoči pa naj se izpostavi sveto Rešnje Telo. Tedaj se more peti ali brati ena sveta maša de testo Circumcisionis Domini et Octava Nativitatis. Vernikom se more nit d sv. maso ali po sveti maši deliti sveto obhajilo. Kdor hoče prejeti sv. obhajilo, naj po večerji ob navadnem času ničesar več ne zaužije. Spodobilo bi se št;ri ure pred polnočjo ne več jesti. Kjer ne more biti sveta maša, naj se izpostavi presv. Rešnje Telo, naj se moli rožni venec in verniki naj se obhajajo. 4. Sv. Rešnje Telo more biti izpostavljeno od polnoči 1. januvarija do poldneva. More se ob eni ali dveh ali pozneje postaviti v taberna-kelj in zjutraj ali katerokoli uro predpoldne zopet izpostaviti po volji veleč, gospodov duhovnih pastirjev, ki naj odrede čas po okol nostih. 5. Da bi k sv. obhajilu in k češčenju presv. Rešnjega Telesa več ljudstva privabili, ki naj bi prve ure novega leta in novega stoletja posvetili sebe presv. Srcu Jezusovemu in Njemu zadoščevali za vsa razžaljenja, katera trpi v zakramentu ljubezni, so sv. Oče z dekretom od 16. nov. 1900 podelili popolnoma odpustke vsem, ki bodo prejeli sv. zakramente in bodo v času od polnoči do poldneva eno celo uro pred izpostavljenim sv. Zakramentom Jezusa častili in molili v namen sv. Očeta. 6. Da bi se o polnoči moglo več svetih maš opraviti, izprosil sem od sv. O eta tacul-tatem binandi za vse one duhovne gospode, ki so sami v župniji ali expozituri. Zaprošeno p )-oblastilo so mi dali sv. Oče v dopisu z dne 11. decembra 1900. 7. Od novega leta do svetih treh Kraljev naj se vsak dan opravi sveta maša coram Sanc-tissimo: po sveti maši naj se molijo kakor po navadi litaiiije presv. Srca Jezusovega; potem naj se podeli sv. blagoslov. Kjer je umestno, se morejo litanije coram Sanctissimo moliti zvečer. Daj Gospod, da bi te dneve preživeli v proslavo B« žiega Srca Jezusovega, katero nam bo naše poklonstvo, naše zaupanje in našo ljubezen z obilnimi milostmi stotero povrnilo. V Ljubljani na praznik sv. Toma apostola 21. decembra 1!)00. t Anton Bon&ventura, knez-škof. Blažena Zdislava. (1 januvarija) Zdislava je bila iz slavnega rodu čeških plemiče v Berkov dobskih. Rodila se je I. 1200 na gradu Jablonskem. Že kot otrok je jako rada molila in premišljevala trpljenje našega Gospoda Jezusa Krista in življenje svetnikov in svetnic božjih. Ko je bila sedem let stara, ušla je skrivoma iz grada v bližnji gozd, kjer je hotela živeti kot pušravkinja. Služabniki žalostnih starišev so jo našli in jo zopet nazaj pripeljali. Ko so jo stariši karali, prosila jih je deklica kleče odpuščanja. Po volji svojih starišev se je Zdislava omo-žila s češkim plemičem Havlom Dečinskim, ki je živel na gradu Lemberku. I lave! je bil surov in robat mož. ki se je večkrat jezil nad pobož-nostjo in dobrotljivostjo Zdislavino. Toda modra, tiha in ljubezniva Zdislava ga je s svojo prijazno besedo mignila k dobremu. Spokornost, pobožnost in iskrena ljubezen ženina je zmagala nad možem, da ji ni delal nikakih zaprek več pri molitvi in dobrih delih. Z njegovim dovoljenjem je Zdislava prejela z rok blaž. Ceslave belo obleko redovnic sv. Dominika kot sestra tretjega reda in je tudi ustanovila dominikanski samostan s cerkvijo v Jablonem. Vsak dan je šla z Lemberka bosa v to cerkev k službi božji; pod vrhnjo obleko je nosila žimnat pas, bila zadovoljna s priprosto hrano iz samostana, delila mile darove, veliko premišljevala in svojim domačim rada pripovedovala o trpljenju našega Gospoda Jezusa Krista. Kadar je njen mož odšel iz grada, postila se je strožje, veliko molila, obedovala pri mizi z berači, prela, tkala in šivala obleko za reveže, obiskovala bolnike, katerim je stregla. — Umrla je 1. januvarija 1252. Pokopali so jo v grob, katerega je dala še živa sama napraviti v cerkvi sv. Vavrinca v Jablonem, kjer še dandanes počiva njeno telo. Letopisec Dalimil imenuje v svoji kroniki pisani od 1308—1326, Zdislavo »blaženo", pravi, da ie sveto živela, da je Bog na njeno priprošnjo mnogim pomagal. — Praški nadškof Zbynek Berka dobski je deloval na to, da bi apostolska stolica proglasila Zdislavo za blaženo, j kar se je tudi zgodilo 1. 1606. Iz čtskega po Ekert-u — k —. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dalje.) XV. Senturdka Gora. Kdor biva rad v zračnih višavah in ne ljubi posvetnega h ruma, ne more si želeti boljšega kraja kakor je Šenturška Gora. Ko stoje vse župnijske cerkve kranjskega dekanata v ravnini, ima edino le-ta vzvišeno lego 673 m nad morjem. Razun proti severu, kjer se vzdi-guje Grintavčevo predgorje, odprt je pogled na vse strani. Župnija sv. Uril a sicer ni velika — šteje namreč pr.bližno toliko ljudi kolikor je dni v letu — toda duhovnik si v prostih urah lahko dobi zabave pri tem ali onem sebi pristojnem d^lu. — Poglejmo nekoliko v starejšo cerkveno zgodovino fcenturške Gore. Od davnih časov pa tje do 1751 je pripadala oglejski očakovini, od 1751 do 1787 goriški nadškofiji, 1787 jo pridružijo ljubljanski vladikovini, odtrgajo od matere - župnije crk-Ijanske ter napravijo iz nje samostojno lokalijo z vasmi: Šenturška Gora, Ravne, Apno, Sidraž, Olševica, Vrhovje in Rebro s podružnico sv. Leonarda. Tudi cerkvica sv. Ambroža je pripadala novi duhovniji, toda pozneje prišla zopet pod Crklje nazaj. Ko je imel goriški knez-nadškof Karol Mihael grof A t te ms 1. 1761 vizitacijo v Cr-kljah, prosili so ga prebivalci Šenturške Gore, naj jim blagovoli dati kakega duhovnika, ker morajo tako daleč in po tako strmi poti hoditi k službi božji. Attems pripozna opravičeno željo ter jim odloči Ivana Faber za dušnega pastirja. Ljudje-, te novice silno veseli, hitro povečajo cerkev, ki je bila do tedaj le kapela z malim zvonikom. Letnica 1 7G4, ohranjena šipov-niku na sklepnem kamenu, naznanja čas, kedaj da so cerkev razširili. Ko je bilo za prvo potrebo vse vrejeno. preseli se Faber na > enturško Goro, kjer biva kot začasni dušni pastir nad 20 let. Me?eca februvarija 1788 ga zadene mrt-voud, in lahko si mislimo zapuščenost, v kateri je životaril nekaj tednov osamljen in oddaljen od duhovske pomoči. Ljudje, ki so ga hodili obiskovat, mu pač niso mogli dati one tolažbe, kakoršno bi bil imel v bližini kakega duhov-skega prijatelja-sobrata. Slednjič se ga usmili komendski beneficijat Josip T o m e 11 i, sprejme ga k sebi, skrbi mu za postrežbo in slednjič 681etnemu zatisne oči k večnemu počitku (1780). To dobroto mu je gotovo Bog obilno povrnil. Velika je bila radost po duhovniji, ko postane 1. 1787 samostojna. Ginljivo je poslušati, kako so ljudje r.a novo ustanovljenih župnijah storili s posebno vnemo vse, karkoli se je zahtevalo od njih. Dobro so znali ceniti dobroto, katero prejme soseska s prihodom duhovnega očeta, ki bo bival med župljani kakor med svojimi otroki. Zato so požrtovalno skladali za popravo cerkva in župnišč, matere so donašale otročiče v zibelkah s seboj, da so mogle pomagati zidarjem, gospodarji pa so z veseljem skrbeli za „gospodoveu dohodke, ne malo ponosni, da so sedaj v cerkvenih zadevah sami svoji. Mladina, poprej skoro brez pouka; odraščeni, večkrat brez sv. maše in lačni božje besede, ker zaradi težavnih potov in slabega vremena niso mogli priti k službi božji; bolniki, previ-deni sicer za zadnjo uro, toda brez duhovne tolažbe v mnogokrat dolgotrajni bolezni; starci, katerih ni nesla noga več k daljni župnijski cerkvi: — vsi so imeli sedaj mašnika, učenika in tolažnika doma. Ker se je po novi upravi zadostilo resničnim potrebam ljudstva, moramo reči kar naravnost, da je bila ustanovitev malih župnij za izobrazbo narodovo velepomenljiva in nekako svetla zvezda v sicer temotni cesar Jo-sipovi dobi. Ko so Šenturščanje prepeljali obolelega Ivana Faber v Komendo, dobijo mesto njega 1788 Mateja Boštijančič kot provizornega lokalista, ki pa že nastopno leto zapusti sv. Urha, ker postane duhovni pomočnik v Crkljah. Sele 1790 pride prvi samostojni dušni pastir in od tega leta dalje so se vrstili drug za drugim. Naj je navedem po imenih: 1. Gregorij Rajec (Reitz) 1790—1793. L. 1793 je bila vstanovljena ekspozitura na Primskovem pri Kranju. Rajec se preseli tje, kjer ostane do 1700. Vsled bolezni zelo občutljive narave je imel mož-hipohonder dosti težav v svoji službi, zato preživi ostala leta v pokoju, da se mu ni treba več boriti z nasprotniki. 2. Jakob I)e bel jak 1703—1800. 3. Jakob Tanzmann 1806—1810. Po njegovem odhodu je bila lokalija zapuščena cela štiri leta (1810—1814). Zato so iskali ljudje službe božje po bližnjih župnijah (Orklje, Komenda, Tuj niče, Stranje, Kameni k), kjer so imeli kak postransk opravek. Škofijstvo uvidi, da nikakor ni prav, pustiti je tako dolgo brez duhovnika, zato dobe zopet novega lokalista. 4. L o v r o Kopitar 1814—1820. Kopitar je prišel iz Šentjerneja na Dolenskem ter , se podal s Senturške Gore v Ajdovec. 5. Ivan Petrovčič 1829—1*43. Poprej je pasti ro val v Preči ni na Dolenskem. < Mšel je ' po 14letnem službovanju na Senturški Gori v Tomišelj pri Igu in zamenil časno z večnim 6. julija 1850. 6. Ivan Kapelj 1843 — 1*46. Pozneje lokalist pri sv. Jakobu ob Savi, v pokoj si izvoli Ljubljano, kjer so mu potekle ure v on-dotni hiralnici 24. aprilja 1880. I "čakal je 83 let, izmed katerih jih je preživel 54 v maš-niškem stanu. 7. Anton Jeglič 1846—1858. Zidal je I. 1850 novo župnisče, postal župnik v Železnikih, toda že 19. oktobra 185* umrl v Kranji. Bil je stric kranjskemu dekanu Antonu Mež-narec (brat dekanove matere). 8. Mihael Golmajer 1*58— 1809. L. 18G9 dobi lokalijo Goriče, kjer ostane do smrti Ki. febr. 1877. 9. Fran Jeršič l*f>9—1871. Naredil je novo gospodarsko poslopje in vrtne škarpe. Po kratkem bivanju na Senturški Gori se preseli v Mekinje. Za Jeršičem so pasti ro val i trije administratorji : 10. Ivan Judnič 1871 — 1*74. Zaradi bolehnosti preživi začasni pokoj v Crkljah ter dokonča zemeljsko potovanje v Mekinjah II. aprilja 1876. 11. Simon Robič 1874—1*07. Duhovit mož, rojen v Kranjski Gori na Gorenskem 11. febr. 1824, je kot vešč naravoslovec s temeljitim raziskovanjem zasačil marsikakeg-a ,,ke-brčka", polžka, neznano cvetko ali kako drugo izvanredno prirmlnino božjega stvarstva. Učenjaki slavnih imen, tudi Izvenavstrijci, so prihajali k njemu tu gori v posvete ali pa zamenjavat raznih naravnin. Svojo bolezen (srčno hibo) si je nakopal bržkone s preobilno hojo po hribih ter zaprl oči temu svetu 7. mar-cija 18!» 7. 12. Ivan Pavlic 18^7—181)9 je bil nadarjen duhovnik, priljubljen cerkveni govornik, ]H>leleg katere stojite sv. Barbara in sv. Lucija: v oltarju moške strani častijo sv. Valentina s tovarišema sv. Jurijem in sv. Flori-janom. Oba stranska oltarja sta bila narejena po Marku Peternel, kiparju iz Selic, ko je bil na Senturski Gori lokal i st Mihael Gol-majer (1858— 18K9). Tisto leto. ko so razširili cerkev, vzdignili so tudi stolp 11764». Trije zvonovi pojejo v primi, kvinti in seksti z glasovi f—d = 1, 5. 6. Premer jim je 123 : 78 : 70 cm Veliki je iz novejše dobe, srednji m mali se glasita iz stolpovih lin vže nad 150 let Številke 1. 5. 6 kažejo, da sta manjSa dva zvonova gledč glasu preveč oddaljena od velikega Veliki zvon a podobami: Križ. Marija brez madežna sv Ureh Napis: 81B R. D. CAP. LOC. Ml< H. (iOLLMAVER. (Ob času C. g. lokalnega kapelana Mi haela Golmajer). Zvonar Anton Samassa 1. 1862. Srednji iz livarne Josipa Samassa z letnico 1738. Križ. Mati božja sv. Ureh. Malega krasijo reliefi: Križ, sv Ahacij. sv. Ureh. V lil ga j* ljubljanski zvonar Benedikt Huet-terer leta 174:;. + JESIS NAZARENIS REX JU-DAEORll. (Jezus Nazarenski kralj judovski) Podružnica. Sv. Leon&rd v Rebru. Se višje kakor sv. Ureh so postavili dom sv. Leonarda (802 m). Sv. Leonard (več o njegovem življenju glej podružnico Jama v mavčiški župniji) je Slovencem dobro znan. a nekedaj je bil Se v večji Časti nego sedaj Cerkvam so ga izbirali za patrona in njegov god H. novembra obhajali kot zapovedan praznik. Škof Tomo Chron (1598—1630) n*števa v svojem dnevniku zapovedane praznike ljubljanske škofije (dips festi sub praecepto celebrandi) ter imenuje med njimi tudi sv. Leonarda Iz tega si lahko razlagamo, zakaj je toliko svetišč, katera so mu izročili v var stvo ali ga časte vsaj v stranskem oltarju V kranjski dekaniji je zavetnik tr^m cerkvam: tukajšnji, potem podružnicama Jama mavčiške in Breg nreddvorske župnije Brezdvomno so snoznali Kranjci sv Leonarda vže ob času, ko so Franki zasedli slovenske pokrajine (788). Kot posvefni gospodarji so imeli Franki tudi glede razširjevanja sv. vere velik vpliv med našim narodom ter ga seznanili s svetniki, ki s) živeli v njihovi domovini. Poleg sv. Leonarda smo prejeli od njih sledeče svetnike: Tarska škofa <*v. Martina (f 397) in sv. Brikcija (f 444), frankovsko kraljico in poznejšo redovnico sv. Ra-degundo (f 587). brabantsko opatinjo sv. Jedert (f 664), opata sv. Egidija ali Tilna (f 700), škofa v Mastrichtu sv. Lamberta (f 709), pa še kaj drugih Podružnica sv. Leonarda v Rebru je pri-prosta cerkvica, 11*55 m dolga in 4 m široka. Koliko let že stoji, ni znano; prezidali so jo baje v začetku 18. stoletja. Oltar ima samo eden; sv. Leonardu stojita ob strani sv. apostola Peter in Pavel. Na zgornjih nastavkih sta kipa sv. Barbare in sv. Katarine. Trije majheni zvonovi merijo skozi spodnje krilo 70 : 61 : 47 cm Razmerje glasov s poltonom, kvarto in zmanjšano kvinto (člš"—d—"g = 1. 2, 5) za izobraženo uho ni najboljšega vtisa, a ljudstvo je privajeno takemu akordu in tudi zadovoljno ž njim, dokler si ne omisli boljšega zvonila. Veliki zvon s težo 313 funtov Križ. Mati bjžja, sv Leonarl. Iz livarne Anton Samassove 1861. Srednji s podobo Krista na križu in sv Leonarda. OPIS J0ANN1S JArOBI SAMASSA LABACI ANX0 1799. (D*lo Ivan J*kob Samassovo v Ljub ljani 1. 1799) Mali je onega zvonarja in onega leta (1799) kakor srednji Križ, angelja neseta Marijino (lavre-tansko) hišico. V vsej župniji: 2 cerkvi in 6 zvonov. Župnik Josip Lavtižar. (Dalje prihodnjič i Ime Jezus mu daj! „Sinu bos rodila," tako je govoril angelj Mariji, „ime Jezus mu daj, ker resi svoje ljudstvo greha.11 Pač imenitno ime, saj po besedah sv. Petra ni nobenega druzega imena danega ljudem, v katerem bi mogli izveličani biti, nego ime Jezus. V imenu Jezus, pise sv. Pavel, naj se upogibljejo kolena vseh v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Sedemkrat zapečatena knjiga je knjiga življenja, so nebesa, ki so nam bila po grehu zaprta. Nihče v nebesih, ne na zemlji, nobeden angelj, nobeden človek nam jili ni mogel odpreti. Neskončno velik je bil dolg greha. Le neskončni, včlovečeni Bog ga je mogel izplačati. In Jezus, pravi Bog in človek skupaj, ga je za nas poplačal. Jezus je isti močni lev iz Judovega rodu, ki je premagal, Jezus je vzel v roke zaprto knjigo in jo odprl, on je vzel nase grehe vsega sveta in jih zbrisal na lesu sv. križa s svojo smrtjo. Jezus, Izveličar nam je odprl v izveličanje pot, on nam jo je z nauki in izgledi pokazal. „Jaz sem", pravi sam, „pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k očetu drugače, nego po meni14. On je tista luč, ki vodi nas slepce, da ne zgrešimo poti izveličanja. on je, ki podpira nas hromce, da ne obnemagamo na tem potu. Jaz sem luč sveta, in kdor za menoj hodi, ne hodi po temi. Kje je kak slepec, kje kak nevrednež, da ga ne bi ta luč razsvetlila, kje kak slabotnež, da ga ne bi Jezus okrepčal. Saj sam pravi: „Pridite vsi k meni, ki ste obteženi, jaz vas poživim. Vse to dela on sam, kateremu jedi nem u je bilo dano ime Jezus; Jezus Izveličar. Jezus Izveličar nam je odprl s svojo smrtjo po grehu prvih sta-rišev zaprta vrata nebeška. On nam je pokazal do nebeškega Jeruzalema pot. A kaj je moral storiti, da je postal naš Izveličar? Pojdimo v duhu v scdno dvorano v Jeruzalemu. Tam stoji nas Izveličar kot hudo-delnik. Njegove roke so trdno zvezane, na bledem njegovem obličju vidimo krvave rane; s satanskim zasmehom ga suvajo divji rabelji, besna množica hrumi: „Križaj ga!" Poglejmo na goro Kal varijo! Visoko se dviga v zrak križ in na njem visi pribit naš Izveličar. Tu umira kot hudodelnik, toda hudodelstvo, ki je nosi, je naše, je hudodelstvo vsega sveta. Da, veseliti se mora Adamov rod mogočnega imena Jezus. Pač vredno, da se pred njim pripogibljejo vseh kolena. On je naš Izveličar, a da je postal naš Izveličar, moral je izbrisati naš neskončni dolg? Bil je on, o katerem je rekel angelj Gabrijel: „Ime Jezus mu daj, ker on reši ljudstvo njegovih grehov!" Vreden je tedaj, da se v njegovem imenu vseh kolena upogibajo, vseh nebeščanov, vseh Zemljanov. Slavimo torej njegovo presveto ime, vanje zaupajmo, nje kličimo na pomoč, ker „V8ak, kdor nazivlje njegovo ime, bo rešen." (Joel 2. 31). L. P. »Videli smo njegovo zvezdo". i Mat. 2. •».) Videli so presrečni Modri iz .Tutrovega zvezdo in prišli so Ga molit. Iz daljnih krajin, čez neizmerne puščave jih je pr.vedla pred kralja svetov, pred novorojenega Izveličarja. Pač srečni so bili sveti možje, katere je vodila in privedla zvezda k božjemu Detetu, a nič manj srečni nismo mi. Božje dete je tndi nam prižgalo, poslalo ne jedne. več zvezd, ki naj hi nas privedle k njemu. Pokazal nam je naš Izveličar več zvezd, ki nas zamorejo pripeljati v nebeški Betleliem. kjer se da On onim. ki ga ljubijo, od obličja do obličja gledati. Milost božja je prva. najbolj svitla zvezda, ki je privedla že neštete tisoče v nebeško veselje. To zvezdo pošilja Gospod vsem ljudem, da jim razsvetljuje pot ki vodi po neizmernih pušavah tega sveta, sredi ne-brojnih nevarnostij k nebeškemu Detetu. Ta zvezda je obsenčila krvoločnega Savla, ki je kot Pavel kazal svit te zvezde drugim, ki se zdaj vesele v družbi njegovi Jezusovega obličja. Njeni žarki so zadeli na križu visečega razbojnika in ga privedli v nebeško veselje. A še zvezd vodnic nam pošilja Bog. ki naj bi nas privedle v nebeški Jeruzalem. Pošilja nam zvezdo blagoslova v časnih rečeh, ki nai bi nas poučila, da živi nad nami delilec tega blagoslova. Vnela naj bi v nas čut hvaležnosti, v katerem naj bi skazovali nebeškemu dobrotniku spodobno čast. Ako pa uehvaležniki otemne to zvezdo, ali se ne brigajo za vabeči žar te zvezde, pošlje jim usmiljeni stvarnik drugo zvezdo, zvezdo nesreče stiske in nadloge. Ta naj jih p/i-vede iz zmote na pravo pot, ki vodi naravnost k Rogu. A pošilja nam nebroj drugih zvezd, ki nas prioeljejo z grešnega pota proti nebesom. na pravo pot: zakrament sv. pokore, sv. rešnjega Telesa sta dve taki zvezdi, ako gremo za njimi, ne zaidemo, ampak pridemo gotovo na oni srečni kraj, kamor naj nas dovedejo poslane nam zvezde. Res blagrovati moramo presrečne Modre, ker so bili deložni zvezde vodnice, ki jih je pripeljala pred božje Dete, a nič manj srečni nismo mi. Xe jedna, nešteto takih zvezd sveti tudi nam. A mi moramo slediti njih žaru po izgledu nuših vzornikov. Isto živo vero. kakor so jo imeli sv. Modri imeti moramo mi, potem ne moremo zgrešiti poti v nebeški Betlehem, poti, ki | nam jo razsvetljujejo neštete, močnejše zvezde, kakor je bila ona. ki je svetila svetim iz .Tutrovega. Storimo trden sklep, koj ko nam zašije zvezda vodnica: Videli smo njegovo zvezdo in gremo za njo, da ga molimo in častimo v družbi naših vzornikov v nebeškem Betlehemu. L. P. Stolna cerkev v Ljubljani. 'Dalje.) Nadalje je kapela sv. Barbare. Oltar je iz črnega mramorja. V oltarju je slika: Sv. Bar-i bari odseka njen oče glavo: poleg oltarja je na desni strani naslikan sv. Joahim, na levi pa sv. Ana s hčerko Marijo, obe podobi od Langusa. i Slike na presno nam predstavljajo, na desni strani: Krist se prikaže sv. Barbari v ječi, mala slika nad to nam kaže mučenje sv. Barbare po njenem lastnem očetu. Na de^ni strani se nam predočuje rešitev nekega bolnika iz ognja po sv. Barbari: druga slika nad to pa: kako sv. Bar bara moli v katakombah na grobeli mučenikov. Na stropu je vnebovzetje te svetnice. Pri vhodu je alegorično naslikana nedolžnost in vstrajnost. Na stropu cerkve je naslikano Neronovo in Dioklecijanovo preganjanje kristijanov. Oboku ob kraju so po vrsti slike apostolov. - Slike na presno v kupoli je mojstersko izdelal domačin Matej Langus. Začel je to delo 9. junija 1X43. in je končal 18. septembra 1844. Deloma je posnel slike po Ouagliovib, deloma si jih je sam ustvaril in sicer tako povoljno, da se kaj dobro vjemajo z ostalimi slikami. Na strojni v svetilnici plava sv. Duh, obdan z angel jskimi glavami. Ako natančneje ogledujemo vse slikarsko delo v kupoli, vidimo, da je prav okusno in umetniško izdelano. Oe prideš po cerkvi gori, zagledaš najprvo Marijino kronanje spodaj je sv. Nikolaj, zraven na desni sv. Ivan Krstnik. Pri nogah temu svetniku sta alegorično na*likani Kranjska tCainiolia) in Ljubljana I Emona . Nad Kmono je sv. Jožef, nekoliko v stran pa sv. Neža. Jako lepa je skupina sv. Mohorja in Fortunata in več angeljev nad sv. Nežo. Ob strani ie sv. Jurij z nogo na zmajevi glavi, na njegovi levici je sv. Terezija. Na desni sv. Ivana je sv. Valerija, vrhu te pu-ščavnik Vital, klečeč in moleč, poleg njega sv. Martin škof, na desno spodaj mučeni k Pelagij, ki je bil v Emoni rojen. Nasproti kronanju Marije Device je naslikan sv. Aliacij. Pod tem nekoliko v stran je sv. Karol Boromejski in sv. Anton Padovanski. Jako lep je sv. Karolu ob strani angelj s kardinalskim klobukom. Kupola ima tamburo, ki je z lisenami med okni lepo razdeljena. Pod kopulinim venčnim zidcem je na vsakem vogalu naslikan po en evangelist. Pod njimi v dolbinah le malo nad cerkvenimi tlemi stoje št ri sobe, prvi škofje emonski: Maksim, Flor. Kast in Genadij. Napravil jih je sla\ni kipar Angelo de Puteis iz Padove I. 1712. Nad temi sobami se nahajajo grbi in sicer Pija II., cesarja Friderika IV., škofa Sigmunda grofa llerbersteinskega in Ferdinanda Kiihnburga. Poleg grbov alegorične podobe, ki predočujejo pravičnost, srčnost, modrost in zmernost. V povprečni ladiji je ra desni strani oltar posvečen sv. Di/mu. Ta oltar je postavila v prejšnjih časih bratovščina sv. Dizma. Ta bratovščina je imela takrat nalogo, izpreobračati k smrti obsojene hudodelce in jih potem tudi pokopavati. Na oltarju so v škrinjici na desni strani ostanki (relikvije) sv. Valerije, na levi pa ostanki sv. Vitala. Lepa, velika oltarna podoba kaže, kako se je Jezus po svojem trpljenju prikazal v predpeklu ondotnim dušam in jim naznanil, da jih kmalu popelje v nebeško slavo. V ozadju pa vidimo sv. Dizma na križu. Na stropu je naslikano vnebovzetje sv. Dizma. Na levi steni je sv. Družina, ki beži v Egipet, na desni pa je križanje sv. Dizma. Nad oknom je naslikana alegorično na desnici pokora, na levici pa nedolžnost. Nasproti oltarju sv. Dizma v povprečni ladiji je oltar sv. Rešnjega Telesa. Na menzi je dragocen tabernakelj, obložen s srebrnimi plo-čami, ki so večinoma pozlačene. Na vsaki strani tabernakelja moli po eden angelj. Izdelal ju je iz čistega kararskega marmorja znani Francesco liobba. Zares sta tolika umetnija, da se Ljubljana ponaša z njimi po pravici. Oltarno sliko sv. treh kraljev je napravil Langus. Na stropu je naslikana vera, poleg okna pa upanje in ljubezen. A. M. (Konec prihodnjič.) Razgled po domovini Iz Tržiča. V nedeljo. 23. p. m. je priredil slovenski otroški vrtec svojo božičnico, ki se je jako lepo izvršila. Pelo in deklamovalo se je, da je bilo veselje slišati. Koncem pa je Jezušček bogato obdaroval nedolžne otročiče, ki so se lepo zahvaljevali za nepričakovane darove. Gledalcev je bila polna učilnica. marsikdo se je moral vrniti vsled pomanjkanja prostora domov. Čula se je le ena sodba: kako potreben je bil slovenski otroški vrtec za Tržič in in koliko vspehov je dosegel v tako kratkem času svojega obstoja. Sv. Štefana praznik pa je priredila tukajšna Marijina družba nedolžno veselico v svojih prostorih. Najprvo so zapele Marijine hčere 2 pesmici „Bodi Ti pozdravljena" in rVse mine- ; na to pa so predstavljale veseloigro v dveh dejanjih : r Jeza nad petelinom in kes". Vse igralke so vrlo dobro pogodile svoje vloge. — Zadovoljstvom moramo priznati, da družba napreduje; seveda ima pri tem navečjo zaslugo njena voditeljica neumorno se trudeča gospo-dičina Zofija Pire. Kapelan J. Poteka r. Raznoterosti. Papeževa enciklika: „De Jesn Christo Redemptcre" Jezne Zriet. Odrešenik. Papež Leon XIII. je poslal škofom vsega sveta okrožnico, r Jezus Krist Odrešenik-. V tej okrožnici izraža sv. oče svoje veselje, da je v sv. leta prišlo toliko romarjev v Rim. To mu daje zagotovilo, da se narodi oklepajo Krista. Dalje opominja, naj se oklenejo vsi svojega Odrešenika, ki je pot, resnica in življenje. Kakor se je človeška družba prenovila in prerodila s prihodom Kristovim na zemljo, tako se tudi zdaj prerodi in prenovi, če se povrne k Odrešeniku. Tem potem prenehajo notranji boji in medsebojni prepiri držav. Samo od Odrešenika pride človeštvu mir in rešitev. Ta okrožnica sv. očeta naj bi bila neki odmev sv. leta, katerega naj čujejo vsi tudi najbolj oddaljeni škofje sveta. Ob enem pa je tudi nov dokaz, kako je sv. oče zavzet za sv. leto in kako duševno močan in krepak je še 9<)letni starček vatikanski. Ta okrožnica je pošla popolnoma izpod peresa Leona XIII. On sam jo je zamislil, sestavil in napisal. F. G Delovanje usmiljenek 7 burski vojski. Za obe vojskujoči se stranki pogubonosna vojska v Južni Afriki se bliža polagoma svojemu koncu. Posledice te vojske čutijo tudi popolnoma nedolžne žrtve, in med te štejem v prvi vrsti katoliške misijone, ki imajo svojo postajo po krajih, kjer je divjala burska vojska. Hudo prizadete so zlasti usmiljene sestre, ki so razvile prav v onih mestih, kjer je najbolj divjal ljut boj, svoje plodonosno, požrtvovalno delovanje. Njih z velikim tradom sezidani zavodi leže v razvalinah, huda šiba vojske se jih ni ognila. A za blagor človeštva vneta srca usmiljenek ni potrla njih nesreča, ampak prav v najbolj viharnem času so pokazale te sestre, kako se dela v duhu Kristovem. V najhujšem bojnem metežu, ko je rušil strel za strelom njih poslopja, se niso zmenile za lastno nevarnost, ampak junaško so se podale na bojišče, kjer je umiral vojak za vojakom, kjer so se vili ranjenci v hudih bolečinah. Tem nesrečnikom so se posvetile usmiljenke. Bur ali Anglež, kristijan ali nekristijan, prijatelj ali sovražnik, z isto ljubeznivostjo so tolažile umirajoče in jim lajšale zadnje zdihe, obvezovale ranjence in odnašale na varen kraj. Tu so pokazale usmiljenke, kako se deluje v Kristovem duhu, in n i č ud a, da se spoštovanjem izražajo o njih protikrščanski listi in jih postavljajo kot uzornice usmiljenkam svoje vrste. Kako so se priljubile po svojem požrtvovalnem delovanju vsem bojevnikom, kaže nam najbolj poročilo nekega angleškega uradnega časopisa »Tablet*4. Članek za člankom namreč pripoveduje, da za mrzlico obolele vojske obojega tabora ni zamogla ukrotiti in umiriti močna moška roka; besneč so podili od sebe bolniki svoje strežaje, a če se je prikazala ob njih strani usmiljenka, polegla se je njih besnost in milo so prosili prostaki, izrecno zahtevali častniki usmiljenke v svojo postrežbo. Tola-žilna beseda iz ust redovnice bil jim je hladilni balzam, in marsikak vojak, prej zagrizen protikatolik je pri-poznal, da je zelo popolna vera, katere pristaši hočejo na jednak način radovoljno doprinašati dela usmiljenja. Junak mesta Mafekinga, general Baden-Powell je posial prednici usmiljenek znesek 1)8 funtov sterl. kot malo zadostilo za njihov trud in oddal ob jednem pismo, v katerem se zahvaljuje za njih požrtovalnost in pravi: „Vem, da sam denar Vam ne more poplačati vašega truda, a v malo zadostilo, v znamenje našega piiznanja sprejmite to malenkost; zasluge Vaše pa Vam za more v popolni meri povrniti le Bog/ Istotako Angleži iz domovine pošiljajo izraze hvaležnosti na posamezne zavode usmiljenek v Južni Afriki, a ne samo to. Ustanavljajo posebna društva, ki imajo izključno namen, zbirati denar, s katerim zgrade porušena poslopja usmiljenek in povrnejo škodo, ki so jo trpele tekom vojske. K tej družbi pa ne pristopajo le katoličani in nekatoli'ani, celo zagrizeni očitni sovražniki sv. vere prispevajo visoke svote. Vedno bolj spoznavajo, da tako imenovana mrtva roka je mrtva le v očeh nasprotnikov, ker ne deluje v duhu sveta, afnpak v duhu Krista, ki je rekel, da naj ne ve levica za dar, ki ga da desnica. Mrtva roka deluj e — živo! L Br&tovske zadeve molitvenega ap «toljstva. Namen za mesec januvarij 190 0. A'A', stoletje Jezusu Kriatu 1 ) Obrezovanje našega Gospoda. Jubilejno leto. Zmagoslavje imena Jezusovega nad sovražniki krščanstva. Procvit javnega katoliškega življenja 2.) Osmina, ■v. Štefana. Več verske gorečnosti pri moških. Milost srečne smrtne ure 3.) Sv. Genovefa. Kat. ženska društva, šolski otroci. I Duhovniki in obhajana. 4.) Sv. Tit. Škofje. Tolažba in potrpežljivost v težavah. Katoliški umetniki. 5.) Sv. Edvard, kralj angleški. Da bi s» povrnila Angleška v naročje kat cerkve. Preganjana cerkev na Francoskem. 6.) Sveti trije Kralji. Kat. misijoni v Afriki. Zmaga krščanstva na Kitajskem. Društvo krščanskih detoljubov. 7.) Sv. Valentin. Duhovniki. Vestnost pri vršenju poklica Ljudje brez služeb. H.) Sv. 8everin, opat. Redovni predstojDiki in njihove občine. Hiša llabsburska. Državnoiborske volitve v Avstriji. f) Sv. Jnlljan in «▼. Basiliaa. Svetost zakona Več brezvernih in nesložnih rodbin Posli. 10.) Sv. Agato, papež. Sv. oče. Mir in edinost med katoličani. N- Listek. 0 družbe sv. Cirila in Metoda I30ti vodstveni seji so te dni poročali naši časniki. Družba kli«e namreč že ponavljaje Slovence na pomoč. — Izven vseh strastnih in nekrščanskih pojavov, kot so danes udomačeni med narodom, stoječe njeno vodstvo govori tu Slovenstvu v premislek pač važnostne besede. Takole pravi: „Ob družbi so se jele kazati one posledice mej seboj ni h slovenskih bojev, ki uničijo v s e k a k o sčasoma našo družbo; koncema pa brezdvombeno ugonobe tudi samostalnost celotnega slovenskegarodu. Naj se — žal - zgodi, kar drago prepirajočim se Slovencem v njihovem besnovanji — družbe sv. Cirila in Metoda vodstveni odbor ima pri tem čiste roke!u Odbor — tonam je dobro znano — narodu napram čuti v polnem pomenu svojo dolžnost; zato v vsem svojem dejanji in nehanji biva in bode slovenski. Odbor jasno gleda v Slovencev brezumno vrvenje in čuti, kako ginjeva sosebno še med našim r a z u m n i š t v o m prava v n e m b a za vero in prava v nem b a za narod. Te svojemu versko-narodnemu čutenju navskrižne poti pa družbin odbor ne nastopi nikoli. »Danica" 1900. leta in vabilo k njeni narocbi za 1901. leto. Z januarijem 19i»l. leta nastopi rZgodnja Danica" svoj 54. letni tečaj: pivokrat se je namreč prikazala četrtek 4. prosinca 1. 1&49 na slovenskem obzoriji. Leto poprej je nosila naslov „Slov. cerkveni časopis". — ^Cerkveni časopis- in „Danico" so slovenskemu svetu vzbudili slavni knezškof dr. IvanZlatoust Pogačar, obema listoma prvi urednik. Da s« ..Cerkveni časopis" ne šteje, bila bi ^Danica" 1901. leta še le 53. letnik. Koliko je ».Danica*4 storila to dolgo dobo let. to spada v zgodovino verskega ter narodnega živenja sloven>kega rodu. Tem potem se je trudila stopati tudi za mojega dosedanjega dveletnega uredovanja. Nepripravljen in uredništvu s cela neuk sem se sprejemni to nalogo trudil, da je napredoval list za listom glede vsebine in glede primerneje razdelitve tvarin. Kakoršna je sedaj, taka bode v prihodnjem svojem leinikn brez bistvenih sprememb. Sodelovali jej bodo tudi zanaprej na raznovrstnih nabožnih poljih skušeni stari pisalci in pa oni bojni mnogoštevilni mladi, ki so se ljubeznijo lista oklenili že koj 1*99. in 1900. leta tako, da so svojimi krasnimi doneski razveseljevali „Daničinih" bralcev ter jim vzbujali to upapolno zavest, kako vneti in peresom oboroženi delab i na poprišči svete cerkve postanejo, ko le za malo časa stopijo med svoj rod kot delilci milosti Božijih in svojega naroda vestni dušni pastirji. Pridružile so se listu v vezani in nevezani besedi še vrle ženske moči, vneto služeč naši vzvišeni stvari. Tudi one nočejo omagati v sodelovanji. Opozarjam drobnih proizvodov nekterih mladih pesnikov — pevcev po milostiji Božiji prav v pravem pomenu besede in velečastni cerkveni pesmi služečega visokega svetnega dostojanstvenika, ki se je listu priklopil letošnje 1. polletije in mu mil bode tudi v naprej. Nezaceljivo rano pa je tem delalnim vrstam in meni usodil Vsevladar to 1900. leto, ko je presadil v nebeške vrtove dva vrla mi alojzijeviška gojenca: še-le 22letnega ljubljanskega bogoslovca Mihaela Kogovšek in pa »'lana rimskemu gernianiku le 22letnega doktorja pravu, Ivana .Tuvana. Vnetnikoma za dobro ter najboljo stvar še enkrat piosim obilega Božijega povrnila. rDanica" 1. 1901 skonča župnik Lavtižarjev tehtnostni spis rCerkve in zvonovi v dekaniji Kranj." To obširno vednostno delo je pač one vrednosti, da bi se z njim ponašal slednji list, bodi si že tega ali druzega jezika. Koj, ko se dokonča ta spis — pride na njega mesto podrobnostna ».Zgodovina Trsteniške župnije" izpod nenavadno vešče dlani. Do mala vsaka številka donese tudi kak životopis slovanskih ublažencev in svetnikov. Če bo le prostora, natisne se še v tem letniku o. Adolf Doss-ova imenitna „Mladinina bisernica" in pa zgodovina romanja mladega nam sodelalca v Lurd. Vrhu tega rDanica" priobči vse ljubljanske pastirske liste in še kteri sosebno merodajni, mi v porabo doposlani kacega sosednjega nam škofa in redom teden za tednom po eden ali še več sostavčekov, tičočih se t istodobni h cerkvenih praznovanj Brah-em vnamejo marsikatero iskrico do spodbudnega živenja ..Razgled po tujini" in po „Domovini" ter drobtine zapisane v ».Raznoterostih*. Oddelek rKnjiževnost" oceni vsak mi vročeni duševni proizvod. „Da-ničinJ .Listek** se nasloni, če le možno, na slovansko ter slovensko in avstrijsko zgodovino in zvesto zabeleži, kadar bo poročati kaj iz sredotočija krščanstvu iz Rima. r£kofijska kronika" prijavi kot do sedaj v*e zanes-1 j i ve kranjske duhovske zadeve ; pastirsko delovanje ljubljanskega škofa pa tako natanko, kot noben drug časnik. (ilede pisave ohrani r Danica" v vabilu za 1. 1900 označeno svoje stalo o polu glasnici „eu in o breznaglasn icah : a pred vsim pa jej bo mar jezikovi izoliki velepomembne ,,1-ove" čistobe tem pov-darkom, da ;o danes trde prav vsi oni peresniki, ki jim je res mar častite prihodnostinašega slovenskega narečij a. — Le glede črk rv" in rii" pripusti zanaprej pisalcem veče prostosti ne držeč se ob tem preveč poljubne fonetične pisave, kot jo uporablja sicer slovnični prvak o. Stanislav Škrabec in po vsem tudi ne tiste etitnologične, kot jo je uvel v svoj rS!ovenski pravopis" prof. Leveč, ker jej neiedkokrat prav hudobno kljubuje staroslovenski Miklošičev slovar. Zato se kolikor mogoče vrne do Janežičevih še najute-meljenejih naukov o rv" in _u", koje je srečno uporabljal v svojih spisih tudi umrli kan. prof. Mam. Cul sem in pismeno prejemal spodbudljivih glasov: kako ljubo je temu ali onemu „Daničino" branje. Bilo mi je to v veliko zadoščenje. A želim pa ob takem, naj se namnoži še število naročnikov. Ne zadostujo mi le gole simpatije — in za trud, „Daniciu darovan, je njenih naročnikov brezdvombeno premalo. Dokler je pa teh le v tem številu, založništvo ne more prijenjati v cenah. Ca stita gospica-lastnica Blaznikove tiskarne mi je vsled moje prošnje rade volje dovolila prihodnjemu letniku novih vsakovrstnih črk in prepon ter boljega „Daničinega" papirja. Ob enem mi je obljubila vreje-nega listovega oskrbovanja. * „Daničino- založništvo naznanja za leto 1901 naslednje cene: rDanica" za vse leto stane po pošti 7 K — v. „ pol leta „ „ „ 3 „ 50 „ V Ljubljani prejemana za vs1 leto 6 „ — „ „ pol leta 3 r — „ r XU r 1 r r'0 r Za prinašanje na dom se plačuje 80 v. na leto. Posamezne številke so po 20 v. Za medletno spreminjanje adrese se plača 30 v. Naročnina se pošilja najceneje poštnimi nakaznicami naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani". * * * Vsem Vam čč. .Daničinim" pisateljem in bralcem, vsem Vam somišljenikom in prijateljem — vsemu slovenskemu narodu naj Božija Vseusmiljeno^t podeli najblaženejega 1901. novega leta. -Linhliana. 24. decembra 1900.__Tomo Zupan.