Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo javili, dne 27. aprila 1888 redno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik gosp. Josip Kušar v navzočnosti vladnega komisarja, c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralke in gg. zborničnih udov: Ivana Baumgartnerja, Oroslava Dolenca, J. N. Horaka, Fr. Hrena, Antona Kleina, Frana Kolmana, F. Omrso, Blaža Moharja, Mih. Pakiča, T. Pavšlerja, Josipa Ribiča,  Ludovika Wrisniga in Jerneja Žitnika.
Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Fr. Kolmana in Mihaela Pakiča. Nato pozdravi novoizvoljenega zborničnega svetnika L. Wriesniga in novic izvoljene druge svetnike, proseč jih, naj po vsej svoji moči delajo v interesu volilcev, v prospeh obrtnosti, trgovine in prometa Ob enem naznani, da so gg. zbornični svetniki J. Kersnik, Karol Lukcmann, Ivan Perdan in dr. J. Poklukar javili, da se radi drugih opravil ne morejo udeležiti denašnje seje.
L Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Tajnik poroča o ukazu Njega uzvišenosti gospoda trgovskega ministra o ponovitvi trgovske pogodbe s Švico. Ta ukaz slove:
„Zavezni zbor švicarski odpovedal je dne 7. novembra 887 trgovinsko pogodbo svojo z Avstro-Ogersko od 14. julija 1868 (drž. zak. št. 10. iz 1869.), tako, da nje veljavnost neha dne. 7. novembra 1888, ako fce drugače ne dogovorita pogodbenika. Kakor nadalje zvedamo, zahteva Švica carino tudi za sir, čokolado, bombažasto prejo in tkanine, veznine, barvano svilo, sukano svilo, svilnato blago, usnje, stroje in apreturo za vezenje, barvanje ali natiskanje v Švici."
Naposled poziva visoko ministerstvo zbornico, naj se izjavi o t* m, za katere zahteve in dopustila se je po nazora zbornice ob ponovitvi pogodbe s Švico potezati, odnosno dovoliti.
Zbornica se je obrnila do udeleženih krogov, Tendar je uspeh pozvedovaoju bil neznaten, ker se je samo   jedna   predilnica  in   tkalnica   izjavila,   da   ni   v
zvezi z Švico in da trgovska  pogodba z Švico   nima  za njo nobene važnosti.
Odsek toraj poudarja, da z ozirom na razloge, katere je zbornica navela v izjavi o čolni ali carinski noveli z dne 12. okt. 1885, št. 843, nadalje z ozirom na stališče, katero je zauzela v izjavi, tičoči se trgovinske pogodbe z Nemško in Italijo, mogel bi se potezati samo za tiste tarife, kateri bi imeli za podstavo občno colno (carinsko) tarifo, h kateri pa ni prištevati dogovornih tarifov.
Privoljevati Švici v carinah za obrtne izdelke, predno se sklenejo trgovinske pogodbe z Nemško, značilo bi radi največjih olajšil, nahajajočih se v pogodbah z drugimi državami, da se odrečemo mnogim pridobitvam, katere smo dosegli z občno colno (carinsko) tarifo za avstrijsko obrtnost. Radi največjih olajšil morali bi vse prednosti, katere bi priznali Švici, priznati na vsak način tudi Nemški, a ne da bi zato mogli izposlovati prednosti za avstrijsko  obrtnost.
Na podstavi teh razlogov predlaga odsek: „Zbornica naj priporoča samo, da se sklene pogodba največjega olajšila."
Nadalje poudarja odsek, da v visokem ukazu naznačeni proizvodi niso nobene posebne važnosti za zbornični okraj ; navzlic temu meni vendar, da se v interesu avstrijske obrtnosti za bombaž in tkanine, usnje in stroje ne bi smela carina znižati, ako tudi bi se sklenila tarifna pogodba. V interesu govedarstva in mlinarstva bilo bi, ako bi se za uvažanje živine in moke v Švico mogli izposlovati poboljški. — Pri glasovanji bil je predlog sprejet.
(Dalje prili.)
225