50,000 zaveznikov udarilo v Tunizijo ete napravijo po 75 milj na dan. Amerike in angleške čete so najbrže že prestopile ^ejo v Tunizijo, Angleški bombniki iz Malte S(> razbili 38 osiških letal v Tuniziji. osišče naglcTvozi vojaštvo v tunizijo kvilne ameriške in angleške motorizirane čete se bližajo , 1 meji Tunizije danes zjutraj, da pograbijo to strategično } °dkoder je tako blizu do italijanske Sicilije. Močna zave-. ^lOna drvi neprestano naprej in napravi do 75 milj na počasno se pa poroča, da so osiška transportna letala pri-v Tunizipo že 2,000 vojakov. '. ,.l,toka Malte so prihrumeli ii ;^.an&leški bombniki, ki so' j'letališču pri TunisuJ i- mestu Tunizije, 88 osi-i. i ,/^'h letal in bombnikov.! I': I 12 vichy p iznava ta na-j 1, poroča, da je trajal napad >' t! zjutraj so ameriške če-;<^teririii se nahajajo tudi r' Rojaki, najbrže že pre-: ? i,No Tunizije, kot se tr- l « d0na- ' ii i^Na poročila trdijo, da s, t{j|Vezniška armada, ki dr- n u 0 Algerije v Tunizijo i ^ ^0,000 mož. Med temi r J%leško armado, ki podi f. q °ve ostanke po Libiji, je » 01-000 milj razdalja. I* ^Vp' ■ ,, ik. n'ških krogov se soaj, vzeti Hitler izdatno n i, v°Jaštva iz ruske fronte, t Poslal v južno Franci- djo, ki je tovorila olivno olje za prevoz v Italijo. Prva ladja je bila potopljena s torpedom, ta druga v bližini dalmatinskega 3'toka Korčule z ognjem iz topov majhnega kalibra. Na neki drugi italijanski ladji so vczili v Italijo talce, ki so se uprli, pometali laško posadko in stražo v vodo ter se vrnili z ladjo nazaj na otok Veliko{ V znak maščevanja so italijanske čete vpepelile vse hiše na otoku in popolnoma izropale prebivalstvo. Italijani so bili vzeli omenjene talce zaradi izgredov, ki sq izbruhnili na otoku, ko so Italijani i-ekvirirali zaloge olja. Nemci praznijo Tobruk, ki ga očividno ne mislijo braniti pred Angleži Kairo, 13. ,nov.—Umikajoča nemška armada je začela voziti zaloge iz Tobruka, ki leži 80 milj zahodno od egiptovske meje in ki je eno najvažnejših pristanišč v Libiji. Očividno se Nemci pripravljajo, da bodo Tobruk zapustili, ne da bi se tukaj postavili v bran zasledujoči angleški armadi. Nemci so začeli voziti zaloge iz Tobruka še v sredo. Angleži so pričakovali, da se bo Rommel prav gotovo ustavil v močno utrjenem Tobruku. Ker se ne bo, kot kažejo vsa znamenja, je to dokaz, kako silno poražen je bil Rommel v Egiptu. -—o-- V Stalingradu je že 29 stopinj pod ničlo Moskva, 13. nov.—Včeraj so Nemci pognali v boj rezerve in so napredovali v enem mestnem okraju od 100 do 200 jar-dov. Toda v drugem delu mesta so izvedle napad ruske čete, ki so pognale nacije za 400 jardov nazaj. Radio iz Berlina je včeraj naznanjal, da kaže toplomer v Stalingradu 29 stopinj pod ničlo in da so radi silnega mraza skoro vsi boji prenehali, V frontah v Kavkazu so včeraj napadli Rusi, ki so vrgli Nemce z dveh važnih pozicij. -o--— VOJAK UMRL Včeraj z j u t r a j je prejela Mrs. Frances Shenk, stanujoča na 12731/2 E. 55. St. brzojav od vojnega departmenta, da je njen sin Vincent J. Shenk umrl po zelo kratki bolezni v bolnišnici v San Franciscu, CaL Po- Hitler, nih garnizijah in kje bi bili francoski vojaki pripravljeni sodelovati in kje ne. Posvetovanje se je vršilo vso noč in ves naslednji dan. V tem so arabski služabniki nekaj sumili, pa so obvestili policijo Toda zarotniki so zvedeli pravočasno o tem in Amerikanci so se naglo skrili v vinsko klet med sode, kjer so prebili dve polni uri z roko na samokresih, dočim so zgorej francoski častniki prepričevali policijo, da je vse v redu. Ko so se o vsem dogovorili, so se Amerikanci izmuznili iz hiše, se čez dan skrivali po gozdovih, ponoči so pa potovali proti obrežju, kjer jih je na gotovem kraju čakala ladja. V London so se vrnili ravno osem dni pred napadom ameriških .čet na Afriko. pozor! Richmond, Cdl.— Kaiser -jeva ladjedelnica je včeraj spustila v morje novo 10,-500 tonsko ladjo, Liberty tipa in sicer natančno 4 dni in 15 ur in pol potem, ko so jo pričeli graditi. To je do-zdaj največji rekord v grajenju ladij, če morejo Nemci kaj takega izvršiti, naj poskusijo / NOV GROB~V N. Y. V Worcester, N. Y. je umrl Anton Škerl, po domače Krz-narjev Tone, doma iz Begunj pri Cerknici. Zapušča soprogo Marijo, dve hčeri, Mary Hren in Antonijo Hren, v Clevelandu pa hčer Frances. Furlan, 1222 E. 168. St. Mrs. Furlan je odšla sinoči na pogreb, ki bo v soboto. Blagemu slovenskemu pionirju želimo miren spočitek v ameriški zemlji, preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje. -o-- še na mnoga leta! Naš zvesti naročnik Charles Lenardič, 1432 E. 33. St. je v sredo praznoval 70 letnico svojega rojstva. Devet otrok in štirinajst vnukov mu je poleg številnih drugih sorodnikov, prijateljev in znancev voščilo vse najboljše, posebno pa boljšega zdravja. Tudi mi mu želimo vse najboljše in še mnogo zadovoljnih dni. Prememba šeje Društvo Napredek, št. 132 ABZ nima seje nocoj, ampak jutri večer, pričetek ob sedmih. Po seji bo nekoliko veselega razvedrila s kartimi in drugim. Pridite zgodaj na sejo, da bo prej končana. Ta sprememba seje velja pa samo za ta mesec. Važno za gospodinje Na vladno priporočilo za hranitev elektrike so člani Slovenskega grocer i j skega in mesarskega kluba v Collinwoodu sklenili, Ameriške podmornice so potopile 7 japonskih ladij v Pacifiku Washington.—Mornariško po~-voljstvo naznanja, da so ameriške podmornice potopile na Pacifiku sedem japonskih ladij, večinoma tovornih in poškodovale ali potopile en ruši lec. Potopljene ladje so bile ve like transportne ladje. Ta škoda, prizadjana Japoncem, še ni bila prej javljena. Tako bo ameriške podmornice dozdaj potopile Japoncem 93 ladij, 21 najbrže potopile in 27 poškodovale. greb bo imel v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Kdaj bo pogreb, še ni znano. Nov grob V sredo okrog ene ure je po kratki bolezni umrla v Glenville bolnišnici Cecilija Bradač, roj. Končar, stara 48 let. Rojena je bila v Sao Paulo, Brazilija, odkoder je prišla v Severno Ameriko pred 31 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, dve hčeri, Alice poroč. Karberg in Josephine, dva sinova, Raymond in Pvt. Emil, ki je pri vojakih, enega vnuka, sestro Vir-ginijo Bučar, v Lynbrook, Long Island, N. Y. mater Mary, ki je doma iz Spodnjega Turna in sestro Olgo Polesnak, v Braziliji sestri Oida Beneditto.in Frances Petrovčič. Bila je članica društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, Carniola Hive 493, Makabejk, podružnice št. 49 SžZ in Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 20974 Miller Ave. v cerkev sv. Kristine in na Kalva-rijo pod vodstvom August F. Svetka. Naj počiva v miru, preostalim iskreno sožalje. Permiti za truke bodo izdani 1. decembra Vladni urad za transportacijo je odložil rok za per mite komer-cijalnim vozilom od 15. novembra do 1. decembra. Toda nobeno komercijalno vozilo, ki ima kolesa iz kavčuka, ne bo smelo voziti po 1. decembru, ako lastnik do tega časa ne bo dobil certifikata. Parada v Collinwoodu Vnedeljo popoldne ob 2:30 se bo vila po St. Clair Ave. od 134. ceste, do Five Points in po 152. cesti do NYC mostu velikanska parada pod pokroviteljstvom odbora za pomoč mornarici. Nad 2,000 uniform bo v paradi poleg vežbalnih krožkov, mornarjev, policije na konjih. Igralo bo šest finih godb. Udeležite se te parade! Predsednik odbora je John E. Lokar, tajnik župana Lausche-ta. Take parade Collinwood še ni videl, ker kadar Mr. Lokar kaj pripravi, je tudi nekaj za pogledat. Glas iz ujetništva Iz nemškega ujetništva se je oglasil Janez Zupančič, brat Frakn Zupančiča iz 17908, Brazil Ave. Pismo je prišlo s posredovanjem m e d n a r o d n e g a Rdečega križa. Pisano je v nemščini, in pravi, da je zdrav in da so zdravi tudi njegovi trije bratje, ki so pa zdaj doma. Očividno je, da je vse, kar sme zapisati je samo o zdravju in pozdrav. 43 letnica poroke Danes praznuje priljubljen slovenski zakonski par, Mr. in Mrs. Matija Križman, 6030 St. Clair Ave. 43 letnico srečnega zakonskega življenja. Poročila sta se v župni cerkvi sv. Štefa,-na v Ribnici. Kličemo jima: še na mnoga leta! Rojaki, obiščite sledeče naše prireditve - * t; Jutri in v nedeljo bo širom Clevelanda več lepih prireditev, na katere ste prav prijazno vabljeni. Treba je podpreti naša društva, pa tudi vi ste potrebni nekoliko poštenega razvedrila v teh časih. SLOVENEC št. 1 SDZ ima plesno veselico jutri večer v SND na St. Clair Ave. Fina godba za ples, prijazna) postrežba z najboljšimi okrepčili in splošna domača zabava. Slovenci vas prav prijazno vabijo. ČRIČKI, mladinski pevski zbor v Newburgu, bo praznoval v nedeljo 10 letnico obstoja z lepim koncertom v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. Pevovodja Ivan Zorman je pripravil krasen program, da se vam bo kar srce topilo ob lepi melodiji. Pridite v velikem številu. CVETOČI NOBEL, št. 450 SNPJ obhaja v nedeljo 20 letnico obstoja. Ob 3:30 bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. lep program. Zvečer bo pa ples, za katerega bo igral Vad-nalov orkester. Narod je prijazno vabljen. MLADINSKI PEVSKI ZBOR SDD, Waterloo Rd. bo priredil v nedeljo popoldne ob 3:30 mično igrico "Baby je bolan," zvečer bo pa ples, za katerega bo igral Peconov orkester. Mladina vas vabi, da pridete na nje prireditev. 18 in 19 letni bodo vojaki! WASHINGTON, 12. nov.—Senatna zbornica je danes končala delo na predlogu, da se pokliče 18 in 19 let stare v vojaško službo. Predlog je že prej odobrila poslanska zbornica in bo šel zdaj k predsedniku Rooseveltu v podpis, nakar bo postal postava. -----—- Ta predlog znižuje starost za obvezno vojaško službo od 20 na 18 let in armada bo dobila takoj nekako 1,500,000 novih rekrutov. V predlogu ni zdaj nobenega zadržka, da morajo dobiti 18, in 19 let stari najmanj 12 mesecev treninge, p redno morejo biti poslani v boj. To je zdaj vse odvisno'od arm a d nega poveljstva. Armada bo dobivala reden dotok novincev, ker je preračunano, da vsak dan najmanj 300 fantov v deželi doseže 18. leto starosti. Kakih 30 do 40 dni potem, ko bo predsednik predlog podpisal. hod,o naborne kominije začele klicati 18 in 19 let stare v armado. To bo okrog 1. januarja. ta ta da bodo zapirali trgovine ob sobotah ob šestih zvečer, člani prosijo gospodinje za sodelovanje v tem, da pravočasno nakupijo dnevne potrebščine. --o- Chicago. — Dne 7. nov. je umrl Peter Stopar, star 60 let in rojen v Loki pri Mengšu v okraju Kamnika. Prva obletnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za nepozabnim slovenskim pionirjem Jernejem Knausom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. _ Pomoč našim vojnim ujetnikom potom ameriškega Rdečega križa New York. (JIC) — Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je ameriški Rdeči križ te dni poslal v, Nemčijo našim vojnim ujetnikom večje količine obleke in hrane. Prevoz v Lizbono je bil izveden na švicarskih ladjah. Švicarska država je namreč pred kratkim vzela v najem več preko-oceanskih ladij za prevoz oskrbe švicarskega prebivalstva. Del tega ladijskega prostora je rezerviran za pošiljke, katere" Mednarodni Rdeči Križ pošilja v ženevo, odkoder jih dostavlja vojnim ujetnikom. Ameriški Rdeči Križ je že večkrat poslal podpore tudi našim ujetnikom. V Lizboni se nahaja delegat Mednarodnega Rdečega Križa, ki pošiljke pod zaščito M. R. K. odpošlje naprej v ženevo. V ženevi te pošiljke natančno pregledajo in jih zopet pod nadzorstvom in zaščito M. R. K. odpošiljajo v posamezne tabore. Tam jih prevzamejo zaupniki Mednarodnega Rdečega Križa, ki jih razdele vojnim ujetnikom. Mednarodni Rdeči Križ je ne davno objavil statistiko pošiljk, katere je v teku zadnjega leta 1941 dostavil vojnim ujetnikom, katerih dežele so podpisale mednarodno konvencijo Rdečega križa. Iz te statistike je razvidno, da so zavezniške države v teku lanskega leta poslale svojim ujetnikom'skupaj preko 45,000,-000 kg hrane, obleke, cigaret, zdravil, mila in drugega. Največ je svojim ujetnikom poslala Angleška. S pošiljkami za jugoslovanske vojne ujetnike so bile velike težave radi vojne in drugih težkoč. To zimo bo podpora mnogo bolj izdatna. Nedavno je bilo poslano našim vojnim ujetnikom mnogo hrane, in obleke, dar raznih do-brovoljnih ustanov v Ameriki, število teh pošiljk bo najbrže zelo naraslo, ker je zanimanje javnosti za našo zemljo vsak dan Naši »• i • vojaki n ta ta Iz Norfolk, Va. je pisal Edward A..Rupert, da je srečno dospel tje. Edward je sin Mr. in IVfrs. Frank Rupert iz 1930S Shawnee Ave. in je odšel služit Strica Sama zadnji petek. Prav lepo se zahvaljuje vsem, ki so ga prišli obiskat pred odhodom in za lepa darila. Eddie je bil dolgo zaposlen pri White Motor Co. Njegov sedanji naslov je: Edward A. Rupert, Battalion 45, Co. C, Platoon 2, N. C. T. C. Camp Allen, Norfolk, Va. želimo mu vso srečo in po slavni zmagi zdrav povratek. Ni ta ta / V armado Strica Sama so odšli v sredo: iz 23. naborne komi- sije : Frank Srp, Francis Pesek, Frank Kapla, William Boben. Iz naborne komisije 24 pa: Rudolf Nosse, Louis Svigel, Michael Krivačič, Joseph Marolt, Albin Koren, Adolph Kapla, Nicholas Brdar, Anthony Hočevar, Joseph Lenaršič, Joseph Intihar, Victor Znidaršič, Stanley Ivančič, Louis Zupančič. Le dobro se držite, fantje in vrnite se zdravi! -o- Mrs. G^dina se zahvaljuje Mrs. Mary Grdina, 6111 St. Clair Ave. se želi tem potom zahvaliti vsem številnim prijateljem in sorodnikom za cvetlice in voščila ob priliki njenega rojstnega dne. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Senatni odbor za obrambno preiskavo priporoča, naj se v industriji splošno vpelje 48 urni delovnik. Za delo nad.40 ur naj se plača Čas in pol in sicer nekaj v gotovini, nekaj pa v vojnih obveznicah. * * # VICHY, Francija. — Posebni vlak, ki je vozil ameriške diplomate in časnikarje, je dospel včeraj v Lourd, kjer bodo internirani. * * • ■ BERN, Švica. — Radio iz Moskve danes poroča, da je dospel v francosko pristanišče Toulon nemški admiral Erich Raeder, poveljnik nemške mornarice. V Toulonu je še vedno francoska bojna mornarica. • * • KAIRO. — V egiptovski ofenzivi so Angleži ujeli devet italijanskih generalov. To se pravi, toliko jih je bilo ujetih dozdaj. • • • VICHK, Francija. — Sinoči se je sestal francoski vladni kabinet. Predsedoval je maršal Petain. Kabinet je poslušal poročilo-premier ja tavala o položaju v Afriki. večje. V Nemčiji se nahaja preko 50, a v Italiji več kot 10 ujetni-ških taborišč. _.. ■. iJu. i .;; i! ftMERŽSKA'WD©M©VINfl ISaSas AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ v SLOVENIAN MORNINO pmilllllllllll Iff " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER 1267 CLEVELAND, O., FRIDAY MOANING, NOVEMBER 13, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Francoski admiral Darlan, ki je sedaj pri zaveznikih v Alžiru, je sinoči potom radia apeliral na francosko bojno mornarico, naj odpluje iz Toulona in naj pride k zaveznikom. Darlan tega ladjam .ii ukazal, ampak samo apeliral na posadko, naj se pridruži zaveznikom, ali da naj vsaj zbeži iz območja Nemcev. To je znamenje, da je Darlan, ki je bil znan dozdaj kot strupen sovražnik Anglije, popolnoma prestopil na stran Združenih narodov. Francoska mornarica nima lahkega stališča. Maršal Petain ji je ukazal, naj ostane na mestu, njen priljubljeni poveljnik, admiral Darlan, jo prosi, naj se pridruži zavezniški stvari. Vrhu tega pa ne bo lahko odpluti iz Toulona, ker prežijo na to nemški bombniki v bližini, ki bodo mornarico takoj napadli, čim bi hotela odpluti iz Toulona._ - N hrvaški mornarji potapljajo italijanske trgovske ladje ob Dalmaciji — i n- — Iz krogov jugoslo-vvlade prihajajo zanimive ;piskih bojih, ki so zdaj ^ 1 morje in v dalma-V °bmočju Jadrana pri-^Drecejšnjih uspehov, tj 'uPorabljajo največ ri-vJe> oborožene z majhni-^ celo zaplenjene obo-W s pripravami za tor-|.6' -Delujejo v bližini SiK°rcu starih gusarjev. ^ 1 so že manjšo i tali j an-ladjo, ki je prens*-itjn čete in zalagala '»t .po pristanišče Makar-\L5l>jansko trgovsko la- M častnik je bil skrivaj v Afriki en teden pred invazijo, kjer je pridobil Francoze za sodelovanje z zavezniki Vi — ^ Eisenhower, vrhovni . ameriške armade \ ^vfr5ki, je dal zdaj pr-^L °st, kako je ameriški |t»j ^ajor Mark W. Clark Ostanke v Afriki z I \ ^ generalom Girau-\ ^rugimi francoskimi 'Vkatere je pridobil za L pri invaziji. \ ■ 1 P r i š e 1 iz Londona ^evi v Washington H navodila. Nato se London, tam odbral ■':! ^Qvarišev in neke tem-jl :: ie vkrcal na podmor-PSo° Nevarni vožnji, pri izgubili živi j e-Ki. sali; na afriškem obrež-iih čakali v neki sa-K-h . francoski častniki. S J|i)0tJe Clark dogovoril o }VbneM» dobil načrte ln podrobnosti o raz- AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 13, 1942 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN H O M E SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. JAMFB DKBEVEC Rditor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Ameriko in Kanado, pol leta $3.50, Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka-3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U, S. and Canada $3.50 for 6 monttis. Cleveland by mall $4.00 for 6 months 0. S. and Canada $2.00 for 3 months, Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 267 Fri., Nov. 13, 1942 Nasvet demokratom Ohijski demokratje so danes politično tako razpršeni, kot jata piščet, kadar udari mednje jastreb. Zadnje volitve so jim dale po repu, da si ne bodo tako kmalu opomogli, če si sploh bodo. Še par takih porazov, kot so jih doživeli pri zadnjih volitvah, pa bo treba z lučjo iskati demokrate po državi Ohio. Razume se, da so si porazov krivi sami. Preveč kunštni so, preveč voditeljev imajo in vsak teh voditeljev hoče biti prebrisan, da nikdar tako. Je pač križ, kadar ljudje preveč vedo o politiki, da jim ne more nihče povedati kaj pametnega. Saj ne poslušajo nikogar. Pa vsak bi bil rad prvi in pri tem pogajanju navzgor hočejo drug drugega preplezati. Fakt je, neizpodbiten fakt, da je demokratska država v državi Ohio danes razbita. In ako se ne bodo demokratje kmalu spametovali in pogledali resnici v oči, n£ bodo nikdar več dosegli kake zmage. Kar ohijski demokratje potrebujejo danes, je pravega voditelja. Ako taki, ki mislijo, da so voditelji, pa se izkaže, da bi ne znali voditi niti črede ovac, pogledajo malo okrog sebe za človekom, ki bi jih izpeljal iz kaosa, se takega človeka oklenejo in gredo za njim kot je to potrebno pri vsaki stranki, pa ne bo dolgo in praznovali bodo eno zmago za drugo. Kje pa bi bil tak voditelj? Mi poznamo samo enega, ki bi odgovarjal vsem predpisom, ki se jih zahteva za dobrega voditel ja in to je clevelarrdski župan FRANK J. LAUSCHE. Sicer ne vemo. če bi Mr. Lausche sploh hotel biti voditelj/ohijskih demokratov, toda če ga demokratska stranka izbere, če ga zahtevajo za voditelja vsi demokratje, pa voditelj bo. Saj tudi cleve^andski župan ni hotel biti. Saj se je branil z vsemi štirimi. Pa so ga takorekoč prisilili in župan je, pa še kakšen župan. Cleveland si lahko čestita, da ima v teh razburkanih, da, nevarnih časih, takega človeka za župana kot je Frank Lausche. Ako je demokratom res za demokratsko stranko kot tako in ako posameznik ne bo gledal samo za svojo korist in pazil, kje se bo povzpel po hrbtih drugih kvišku, potem bodo priznali, da boljšega voditelja si ne morejo izbrati, kot je Mr. Lausche. iKdor se ne strinja z nami, naj nam pokaže boljšega. Mi ga ne poznamo in boljšega ga tudi ni, o tem smo trdno prepričani. ' Ako boste izbrali za svojega voditelja Mr. Lauscheta, vam garantiramo, da vas bo popeljal do zmag. Samo eno si morate zapomniti, da če izbereta njega, ne bo vodja samo za nekatere, ampak bo voditelj vseh. On bo strojevodja pri lokomotivi, pa jo bo obenem tudi kuril. Takih voditeljev potrebuje narod, takih voditeljev hočemo! . 1 .....""""""""'' ""* Spomladi pa na Balkan! Ameriška armada bo s pomočjo angleške najbrže tekom zime počistila obrežje severne Afrike osišča, počistila Sredozemlje, da bo odprto zopet plovbi zavezniških ladij in enkrat na spomlad se bodo pomaknili zavezniki preko Sredozemskega morja na evropski kontinent in pograbili Hitlerja od juga, dočim se bo pognal nanj od vzhoda silen ruski medved. Tudi v zahodni Evropi ne bo brez nič, vsaj tako sodimo. Takrat se bodo izpolnile besede kajzerja Viljema, da Nemčija ne bo nikdar vzdržala več front obenem. Jih ni v prvi svetovni vojni in jih ne bo tudi v tej. Pri tej ofenzivi bo igrala vojska generala Mihakloviča veliko vlogo. Mihajlovič ima že organiziranih blizu 200,000 finih vojščakov, katerim je treba le še dobrega orožja in nekaj hlebov dobrega kruha, katerega, reveži, gotovo niso videli že dolgo in Združeni narodi bodo imeli že kar ha mestu fino armado, skoro četrt milijona mož. In koliko jih bo pa tistih, ki so danes še doma in čakajo na dano priliko, da planejo po sovražniku. Kar morajo zavezniki gledati zdaj je, da zalagajo Mi-hajlovičevo armado preko zime z orožjem in živili, da bodo vzdržali naprej. To bo sila, katere ne bo treba šele prepeljati čez morje na evropski kontinent. So že tam, dobro poznajo teren, vedo za vse kote, kjer se drži sovražnik, poznajo pota in ceste, železnice, sploh vse, kar je tako važno za vojaka v sovražni deželi. Tedaj šele bo svet videl, kako važno je bilo, da je Draža Mihajlovič vzdržaval svojo armado pod orožjem kljub vsemu pritisku osišča. Mihajlovič, kot dober vojskovodja in «irateg, ni šel samo zatem, da bi pobijal sovražnika. To so mu nekateri zelo zamerili. Toda ko bo počilo na drugi fronti nekje na Balkanu, bo svet videl, kako velik strateg je bil gaieral Mihajlovič, ki je pripravljal teren za invazijo zaveznikov. Predvsem je gledal, da je kolikor mogoče razbijal soy r?žni;ku mostove, ceste in železniške proge, pri tem pa varčeva! s svojim vojaštvom. Naj so govorili proti Mihajloviču kar so hoteli, mi smo Imeli vanj zaupanje in to naše zaupanje bo potrjeno, ko se f:o voiiska združila z ameriško in .angleško na solunski fronti/; l\h m dan težko čakamo vsi, toda nič bojazni/ dočakali ga bomo, BESEDA IZ NARODA Prijatelju v spomin Ne bi bilo prav, če bi se ne spomnili njega ob prvi obletnici njegove smrti, ki bo na 13. novembra, ko se je nagloma razširil glas po naselbini: Jernej Knaus se je ponesrečil in kmalu potem po nesreči podlegel. Kateri smo ga poznali, nam je stopilo takoj pred oči njegovo življenje, rekli smo: Delavec je umrl pri delu. Za delo smo ustvarjeni. Delati je čast za vsakega. Kdor ne dela, naj tudi ne je, se glasi pregovor. On, rajni Jernej Knaus, je delal rad in z veseljem, delal je s ponosom, delal je še več kot je bila njegova dolžnost, delal je za to, ker je vedel, da le z delom svojih rok si bo pošteno preskrbel svojo družino. On je delal tudi za druge, delal za take, ki sami niso hoteli delati, precej dela (je on naredil tudi za take, katerim je z gotovim denarjem pomagal. Končno je delal za to, ker se je zavedal, da je njegov stan delavski stan. Umreti mora vsak, kje in kako kdo umrje, ni to v rokah istega, ki umrje, razven takih, kateri si sami življenje vzamejo. Umreti pri delu je častno. Ko je delal, je vršil svoje dolžnosti po njegovemu namenu, preskrbeti svoje družino, v kateri se nahajajo tudi taki, ki bodo potrebovali, kar bi ostalo od dela njegovih rok. Kdor je njega poznal v njegovi duši, mora priznati, da je bil pravičen v svojih delih in v njegovemu namenu do vseh in doavoje družin^,' ljubil jih je in želel, da bi vsiTosrečil s svojim vzgledom do dela in do •varčevanja. Kdor te čednosti nima, tak ne bo lahko shajal na svetu. Delaj in moli, se glasi pregovor. Rajni Jernej Knaus je imel te čednosti in je šel s tako čednostjo tudi s tega sveta. Pri tem je pa imel še drugo vzvišeno čednost, namreč, da je rad drugim pomagal. Kakor že zgoraj omenjeno, je rajni Knaus' delal tudi za to, da je drugim pomagal, ker če on ne bi bil delal, ne bi bil mogel nikomur/pomagati. Radi njegove pridnosti in varčnosti, so dobili stoteri od njega pomoč, nekateri nahajajoč se več let v bolniški postelji, so bili edino le na njegovo pomoč naslonjeni in od njega podpirani. Blag naj bo spomin takemu možu! Sosedje ga silno pogrešamo. Ne vidimo ga več prihajati po 62. cesti z orodjem v roki ali pa ob nedeljah smehljajoče se zri jim pogovarjati, kar je bilo vedno znjim v prijetno kratko-časje. K njemu so prihajali prijatelji še iz daljnih krajev in naselbin. V njegovi hiši je bila miza vedno za pogostitev prijatelja, mnogi se ga morajo tudi radi njegove gostoljubnosti spomniti in zanj zrnoliti oče-naš. Rajni Jernej Knaus je sicer radi pridnosti svojih rok in previdnega gospodarstva lepo na predoval in zgledal da je in bil je eden najboljših posestnikov. Kot tak se pa ni nikdar štel, da je kaj več, vselej je samega sebe štel med delavce, rekel je, danes lahko nekaj imaš, jutri pa vse zgubiš, najbolje je, da delaš in varčuješ, da ti ne bo žal, če se pozneje kaj dogodi. Pri tem se je pa, Knaus na drugi način zavedal, da je on kot tak tudi dolžan pomoči do vere in cerkve, tu se je pa izkazal več kot delavca, tu se je izkazal moža. On je v tem oziru storil svojo dolžnost za kar mu pa moramo dati največje priznanje. So še drugi, ki varčujejo in delajo, pa tudi varčujejo takrat, ko se jih vpraša za podporo, toda, rajni Jernej Knaus se je pa zavedal tudi njegove dolžnosti*, zavedal se je, da je katoličan in kot tak dolžan vpoštevati in prispevati njegov delež, kadarkoli in kjerkoli se ga je vprašalo. S tem in takim dejanjem je rajni Jernej Knaus dokazal, da ni delal in varčeval za to, da bi le napredoval, marveč, da bi vršil njegovo človeško in versko dolžnost. Bil je mož, da, cel mož je bil on, naj mu radi tega tudi ostane ohranjen blag spomin. Narod mu dolguje, da on ostane z njegovim imenom v časti, kot pravi vzglednik življenja za delo in za varčevanje, pa tudi za vzgled, da se katoličan vselej izkaže moža na mestu ,kjer se gre za pomoč bližnjemu. Farani fare sv. Vida mu dolgujemo veliko hvaležnosti. Naj tudi njegova poslopja, ki stojijo spričujejo o njem, da je bil mož, ki je za svoj narod preskrbel prva častna domača poslopja, v katerih, smo Slovenci prvi lahko rekli: "Gremo v lastno domačo slovensko dvorano za naša kulturna dela." Ta dvorana je bila na razpolago, mnogokrat brezplačno za dobrodelne ali cerkvene ustanove, največkrat pa z zelo malo odškodnino. Vsega tega ne smemo pozabiti. Ostala druga poslopja, katera je on pripravil še !za druge družine, so bila kakor nalašč za revne in priproste družine, katere niso mogle plačevati velikih najemnin. Iz njegove hiše se niso radi selili, le kadar so se morali radi enega ali drugega vzroka in še potem, ko so odšli drugam, se niso mogli dovolj pohvalno izraziti o njem, da je bil njih najboljši gospodar, , f.' Od njega so prejeli mnogi nauke, kako delati in varčevati. Mnogi so se od njega tudi naučili dobrih vzgledov. Za to pa se ga bodo sedaj, ob njegovi prvi obletnici spomnili, kot najboljega prijatelja in dobrotnika in ga ohranili v blagem spominu še na mnoga leta. Izrekamo njegovi družini in sorodnikom (naše globoko soža-Ije, ker ga tudi mi sosedje pogrešamo, ker smo vsaki čas od njega dobili pomoč, če smo le zanjo vprašali. Blag spomin, večni ti mir rajni J. Knaus. Sosed, • Anton Grdina. društva, da nas posetite v soboto večer 14. novembra ter se razveselite v naši družbi. Na svidenje omenjeni večer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Odbor Društvo Slovenec št. 1SDZ Največja veselica v tej sezo hi bo prav gotovo v soboto ve čer v Slovenskem narodnem do mu na St. Clair Ave., katero prireja agilne društvo Slovenec št. 1 SDZ. Pričetek plesa bo ob osmih, igral pa bo Pete Sernikov Orkester vesele polke in valčke pa tudi za ta mlade bo dovolj mu-zike. Da pa ne bo kdo mislil, da je to kar navaden ples, naj vam bo tukaj povedano, da bo to že 32-letnica društva Slovenec in poleg tega pa bo nekaj, kar je še večjega pomena in ta večer bo društvo sprejelo častno kupo Slovenske dobrodelne zveze, katero si je pridobilo v zadnji kampanji v pridobivanju novega članstva. Ta kupa je bila do sedaj v posesti društva Euclid št. 6 SDZ. Vstopnina je samo 40 centov z davkom vred. Vsi fantje-vo-jaki v uniformi pa so prosti vsake vstopnine, katji precej lepo število naših članov je že v službi Strica Sama in upamo, da jih bomo vsaj nekaj videli ta večer med nami. Odbor upa in želi, da bodo vsi člani našega društva gotovo navzoči na tej slavnostni prireditvi. Naj .ja noben ne izostane brez tehnega razloga. Prav prijazno pa vabi odbor tudi članstvo sosednjih bratskih društev, glavne odbornike j in sploh vse prijatelje našega Presenečenje Večkrat čitam v časopisih o raznih presenečenjih, praznovanjih 25 letnic in raznih drugih proslavah. Vsak prizadet opisuje, d^ kako so ga na zvit način pripeljali na njegovo proslavo, katero so mu priredili sorodniki ali prijatelji. Vsak tudi piše, da ni nič vedel ali vedela in da kako strašansko je bil presenečen ali presenečena ob taki priliki. Ker tako rad čitam o takih prireditvah, sem si večkrat že mislil, kaj bi tisto, kdo bo rekel, da nič ni vedel; mislil sem si vsak je vedel vsaj nekaj če ne že vsega. Tudi sem že večkrat rekel, da mene pa ne bi tako speljali, no in od sedaj naprej pa bo moje mnenje drugačno, kar si človek misli o drugih, se končno pa njemu samemu primeri. Pa preidimo k stvari, ki se tiče mene in moje soproge. V soboto 24. oktobra sem šel kot ponavadi delat. Začel sem ob treh popoldne in bi moral delati do 11 ure zvečer. Malo pred sedmo pa pride k meni moj "boss", in mi pravi: Tony ob sedmih greš lahko domov, ker nimamo dovolj dela za vse nocoj. Potem mi je še v neki zadregi pripovedoval, da kaj bom rekel, da ravno mene pošlje domov. Jaz sem si pa mislil, ravno prav za nocoj, bova šla pa s soprogo na zabavo v Slovenski dom na Holmes Ave., kajti Mrs. Čopič nama je bila dala že pred tremi tedni vstopnice in naju nagovarjala, da ja gotovo prideva, češ da direktorij in ženski klub doma prireja domačo zabaVo za prijatelje! Mr. in Mrs. Anton Legan sta bila prišla k nam in povabila mojo soprogo, da naj gre z njima in"da bom jaz prišel pa po zneje, ko pridem z dela. Kar začudila sta se bila, ko sta me videla, da sem že doma. Povedal sem jim, da me je moj "boss" poslal domo|v, ker da ni dovolj dela. Mr. Dolgan je bil kar zadovoljen in pravi: no, saj tako je prav, bomo šli pa skupaj. Torej hvala lepa Mr. in Mrs. Dolgan, ki sta naju na tako lep način spravila z doma. Ko pridemo v domove prostore i!l sicer v zgornjo dvorano, sva pa zagledala najine pri jatelje iz Cannonsburg, Pa:, in druge najine prijatelje in so rodnike. Takoj sem vprašal, če je to mar kakšna izredna zabava. Mrs. Dolgan pa mi je pri čela hitro zatrjevati, da je le zabava. Kar ostrmel sem bil Mr. in Mrs. A. Dolganu se prav lepo zahvaljujeva za tako krasno darilo. Da pa se ne bo ta dopis preveč zavlekel, naj kar na kratko povem, da je bilo vse to namenjeno nama in si cer za najino 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Spodaj podpisana se tem po tem naj iskrene je zahvaljujeva sorodnikom in vsem številnim prijateljem, ki so se udeležili in darovali, da se je vse tako izvrstno izvršilo in zadovoljno zaključilo. Najlepša hvala pa velja Tončki gtradjot in Ivanki Marolt iz, 157. ceste. Oni dve sta imeli največ truda, da se je završila proslava najine 25 letnice. Torej še enkrat najlepša hvala Tončka in Ivanka. Prav tako lepa hvala Ženskemu klubu za delo v kuhinji in sploh vsem, ki ste kaj pomagali omenjeni večer. Prav lepa hvala tudi najini hčerki za krasen dar. Dragi prijatelji in sorodniki; večer 24. oktobra 1942 nama bo ostal v trajnem spominu. Torej še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, bodite srčno pozdravljeni vsi. Vam hvaležna Anton in Ivanka Srebot, 15726 Holmes Ave. Cleveland. Ohio. Zapisnik seje Jugoslovanskega pomožnega odborar slovenske sekcije, vršeče se 20. oktobra 19U2 v prostorih glavnega urada Slovenske narodne podporne jednote Chicago, III. Predsednik Cainkar odpre sejo ob 10. uri dopoldne. Navzoči so bratje Vincent Cainkar, Joseph Zalar, Leo Jurjovec in Anton Krapenc. Ti tvorijo ožji odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za Slovenski narodni kongres. Za zapisnikarja je imenovan Anton Krapenc. Br. predsednik na kratko poroča o do sedaj že storjenih korakih za Slovenski narodni kongres, glede katerega je bilo na seji JPO-SS 12. sept. definitiv-nc zaključeno, da se ima vršiti 5. in 6. decembra t. 1. v Cleve-landu. Zaeno omeni, kaj je potrebno, da se še stori, da bo kongres res reprezentativen in uspešen. Poda tozadevna priporočila. Poročilo predsednika se vzame na znanje. Sledi daljša razprava glede priprav in načrta sploh in nato se sklepa c točki za točko, kakor sledi: 1. Ker je razvidno že sedaj da pride pred kongres veliko več reči kot jih je mogoče v enem dnevu opraviti, je zaključeno, da se kongres začne v soboto, 5. dec. in konča se v nedeljo, 6. dec. Torej bo trajal dva dni. 2. Sklenjeno je, da se povabijo na kongres clvelandski žu pan Lausche, zastopnik Ameriškega slovanskega kongresa in zastopnik washingtonske vlade 3. Predstavnikom jugoslovanske vlade se dovoli, da smejo kongresu prisostvovati kot opazovalci, ne morejo pa sodelovati pri programu, ker slednji mora biti delo izključno ameriških Slovencev. 4. Da bo pri društvih več zanimanja za zastopstvo, je sklenjeno, da se pošljejo posebna po-sivna pisma vsem društvom in klubom ter centralizirane organizacije se naprosijo, da jih razpošljejo svojim podružnicam iz svojih uradov ter s svojimi priporočili, naj volijo in pošljejo zastopnike na kongres. 5. Sklenjeno je, da se naprosijo vsi slovenski časopisi in revije v Ameriki, da pišejo v prilog kongresa ter to važno in pre-petrebno stvar moralno podpro cim največ mogoče. 6. Da se naprosijo naši Cleve-iandčani, naj se pobrigajo, da bo tam vse dobro pripravljeno za kongres in se za vodstvo priprav poskuša najti pripravna oseba.. 7. Za program kongresa naj 3e pripravijo trije glavni referati in sicer: I. VOJNA IN AMERIŠKI SLOVVENCI. II. POLOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJ-NIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST. III. POLITIČNA AKCIJA AMERIŠKIH SLOVENCEV. Odbor smatra za važno, da kongres najprej spregovori o lojalnosti ameriških Slovencev in naših vsestranskih vojnih naporih ter sploh, da so pri washing-tonski vladi popolnoma prepričani, da smo dobri in zanesljivi državljani in se dobro zavedamo, da so naše dolžnosti do Ze-dinjenih držav prve ter kako čutimo do svojih bratov v starem kraju. To naj bi bila glavna tema referata št. 1. Glavni namen našega kongresa je seveda, da povemo, kaj želimo in hočemo za svoje brate v starem kraju in to naj bi se povedalo v referatu št. 2. V tem referatu se mora obdelati in jasno ter s krepko besedo postaviti vse potrebno o nesreči in trpljenju Slovencev, o njih stremljenju po zedinjenju, osvobojenju, želj i po demokraciji, bodoči socialni uredbi njihove države in sploh vse glede pravičnosti kot podlage za bodoči mir v Evropi, j Ta referat mora tvoriti jedro našega kongresa. I| Za uspešno izvajanje n»B litične akcije je neobhoP0^ trebno, da imamo dobro ljeno organizacijo in v re gj št. 3 bo predložen kongresu-l črt, v katerem "bo povedan«^ ko to nameravamo in je storiti politično v P1'1 ^ vencem v Evropi ter kak° ^ prišli do denarnih sreds ; tako delovanje. , JI 8. Sklenjeno je nadalje, ^ referati poverijo več sPos,0j$ osebam, ki naj delujejo J odbor s predsednikom na ^ V poštev naj pridejo uie^teijj§ naših listov, pisatelji, ^j0 jA večjih organizacij in sp0 A prominentne osebe, kate vprašamo za sodelovanje- t, 9. Da bo mogoče vse re^. pred kongresom dobro P1 ^ ti in narediti e venture membe ali potrebne P0!'^ je sklenjeno, da se celot'^ sestane enkrat še pi'ecl som v to svrho. ,0 jji« V odbore za referate^^ nevani in naprošeniza • nje sledeči: T plč Za referat VOJNA W 'j RIŠKI SLOVENCI - ^ Adamič, predsednik; F1'1 sche, Ivan Zorman, l£naC ggbej lames Debevec, Ant«11 ,e Ivan Zupan, Anton J r J t Ivan Jontez, Louis pt bina Novak, Ivan Jel1' 1 Molek, Janko Rogelj- ' ji Ambrožič, rev. A. Ur»J1 iv< kob Zupan, Geo. J. > Staut, John Germ, od»° $ ,„ Za referat POLOŽAJ j j , VENCEV V JUGOSkA ^ ZAMEJNIH DRŽAVA*1 ^ NJIH BODOČNOST ^ j Kristan, predsednik; re^v V Trunk, Mary Prisland, g,a ;us Hribar, rev. \ rev. M. F. Kobe, Fra%K>jl4 darič, Frank Zaitz, rev- yjd#, šek, Joseph Zalar, F. ; diJ ^ gom naj bo povedan".■ i* onega časa, kar s*o ^ li" ni vojak prav sed «1 nil. Mislil sem že' kega ^ * vojak ni stesaniz *• ^ kot smo bili mi, P»®do f, f til. Zato vzamem ^ } in se našim vojak«" _ ^ % z največjim pokl°n , ^ Vse to sem izPr°b" f^, v n»s , sv« je namreč pri^1-' , ^ , urlaub, sem se ^ K01* I lastne oči prepri^ ^ ; vredni vojaki a,j % cije. Ali so iz test/Va , repe. Pa sem , petih, ko sem se P^a'^j šiht, k pa mu zavpil n^ , J time to get up! r idel, j počakal, da ^ odi\o ' bo zgodilo. I" zfe je fl» H J Naš mladi vojak > ^ P^ | rjovenje zdrznil; V j z # da bi odprl och bjl pod posteljo, Pa j,v'< X\ velj. iz * \ Naglo sem d» L* leč Boga iz dna & g0 ^ ^ jaki še prav to, ^ * J davnimi leti. ^e . a f takrat odgovarJ^ jutranje vo§<^° r0ki. ^ kar je bilo že P* 0d ^ pa oni, ki je >< z KM da besedami: Gut zavP»> Vj Herren, auf!" tih, Pa jih O/ predno smo m« -jo J® ti ljubeznivo .1U J s točo čevljev- Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, vsako stanovanje 5 sob in kopalnica; 2 garaži; blizu Eaton Axel Co. Najemnina $60 mesečno; cena $5,600. 6 sob bungalow, blizu Euclid Beach; cena $3,800. Pol bungalow 7 sob, blizu cerkve Marije Vnebovzete; cena $4,000. Mr. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500. (268) ŽENSKE 21 do 45 let za učenje v obrambni tovarni Urna mezda Vprašajte za Mr. Johnson TUCKER MACHINE PRODUCTS CO. 15223 Saranac Rd. (269) Newburske novice lo hudo za Poljačko in hčer, na-' vadili sta se tudi te butare in nosili sta jo udano" ter se krep-čali z zaupanjem v Boga. Pridno sta delali, in ker je bil dolg, razen Bolejevega, plačan, živeli sta prav ugodno. Včasih je še Jaka kaj malega poslal materi; zato jima ni bilo več sile. XIII. Župan Bolej se je vračal iz mesta ter hodil peš mimo Studenca. Konji so bili od oranja trudni; ni hotel dati zapreči. Pri Strgarju se je na pogorišču že dvigala dozidana hiša in tudi gospodarsko poslopje je že nosilo na vrhu brinov vršiček — v znamenje 'likofa.' Bolej je dobil Ceneta pri tesarjih in se nekoliko pomudil pri njem. , "Saj boš imel lepše, kot je ■ bilo prej, Cene!" (Dalje prihodnjič) ŽENSKE za kvačkanje (crocheting) in šivanje na roke. Z glasi te se pri PLATZNER KNITTING MILLS 2811 Vermont Ave. Fulton ali Detroit kara. (274) ' dec, ki je prišel nalašč za ta slučaj iz Buffalo, od vojakov in pa Pavlina Spehar sta mu botrova-, la. In sedaj pa poslušajte: ta mali gumbec je naredil iz Mrs. Terezije Lekan pra staro mater. In to je zopet kar nevrjetno. Tretji vojak in novi faran je pa Gregory Earl Weiss. Njegov oče je nemškega pokoljenja, mati pa je nekdajna Potočarjeva Marica, doli iz Brooklyna. Vsem skupaj kličemo, dobrodošli. sK * "f "Ali Ti ni mar, Gospod," je rekla Marta Jezusu," da me moja sestra pusti samo streči?" Jaz bi tudi stavil neko vpraša^ nje in sicer na ljudi sploh, zlasti pa na starše: "Ali vam ni mar, da vaši otroci, da otroci pravim, šolarji iz 'high school' in še mlajši, gemblajo in zapravljajo svoje cente in se s tem vadijo te grde razvade, radi katere je marsikatera družina nesrečna pozneje?" Kdor pusti tem smrkavcem gembljati na svojem prostoru, pokaže s tem, da nekaj ni prav v njegovem gornjem štuku, pa naj bo Peter ali pa Pavel. To so tisti, ki kradejo, kadar jim denarja zmanjka. ! Stanley Prhne se podaja v , Great Lakes Training Station v Chicago in toraj ne bo daleč od doma, dokler ga ne pošljejo dlje kam. Pred odhodom je naročil sv. mašo za pokojnega očeta in podaril $5.00 za oltar sv. Jožefa. Slično je storil tudi Ludwig Kaplan, kateri tudi pričakuje, da bo v bližnji bodočnosti stopil v Stric Samovo službo. Bog z vami. Molili bomo za srečno povrnitev. * * To me pa spomni na dejstvo, da veliko otrok postaja zunaj na cesti zjutraj pred začetkom šole, kateri bi prav lahko prišli k sv. maši. Zdi se mi, da jih starši pošljejo za to ob času, pa ti ■ paglavci rajši postojijo in se poigrajo kje. Mi sicer ne bomo j otrok kaznovali zato, da nam starši sporočijo, da je njih želja, , da se otroci udeležijo sv. maše. Bilo bi pa nekaj zelo dobrega in presenetljivo lepega, če bi ti ' otroci prišli k maši in bi tam za . svoje brate molili in prosili po Jezusu Kristusu za njih srečno in zdravo vrnitev. Bog otroke rad usliši. , Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob, odrasli družini, zgorej. Proda se tudi pohištvo za jedilnico, kuhinjska peč in Maytag pralni stroj. Vprašajte na 16301 Huntmere Ave. 3 sobe v najem V najem se odda 3 sobe za 2 odrasli osebi; vsa udobnost. Tudi opremljena soba za fanta. Vprašajte na 1049 E. 71. St., suite 1. Proda ali zamenja Prodam ali zamenjam za hišo ali za malo farmo gostilno na zelo dobrem prostoru, katero sem vodil 13 let in ima licenco za žganje. Vprašajte na 1174 Addison Rd. od 4 do 6 popoldne. (269) Sobo bi rad dobil Slovenec, samec, ki ima stalno delo, bi rad dobil sobo s hrano v Maple Heights, O. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na urad našega lista. (267) Dobra služba Išče se moškega ali žensko za natakarja ali natakarico. Oglasite se pri Kotnik's Cafe, 7513 St. Clair Ave. (268) MALI OGLASI Soba se odda Opremljena soba se odda mirnim ih poštenim dekletom. Naslov izveste v uradu tega lista. (268) Samo eden je še! Naprodaj je samo še en obrambni bungalow, 4 sobe in pol; se tudi da v najem za 12 mesecev. Lot je 50x150. Blizu obrambnih tovaren, transporta-cije in šol v slovenski naselbini, jako lepa okolica. 950 E. 236. St. Se lahko takoj vselite. Cena $6,000. J. Robich stavbenik 18650 Meredith Ave. KE-5152. (268) I DELO DOBIJO Mesar dobi delo Mesar dobi stalno delo. Oglasi naj se na 821 E. 222. St, ali pokličite IVanhoe 4325. (268) V nedeljo bo pa zopet enkrat /eselo in lepo v dvorani Narod-lega doma, ko bodo obhajali čri-ki desetletnico s petjem in de-klamiranjem. Nastopili bodo tuli prejšnji črički; nekateri izmed njih so že morda poročeni, Irugi pa so dorasla v dekleta in antje. črički so v preteklosti vedno imeli krasne programe in vem, da ob priliki desetletnice le bodo nazadovali niti za pol koraka. G. Zorman je posvetil precej svojega dragocenega časa v to, da bo praznovanje deset-etnice nekaj izredno lepega. Za-Loraj vabimo vse ljubitelje petja aj se udeležijo. V vašo lastno korist je, ker bo užitek tak, da boste veseli, pa tudi čiričkom je v korist, ker j,im z vašo prisotnostjo daste pogum za na-ialjno pot v to smer. Petje je naj prijetnejše razvedrilo pa tudi umetnost. Pevec povsod dobro izhaja in vsakdo ga ima rad. Licenzirani kurjači Urna mezda Punch Press Operatorji Mezda od ure in od kosa Delavci Urna mezda Ako ste zdaj zaposleni na-vojnem delu, se ne priglasite. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E: 152. St. (268) DOVOLJ POKORE (Povest. — Spisal F. S. Finžgar Ta samota je vabila Matijca. Pravil je, da so mu mrtvaške glave naročile, naj popravi od dežja razsuto stezo in ob stezi naj postavi križevi pot. Mati-jec se je lotil dela in dan za dnem kopal in klesal, da je uredil stezico toliko, da se je lahko dospelo do podrte cerkvice. Ker mu je-bilo predaleč, da bi hodil vsako noč domov, naselil se je v zapušečnem ulnjaku, kamor so donašali nekdaj čebele na resje in teloh. To podrtino je Matijec zapažil, podprl, zamašil luknje pri strehi, nano-sil slame in suhe praproti ter si postlal v kotu. Pred ulnja-kom je sezidal ognjišče in si odslej sam kuhal in stregel. Otroci so hitro izvohali to Matijče-vo stanovanje. Saj jih je bilo vedno dosti v rebri, kjer so trgali cvetlice, igrali se jelena, peli in ukali, zraven pa so pasli v zgodnji spomladi koze, dokler ni bilo rednega pastirja. S početka so^ opazovali Matijca od daleč. Ali počasi so se mu bližali in nazadnje obstali prav pri njegovi koči ter se celo tako sprijaznili ž njim, da so mu hodili po vodo, nosili od doma hlebčke kruha in močnejši mu celo pomagali graditi in gladiti pot k sv. Lovrencu. Ko je bila pot dodelana, lotil se je Matijec križevega pota. Iz leskovih palic je zvezal in zbil križe, katere je postavil ob stezi in zabil ali naslonil na skale. Pri razvalinah je postavil tri večje križe — tam je bila Kalvarija. Po tej stezi so videli potem iz vasi vsako nedeljo Matijca, kako je plezal kvišku, poklekal, se odkrival, postajal in hodil zopet počasi dalje. Večkrat je nabral mnogo otrok krog sebe in tedaj je šel s celo procesijo po stezi, bral na glas iz zamazane knjige križevi pot in pri vsaki postaji kazal otrokom podobice v knjigi ter jih razlagal. Otroci so seveda vse doma povedali in ker stariši niso zapazili nič slabega, niso prepovedovali otrokom, da ne bi zahajali v vas k — mrtvaški glavi. Ob slabem vremenu se je čisto zaprl in ležal v kotu na slami celi teden. Majda je tedaj vselej skrbela za očeta in mu nosila jedi. Seveda ga je tudi vselej solznih očij prosila, naj gre domov, naj ne ostaja tu, — da bo umrl, ah umrl brez gospoda. Oče je hčeri odgovarjal malo ali čisto nič. Vselej pa je povedal toliko, da so mu mrtvaške glave ukazale tako živeti in on mora ubogati. Čeprav je bi- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S PRITLIČJE t KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE V"*1 17 i i . i Zgleda tako ggr kot kožuh! ■■HH IMPORTIRANO BLAGO MB Perzijskega tipa msm suknje blaga Commander John Shea je pisal svojemu sinčeku: "Bodi dober katoličan ,pa boš tudi dober Amerikanec." (dober državljan.) Te besede so zelo pomenljive, ker so bile pisane tik pred-no se je ladja, na kateri je Shea poveljeval potopila. Oče je hotel dati sinčku svet, katei-ega naj bi vse svoje življenje ne pozabil. Shea je govoril resnico. Kdor je Bogu zvest, bo tudi vladi, mora biti zvest vladi v vsem, kar je poštenega, ker mu to nalaga Bog sam: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega." čudno pri tem je le to, da so ameriški velikomest-ni dnevniki priobčili vse drugo v pismu razen teh par vrstic. To ni pošteno. S tem so pokazali, kako malo se moremo zanesti nanje za pristne citate tudi v drugih slučajih. Naši pionirji, katere so pred par leti podili iz tovaren, se danes povračajo nazaj na delo. S tem je zopet dokazano, da ni bila vzrok delavska nezmožnost, ampak industrijska brezsrčnost, da so morali pustiti delo, katerega so morda več ko trideset let opravljali. 29-94 Le pomislite — kako KRASNO božično darilo bi to bilo! Brisali si boste vaše presenečene oči—ko boste videli in čutili fino blago te nenavadne suknje—primera s pravo perzijsko kožuhovi-no je tako neverjetna! Fino izdelani kroji—z lepo zgotovljenimi ramami... najnovejši rokavi! In kakšna toplota—presenečeni boste! Mere 12 do 20 in 38 do 44 za ženske in dekleta ... po samo 29.94! Le majhna vsota zadostuje in shranimo sno izmed teh sukenj v "Will Call"— Shranitev je PROSTA—ali pa vprašajte glede naših drugih primernih načinov za odplačevanje. The 'Maji Co. pritličje Učitelj: "Darwin je trdil, da prihajajo ljudje iz opic. To je danes tudi dokazano." Kovačev študent: "Morda bo tako, g. učitelj. Sliši se pa, da so opice zadnje čase začele protest in hočejo ovreči to trditev." Miha: "Kako boš pa svoj do hodninski davek plačal ?" Rupert: "Z jokom in škripanjem s zobmi." Pravkar sta bila zopet dva izmed naših fantov prišla po slovo. če bo šlo tako naprej, bomo kmalo samo prav stari in prav mladi ostali doma. WI * AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 13, 1942 1» ....... % jo dajmo," so igrali j%avci dramskega dru-151 a> Igravcem moram« ^nanje da so se v tem 'i .je Vse tako zmešano, po-Prišli skupaj za to igro. dandanes vprizoriti J , Se dela noč in dan in se 't 'e z težavo dobi igral-\ skupaj. Ta težkoča J. Nla tudi pri tej igri. ' ; !So bili navdušeni in so '!jj S°|e kot so vedeli in 5 znali niso, na pamet s?iso znali. To je ovirati oviral°. ker K ^ bila igra še vse bolje a f /e Preniočno pa se je [ ■Pravega besedila ni. ,80 svoje besedilo rabiti p slišali: "O boy, Hur- ,' Predstavljali smo si, t & °Venci> kateri so bili 3. 'so potem šli nazaj ft »ijo. g >0 na odru nekatere, Jrei še ni bilo videti v u, vlogah. Zdi mi, da ^ ^ro izvršili svoje vlo-^0lli, kateri so že igrali, ■ pokazati se zopet genski igri. Le to bi j; ' 2'asti mlajšim in ne-j, bralcem, da se pred l. 0lJ potrudijo, da bo-,s vajah, kadar so va-Se razume, da j- take .kateri ne de-Eden izmed igrav-C,nekaj' svojega zasluž-, > da je mogel biti na ^ drugi, kateri bi bili J > če bi bili žrtvovali ,, 8v°i "date." i J"' zapisal zato, da bi K^šil, ampak zato, da i 1 mladi igralci in igral-Korejo pričakovati I V1 pri kaki igri, ako po. (j v VuJejo nekaj večerov ^°asa za vaje. Kjerkoli I Uspeh, bodisi pri petju, iVj Pa pri drugačni u' Povsod je uspeh le ^tiep-a . . [v w zanimanja, napo-^ je bilo tudi pri ; Precej uspeha, bil pa }jj0{)olni uspeh če bi se igralci >ravočasno po-jn zato Žrtvovali "dates." 1, * * * ^0 sta zapeli v zelo ij, par pesmic Milka C šnabei- °pazii° n'sta prvič nasto-\ v 1 so bili lepo ogla,jeni i duetu prav prijetno L t^mo, da jih bomo * * * tjjNnica s. ž. Z. št. k ai% Lindič i je po- izhajajo žene 15 let-obstanka. Začele it^ftii članicami, danes štiri sto. žene to \ > ker so zato ustvar-llamnožujejo človeški ; j>,slti bi kaj takega ne ^Ž6°.Žene tudi bolj agil" \ evst*tke temu društvu. raste in cvete. L ; * * * V em odhajajo k voja- \ bo vse to prišlo? že !:fi ,preko 250 in še vedno k opravili smo "Honor ■• "fil'i . , ■Sil 1 bi zadostoval za K^51 .ie danes že pre- i majhen in moramo napraviti druzega, kateri bo zadostoval za 400 imen. Preko tega, Bog daj, da bi nikdar ne šlo. še če bo to napolnjeno, bo slabo. * * * Po daljši odsotnosti se je pojavil zopet na naših cestah Jerry Viskocil, ki uživa nekaj dni dopusta. Lekanova Marica ga je neznansko vesela — svojega soproga. Albert Glivar piše iz Camp Funston, Kansas, da mu vojaško življenje do sedaj kar ugaja. Pravi, da je tudi poiskusil že "K. P.", tega pa ne bi rad delal. Tvoja mati, Albert, in vse dru-ge matere, pa delajo K. P. vsak dan skozi 365 dni v letu. Kaj ne, zato moramo biti materam ivaležni, in smo jim tudi, le pokažemo naše hvaležnosti ne izle-pa. Frank Gliha, ml. se je po par mesečni odsotnosti zopet oglasil v naši sredi, doma pri starših zlasti pa pri svoji nevesti. Francu se ne godi kaj hudo, to se vidi na njem. če ne bo hujšega, bo vse dobro. * * * Odšel je k vojakom dobro poznani in splošno priljubljeni John Kramar. John je pri slovesu podaril $5.00 za Marinji oltar. Hvala, John! Te dni je odšel tudi Louis šraj, sin Frank šrajove družine, iam ga bodo, ali pa so ga posla- ■ ii, še ne vemo. O priliki se oglasi, Louis. Tudi Louis je daroval 1 za oltarje $5.00. John Vatovec, Jr. iz Prince ■ Ave. se je oglasil iz Great Lakes Training Station. Pravi, da se ; mu dobro godi in ni nič hudega, če človek hitro stopi na komando, to se pravi, če stopi, kakor 1 mu velevajo. Pred par tedni sem imel priliko opazovati kake tisoč .-mož v istem vojaškem taborišču in sem videl, da večina prav hi- ; tro izvršijo vse ukaze. Le par < 6d njih je moral poveljnik opo- 1 zoriti na boljše sodelovanje. Ti fantje bodo v nekaj mesecih pripravljeni napasti tudi leva, če s ne bo zadosti nemških Fritzev. { John je tudi podaril $6.00 za ol-t ar je. 1 John Kotar iz Elizabeth, ki je i odšel v armado, je podaril za 1 sv. Jožefa oltar $5.00. Naj nje- 1 mu in vsem drugim Bog povrne c tisočero in nja jih na njih nevarni poti spremljata Marija naša mati in sv. Jožef, kateri je nekoč moral pred prav takimi morivci braniti in varovati Sina 1 božjega. -t- * * Tri nove farane smo dobili. 1 Pa je tudi prav, da smo jih, če ne bi naša župnija opešala, ako bodo odhajali moški tako številno in pogosto k vojakom. -Prvi novi faran je Gerald John Stre-kal, sin John Strekala Jr. in Jožef i ne Adler. S tem sta postala John in Mary Strekal, Sr. stari oče in stara mati, pa sta oba še tako mlada, da bi človek ne Ovina. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. AMERIŠKA DOMQVMA,.NOVEMBER .13,, 19.42 RUDY BOžE^j WINER I Jm 6010 ST. CLAIR AV 1 Najfinejša vina, dom«Je J delka, dobite na koza1HI večji količini za nS JI Postrežemo tudi zoK 1 nim prigrizkom' Se priporočali BODITE PREVIDEN JJj Mnogo nesreče se priP^Ljtl^f lenih oči. Dajte si PreBLd m*»|| ce boste počutili varne ji« tak. da lahko razločite ^ ltr0(«y tru brzine, da vidite, kako' ^ Imamo 30 let izkušnje "j(|)oil«« vida in umerjanju očal. ste v vsakem oziru. uijS EDWARD A. Hy lekarna—farmacija In ®p potrebščin« 7102 St. Cla"1*^ — Torej mi hočete za stalno izročiti Jurija? — Da, — je rekla s težavo, toda- odločno Milica, — mora priti v druge roke. Jaz sem preslabotna mati in ga preveč ljubim, on pa potrebuje razen ljubezni še drugo. Jurij je zelo živ in razvit otrok; nagel je in izredno trmast. Skratka, jaz ga ne morem strahovati; kar pa je glavno, nočem da bi rastel med našo pokvarjeno in ničvredno mladino. In tako, grof, vzemite ga in vodite ga z ljubečo, toda trdo roko; napravite iz njega človeka. . . . kakršen ste vi: delavnega, razsodnega in odločnega, da ga ne bodo živ-ljenski viharji našli brez orožja. Glas ji je postajal vedno bolj negotov, proti koncu pa jo je obvladala slabost, da je omahnila na hrbet naslanjača. — Toda, če vam vzamem Jurija, kaj boste vi počeli? — je neodločno vprašal. — Preselim se v Italijo. Tukaj človek ni gotov pred bombami, ki mu utegnejo vsak hip zrušiti hišo nad glavo in ga pohabiti. Tu ni varno ne življenje ne imetje. Tukaj so ubili Rostislava, morilca pa so izpustili, — ne, tu ne ostanem za nobeno ceno. Ne, ne! Kupim si ali najmem vilo v Viareggiu ali v San Remu in živela bom v pričakovanju Jurija, ki ga boste pošiljali k meni za tri poletne mesece. Ali ne? — Kako pa boste živeli, sama, v tujem kraju, med tujci? Globoko sočutje je zvenelo iz njegovega glasu. — Moj Bog, ne mučite me, grof. Kaj naj napravim? Preveč ljubim sina, da bi ga žrtvovala svoji sebičnosti; vaše pravice do njega pa so ravno tako nesporne kakor moje. Končno pa, ali ni vseeno, kaj bo z menoj ? . . . Živi jenski boj me je zlomil, moja duša je za-dobila neozdravljive rane. Ali ne vidite, da j?! Prejšnja Milica umrla: jaz se podvržem vsem zahtevam in ne branim vam vzgojiti mojega sina v pristnega Nemca, sovražnika moje nesrečne domovine, ki bo sčasoma delil košček kruha rukemu kmetu in obogateli bodoče nemške gospodarje. Nenadoma se je vzklonila in v njeflern glasu sta se odražali jeza in bridkost. — Vse, kar me obdaja, mi je zoprno. Vse je v mrtvilu, vse je hinavsko, lažnivo in kakor z rakom okuženo; kamorkoli se obračam, povsod me preganja vzklik: "gorje premagancem"! Kar pa je najbolj strašno, zmajana je v meni vera v slavno bodočnost moje domovine, na katero sta bila ponosna moj oče in stric. Srečni, ki so umrli in niso dočakali tega razpada in sramote, da rodni sinovi trgajo, zaničujejo in sramote lastno domovino. Javno trgujejo z njo in jo prodajajo, govore o njeni razdelitvi, se prilizujejo slehernemu tujerodcu in se niti ne zavedajo, kako nizko so padli. Kakšno vrednost pa ima družba, ki je izgubila čast in vest, ki dviga svojo bogoskrun-sko roko proti materi domovini in ki ravnodušno trpi, da ubijajo njene najboljše sinove, kakor je bil recimo Bobrikov, ta sijajni državnik, da ne govorim o stotinah drugih, skromnih mučenikih dolžnosti? Rusa preganjajo povsod, on je tujec v lastni deželi. ... Ali ni strašno to propadanje narodne zavesti in samozavesti? Zdrav razum in čisto živalski nagon samoohrane bi morala spametovati in strniti ruske ljudi. Ponavljam, ta sodrga zalvestnih in nezavestnih izdajalcev in morilcev mi je skrajno zoprna in ne morem živeti več sredi nje. Tako ostudno, težko, strašno mi je vse. . . . Glas ji je upadel, umolknila je in težko vzdihnila. — Zdaj pa nimam nič več: ne družine ne domovine; smrt mi je pobrala vse, kar mi je bilo drago, dolžnost pa mi veleva ločiti se od lastnega sina, — za- Točna postrežba! % Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) to pobegnem odtod . . . Tam, v Italiji, že kako preživim, — toliko časa, kolikor bo Gospodu ugajafo, — toda živela bom v miru. Utihnila je in solze so jo ob-lile. Grof jo je poslušal in je ni prekinjal; bilo je očitno, da so ga njene besede silno pretresle. Izprehodil se je po sobi in obstal pred Milico, ki je sedela mračna in brezčutna in zamišljeno strmela v daljavo. Po kratkem kolebanju in notra- GAY INN 6933 St. Clair Ave. Družinske mize na razpolago. Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ina 6016 St Clair Ave. Telefon: ENdicott 3119 VAŠA ZANESLJIVA PO-PRAVLJALNICA ČEVLJEV Se priporočam L. CICERO 774 E. 222. St. v Belaničevem poslopju BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND JBLVP. KEnmore 0808 ^V blag spomin ob drugi obletnici smrti našega priljubljenega soproga in očeta oblak mov*! PREVELIKA DEBELOST in razširjenje želodca velikokrat povzroča v prebavi nered-nosti, vpliva na srce in druge notranje organe. Tak želodec in drobovje rabi omejeno kontrolo in normalno lego. Temu pa je edina odpomoč, če je pravilno povezan s Se priporoča, da K ® Čete vsak čas, podne 0 noči. Delo hitra postrežba. u z vsem zaupanjem starega znanca john oblafa 1126 E. 6lst 6122 St. CM fl HE 2730. . MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila MIHAELA MAHNE Oblak Furniture Co. % TRGOVINA S POHIŠTVOM i> Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 4h Umrl je dne 14. novembra, 1940 Ljubi soprog in oče! že dve leti žalosti je v naših srcih, toda ostaneš nepozabljen za vedno. Položili Te smo v hladni grob, dne 18. novembra, 1940 Mi bomo za Te molili in prosili Boga, V spominu nam ostaneš za vedno!i V duhu med nami še vedno živiš, V grobu hladnem sladko spiš. Žalujoči ostali: ► : • -.V .1 . - '• ; Helen, soproga Mike, John in Frank, sinovi Mary, Rosie, Anne in Helen, hčere ";: " \ >••"■', več vnukov in vnukinj Matija in John, brata Rosie in Urška, sestri V CLEVELANDU, O., dne 14. no»„ 1942. TREBUŠNIMPASOM ki je za vsak slučaj in život posebe ukrojen, Naš i s k u š e n strokovnjak vam brezplačno umeri in po životu ukroji trebušni pas brezplačno. Plačate samo pas in postrežba1 je zastonj. Za moške je moški in ženske ženski krojili izvedenec. Oglasiti se pri nas za vse na-daljne informacije. Pasovi za vse potrebe po kroju in meri. Izdelek garantiran in nizke cene. Mandel Drug Store SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue MitfCTrrv*! • "trr.BT/i ai* asaw^i.. tua*« - ■ Gotovo zdaj zaslužim več! Toda ni mi treba vsega potrošili, kaj! če verjamete ali ne, še vedno se dobe možje, ki mislijo, da morajo potrošiti $50 ali več za dober površnik. Lahko vzamete našo besedo, da vam ni treba napraviti take luknje^v vašo denarnico. Ustavite se pri Richman's in poglejte", kako fino suknjo lahko dobite za $24.50 ali $29.50. Marsikateri moški je že to napravil in v svoje začudenje. pronašel, da imamo mi prav suknjo, ki si jo je želel, in za mnogo manj denarja, kot je pričakoval plačati. Naša izbera je velika in kompletna ter vsebuje vsak vzorec, modo in mero. v nedeljo 15. novembra ob 3:30 popoldne V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU na Recher Ave., Euclid, O. Za ptes bo igral Vadnal orkester. Vstopnina za popoldni in zvečer 40 centov, samo za ples 30 centov. Cenjeno članstvo in ostalo občinstvo je vabljeno na obilno udeležbo. VESELICNI ODBOR Tri prodajalne v Clevelandu 736 Euclid Avenue Prospect vogal Ontario 5716 Broadway 60 prodajalen v dfugih ameriških mestih Cleveland, O., 13. novembra, 1942. 555555555555555555555555X5555 — Prodati? Čemu sta izgubili vrednost? — Ah, da, vi ne morete vedeti, da so obe posestvi pokončali kmetje. Vse je požgano, opu-stošeno in uničeno; tvornice, hiše in druga poslopja, vse je šip. Ostale so samo razvaline in kupi gramoza. Skratka, Turovo in Vsesvjatsko sta izpre-menjeni v puščavo. V kratkih besedah je opisala podobnosti svojega obhoda in Kiti no nesrečo. — Najstrašnejša pa je zverinsko krutost teh ljudi. Svoje slepo, topo sovraštvo so izlivali na nesrečno živino, ki so jo mučili do smrti. Spomin na te pohabljene uboge živali me še vedno preganja kakor mora. Gotovo se še spominjate naših kabardincev. Džanima in Tere-ka? Da? Oba konja sta bila zadušena, prej pa so jima iztak-nili oči in izrezali jezika. . . . Stresla se je in zaprla oči. — Ne ljubi se mi na novo zidati tvornice, a "zlati vek" Rusije je gotovo še daleč. Vendar pa mi povejte svoje mnenje: ali naj prodam zemljo? Grof je nekoliko pomišljal in odgovoril: — Po mojem mnenju ni treba prodajati. Posestvi sta izvrstni in ohranita svojo vrednost. Če prepustite stvar meni . . . — Seveda, pooblaščam vas, da razpolagate z imetjem svojega sina, in uverjena sem, da bo v dobrih rokah. Kaj nameravate storiti? -^Hvala za zaupanje. Potrudim se, da vas ne bo prevarilo. Stvar mislim tako urediti: Po-iščem skromnega upravitelja, sezidam mu primerno stanova- V. 3. KBIŽANOVSKA: PAJČEVINA ' .' ' * IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK nje in prepustim mu nadzorovanje poljskih del. Sčasoma bo mogoče začeti s posevom sladkorne pese in z zidanjem sladkorne tovarne ali sirarne in mlekarne. Če bi vi ne hoteli tvegati glavnice, napravim to jaz in. ... . Prekinil ga je Jurij, ki je pritekel povedati, da je čaj . na mizi, in grof se je začel poslavljati. Milica pa ga je prosila, naj izpije z njima čašo čaja. Pri tem je zardela in grof ni mogel odreči. Nekdanji čar ga je zopet objel kakor val in nikdar se mu ni zdela Milica tako omamna kakor v tem tre-notku: bila je drobna, nežna in boječa kakor dekle. Pri čaju je čas minul vesele-je, kakor je bilo pričakovati; grof je pripovedoval, zakaj je imel vlak zamudo, a Jurij je klepetal brez prestanka, da se je Milica nasmejala. Ko pa je porednež odločno izjavil, da ne pusti več svojega papa proč, "ker hoče imeti papa in mamo, kakor vsi drugi" — sta bivša zakonca v zadregi obmolknila. Po čaju ni Jurij hotel spat in začel se je kujati; tedaj mu je grof mirno ukazal naj se poslovi in gre. Deček je čutil v očetovem glasu avtoriteto, zato se je takoj umiril in poslušal brez ugovora. — Jurij potrebuje moško roko, — je z vzdihom rekla Milica, ko sta prešla iz jedilnice v sprejemnico. — To je bil glavni vzrok najinega snidenja in podkrepljuje moj sklep, da vam ga izročim. Grof se je hotel ravno posloviti, toda pri zadnjih besedah se je zdrznil. STANDARD KVALITETA O A jjq Obleke, površniki, suknje Ld JI NAJBOLJŠA KVALITETA 90 ca Obleke, površniki, suknje farf t/ RICHMAN BROTHERS Vabilo k proslavi 20 letnice katero priredi DRUŠTVO CVETOČI NOBEL ŠT. 450 SNPJ Z VARIJETNIM PROGRAMOM *i *» V SPOMIN ^ PRVE OBLETNICE PREZGODNE SMRTI NAŠEGA NEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OCS- Jernej Knausa ki .id za vedno zatisnil svoje dobre oži dne 13. n0Vent Oj, zvonovi, le zvonite, svet da tužno vest bo znal; da preljubi mož in oče naš. v Gospodu je zaspal. V rakev so ga položili, okrasili s cvetjem vso, sveče mu v slovo prižgali, mi pa se jokali smo. Žalujoči ostali: Uit u»»«» * , f ie izK° Grobar tamkaj \e tiho, hladno J^jV^11 kjer predragi nas ^ ^ v miru na nas ca*" ^ Zdaj le tamkaj -B^® in počiva sladko Bog daj njega aus» večni mir in sveti r»J PRANCES KNAUS, soproga. ^jfiSfi KRISTINA VERBIČ, JOHN, VICTOR. PRANCi*3' 0vi. JERRY ML., HELEN ELSASSER, hčere in njem boju se je grof končno odločil, stopil k njej, prijel njeno roko in jo nesel k ustnom. Ko je izpregovoril, je njegov glas izdajal zadrževano gano-tje. (Dalje prihodnjič.) -o-— Kupujte vojne znamke! MLADINSKI PEVSKI ZBOR SDD NA WATERLOO RD. vabi h v::;| koncertu in plesu v nedeljo 15. novembra 1942 Popoldne ob 3:30 bo igra: "BABY JE BOL^ T ZVEČER BO PLES, ZA KATEREGA BO * JOHN PECON ORKESTER Vstopnina za popoldne in zvečer 50 cento1