272
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
2.) Za ustanove, katere uaj bi dobivali učenci strokovne šole, označene v točki i.), duločil se bode vsako ,eto v proračunu znesek 150 gld.
3.) Predsedstvu se naroča, da izposluje potrjenje obeh sklepov pri Njega vzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru.
4.) Uloge, katere je zbornično predsedstvo radi donašanja doneskov poslalo slavnemu deželnemu odboru, slavnemu mestnemu magistratu in slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice, odobre se in sprejmo na znanje.
Zbornica je sprejela te predloge jednoglasno.
III. Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič poroča, da so tri predilnice in tkalnice na Kranjskem, namreč tvrdke: Schvarz, Zoblin in drug. v Litiji, predilnica in tkalnica v Tržiču in c. kr. priv. predilnica in tkalnica v Ljubljani, javile, da se namerja, ne podaljšati znova dnevnega delavnega časa za jedno uro, kaisor je to dovoljeno z visoko ministersko naredbo z dne 27. maja 1885, drž. zaK. št. 85, nekaterim obrtnim strokam za dobo jednega ieta ter z nadaljnjo visoko ministersko naredbo z dne 8. februvarija 1886, drž. zak. št. 27, podaljšano do 11. junija 1888. Ob jednem izročile so rečene tvrdke zbornici spomenico „Die Neubelastung der ost. Industrie durch den elfstiindigen Arbeitstag", katero je društvo avstrijskih predilničarjev poslalo Njega uzviše-nosti gospodu trgovinskemu ministru. Ta spomenica poteguje se za podaljšanje dnevnega delavnega časa za jedno uro.
§ 96 a) zakona z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, določuje, da v obrtih, kateri se vršijo po tvorniško ali fabriško, ne sme za obrtue pomočne delavce delovni čas v 24 urah iznašati čez 11 ur največ in sicer tako, da se prestanki dela ne štejejo va-nj.
Vendar sme trgovinski minister v porazumu z ministrom notranjih stvari — zaslišavši trgovske in obrtniške zbornice — ukazoma  imenovati one vrste obrtov,
katerim je z ozirorn na izkazane posebne potrebe njihove vsakdanji delovni čas podaljšati za jedno uro ter je treba spisek tistih od treh do treh let pregledovati.
Z naredbo z dne 27. maja ltf85, drž. zak. štev. 85, podaljšalo je visoko c. kr. trgovinsko miuisterstvo pojedinim obrtnim strokam dnevni delovni čas za jedno uro za dobo jednega leta ter z nadaljno naredbo z dne •8. februvarja 1886, drž. zak. št. 27. podaljšalo do dne 11. junija 1888. Iz vlog, poslanih zbornici od domačih predilnic in tkalnic, povzeti je, da visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo neki namerja ne ponoviti tega privoljenja, nego uvesti jednajsturni delovni dan tudi za vse stroke tkanin v zmislu rečenega zakona.
V vlogi, poslani Njega uzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru in izročeni zbornici,  dokazuje se s številkami,   da   se   bodo   podražili   obrtni   izdelki,   ako  se skrajša delovni čas, ter se pobijajo trditve, ki nekajo ouo podraženje. Potem se natanko primerjajo davčna bremena avstrijske   obrtnosti  z bremeni   zapadnih   dežel,   osobito Pruske, iz česar vidimo, da mora avstrijski obrtnik o jed-nakem   obsegu   obrta in o jednakem   dobičku v najugodnejšem  slučaju  trikrat,  poprek  pa  trikrat iu pol toliko plačevati neposrednih državnih davkov, nego njegov pruski tovariš. Nato se natanko   navajajo večja bremena avstrijske   obrtnosti   v   ostalih  delih   proizvodnih   trošKov nasproti  drugim  državam evropskega kopna, od katerih izimši   Švico   ni   nobena   smatrala   za   umestno sprejeti jedenajsturni delovni dan v zakon, dočim oblastva v Švici izpreminjajo zakoniti jedenajsturni delovnik po večkratnih posamičnih   dopustilih dejanjski malone  v  dvanaj-sturni delovnik. Pojasnjujoč nasledke, kateri nastajejo iz jednostranskega obremenila obrtnega proizvajanja v Avstriji  nasproti   Ogerski,   katera  ima z  Avstrijo   vender jednotno   carinsko   ozemelje  ter   se  trudi  z največjimi državnimi  olajšili  pospeševati  razvoj  velike  obrtnosti v svoji deželi,  sklepa vloga, da se s to naredbo, s katero se misli koristiti avstrijskemu delavcu v tvornicah, sicer v prvi  vrsti  škoduje današnjim   podjetnikom,   ali da se trajno z  oškodovanjem životnih  uvetov  obrtnosti  ovira nadaljnje  razvijanje,  da  trajni  obstoj obrtnosti same v deželi z vsemi nasledki za narodno blaginjo, davčno moč in za izvor zaslužka zaščite potrebnega prebivalstva.
Eečenih tvrdek vloge dokazujejo vrhu tega, da so v tej stroki tkanin glavna stvar stroji, a ne delavci pri stroju, in da se z omejitvijo delavne dobe zmanjšuje proizvajanje in podražuje ter po takem da se škoduje obrtnosti Avstrije, v nasprotju z Ogersko, da ji takore-kič ne bo mogoče upirati se konkurenciji. Kar sta nastali pri nas dve novi tvornici, imata škodo tudi radi tega, ker si morata delavce še-le izučiti. V naši okolici izdeluje se preja ničje vrste in tukajšnjih tvornic ni primerjati, ko bi tudi imele čisto izurjene delavce, tvor-nicam na Angleškem v Švici. Nadalje se navaja, da delavcu ne bi ni take naredbe muogo koristile, ker zvečine dela po akordu in ne more, ako bi bil še tako priden, dvanajstino dana pridobiti, ter radi tega izgubi del svojega zaslužka.
Odsek je to natanko pretebtoval ter se pridružil mnenju, da je prošnja utemeljena ter predlaga: Zbornica naj priporoča vlogo društva avstrijskih preiilcev pri c. kr. trgovinskem ministerstvu.
Predlog se sprejme.
IV. Gospod zbornični svetnik Makso Krenoer poroča o neki dobitkoviui. Oblastvo je namreč izreklo svoje mnenje, da se do zdaj neki pivovarni propisana dobitkovina, katera pivovarna je 1 1886. izdelovala več piva nego prejšnja leta, ue striuja več z izpremenjenimi odnošaji ter da jo je treba primerno povišati.
273