POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. POST. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 2I0B. METOVAIE GLASILO KMEIDSKEDRUŽBE V UVBL JANI -s-,— - VINARSKEGA DRUŠTVA ...... IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU ...._:_■ ....... Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/>« strani.......Din 80 — '/» strani.......Din 160 — Vs strani.......Din 250 — V« strani.......Din 350"- V» strani.......Din 500'- V* strani.......Din 700'- Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20—. vsaka nadalina beseda 1 Din. Vi strani.......Din 1000 — Vi strani.......Din 2000'— Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. štev. 5. V Ljubljani, 15. marca 1931. Leto 48. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v lvanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne In vagonske pošiljatve. Apneni dušik 16/19 "/o v pločevinastih posodah po Din 250 za 100 kg v vrečah po 235 Din. Pri naročilu 100 kg in radi plačilnih pogojev naj vsak zahteva pismeno ponudbo. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski soliter, 15.5% du)ika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.10 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.— za kg franko postaja v Sloveniji. Kalijeva sol 4d"/o pri odjemu 15 tonskega vagona po Din 168.—, pri odjemu 5—10 tonskem vagonu Din 170.—, franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 176 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 90.—. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 128 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Mešano gnojilo K. A. S. mineralno, ki vsebuje 8% kalija, 2% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg. Mešano gnojilo ilerkules organično, ki vsebuje 8% kalija, 2% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg. Za 1 ha 500 kg. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 146 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 75. Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, V*"/o dušika po Itin 110.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po I lin 220,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16% po Din 92.—, vreče po 100 kg Din 94.—, vreče po 50 kg. Pri pol- ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra 18% po Din 110.—, 19% po Din 116.—, 20% Din 122.— za 100 kg, pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije. Semena. Semena. Kmetijska družba ima letos v zalogi najčistejša in najbolj kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjemu repu za popolno brezpredeničnost. Din 23,— Lucerna ital. . . Din 19.— Lucerna banaška „ 26.— „ 28.- Švedska detelja . ,. 23,— limeljska lucerna Bela detelja . . Mačji rep . . . Pasja trava . . Franc, pahovka Laška ljulika . . Angl. ljulika . . Zmesi travnega Din 15.— Pasji rep . . . Din 34.— »» 48.— Ovčja bilnica . . »» 36.— »» 18.— Travn. bilnica . 22.— „ 19.— Navadna šopulja »» 42— „ 38.— Navad, latovka . »» 48.— 12.- Esparzeta . . . t» 10.— >> 12.— in deteljnega semena, sestavljene po Domača detelja . Luterna pristna francoska . . strokovnih navodilih zgoraj imenovanih vrst stanejo: 1. za barski svet........kg Din 28.— II. za peščeno zemljo......kg Din 28.— III. za srednjo težko zemljo ... kg Din 30 — IV. za težko zemljo.......kg Din 28.— V. mešanica za vrt. nizko travo . kg Din 26 — Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno, po Dm 22.— za 1 kg. Korenjevo seme, saalfeldsko, dolgo, zlatorumena po Din 38,— za 1 kg. Semenska pesa Mamuth, rudeča po Din 9.— za 1 kg. Eckendorf rumena po Din 10.— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severo-nemško najvišje kali i vosti. Semenska grahora jara po Din 3.50 za 1 kg. Semenski ječmen, jari po Din 3.— za 1 kg. Semenski oves, originalni češki po Din 3.— za 1 kg. Vreče iz jute kakor poštnine se posebej računajo po lastni ceni. Krmila. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine za 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2.60 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg, na drobno Din 8— za kg, najmanj 5 kg. Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po V* litra Din 18.—, v steklenicah po l/s 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg. Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 11 Din kg, najmanj 5 kg. Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju). Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za ksr. Živinorejski in mlekarski predmeti. Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000. Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1890, VFS12 po Din 2200, VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100, Raoid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700. Drobljač (šrotar) „Gloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po Din 2000. Reporeznica Borek EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740. Reporeznice, domače, male po Din 370, velike po Din 700 Telečji napajalniki po Din 130. Gumijevi seski za napajalnike po Din 30. tiobčni odpirači Expres Din 150 za komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; O za 200 lit. po Din 3800. „Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, KI 10 lit. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinie št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 500 gr po Din 180. Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625; 120 literski po Din 1850. Brzoparilnik VVema z bakrenim kotlom 70 literski po Din 1400; 90 literski po Din 1700; 130 literski po Din 1900. Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030; 80 literski po Din 1150. Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din. Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din. Zlvinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 70, irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad, ušesne znamke za živino po Din 1.50 za komad. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 10. Sadjarski in vrtnarski predmeti. Arborin v sodih po 100 kg po Din 9.50 za kg, v posodi kupca po Din 11 za kg. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po l/a kg po Din 20, v ročkah po 3>-* Kg Dm 60. Dendrin za uporabo od 6—stane kg po Din 8.50. Dobi se samo v našem skladišču Maribor. tNet,ueudrin za uporabo od 3—6%, stane kg po Din 12. Dobi se samo v našem skladšču Maribor. Cepllna smola v škatljicah po '/» kg po Din 8; v škatljicah po y* kg po Din 15; kg po Din 28. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 33 do Din 102. Brusni kamni za Kundejevo blago po Din 10 umetni in po Din 40 naravni. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40 do 90. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40. Strgule za drevje po Din 22 do 26. Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 200, po 2 lit. Din 220, ponikljane 1 lit. Din 220, po 2 lit. Dn 240. Po-daljašne cevi za te škropilnice po Din 20 za komad. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-dalj Sevalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2600. Samodelna nahrbtna škropilnica A. ti. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1200. Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1540. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad. Razpršilnik Flick za visoko drevje po Din 110 za komad. Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120. Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter. Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov. „Hochst" lepilo za lepilne pasove: H kg po Din 26.—, K kg po Din 48.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante, Rafije ličje, kg po 18,— Din. Vilaste lopate za rahlanje zemlje po Din 100. Vrtne zalivalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. 180, 14 lit. Din 200, 16 lit. Din 215. Zveplenoapnena brozga po Din 3.50 za kg v posodi kupca. Vinogradniški in kletarski predmeti. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 80 za kg. Eponlt za čiščenje vina po Din 50 za kg. „Stopp" nastavke za šropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechville po Din 140. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 48;), prava fiancoska Superieur po Din 500, in orignal Austria po Din 500 za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Deut po Din 130, navadni razpršilnih po Din 16. Prehodn-J pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče '/« kg Din 30. K kg Din 50, 1 kg Din 90. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter, tenke po Din 8 . Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveolalnik za sode po Din 60 za komad. Poljedelsko orodje in stroji. Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Dm 9ou, ob0 cm po Din 9bu, jyu uu po Din 9/0, 4ZU cm po Din luuu, lOUciri po L»in 1U25, 290/4^U cm po Din 1150. Gnojnične sesalke t" 400 Din 960 F 450 Din 1000. Unojnicna sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 13U0; podaljšek 1.50 m Din 25U. Razpršilnik za gnojnične sode po Din 110. RobKač za koruzo LMR po Din 112U, tnali ročni po Dm liu. Lopate za štihanje po Din 24. Lopate za nakladanje po Din 24. Urablje železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20. Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15. Vile garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23. Francoski ključi (fracozi) Rapid, mali po Din 35, srednji po Din 62, veliki po Din 100 za komad. Sackovi plugi in plužni deli: R14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, 1)7MN po Din 900.— s pložno na vijake Din 110U, D6MNR 750, D5MNR Din 700, dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650, dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW5 po Din 1130. Osipalnik DHUN po Din 700. Glave D9SS po Din 410, DNMN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480. Glave URB4 za lesene pluge po Din 150. Lemeži za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100. Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700. Plužne, enokolesne po Din 150. Brane: Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg, Din 1300. Dvodelna njivska brana 1 široka 2 m, težka 88 kg Din 1350. Trodelna njivska brana l;i, široka 2.25 m, težka 107 m, Din 1450. Travniške brane z zvezdnimi členki Z. 2. široke 1.50 m, težke 47 kg Din 700.—. Z 3 široka 1.85 m, težka 57 kg po Din 780.— . Z 5, široka 1.50 m, težka 53 kg po Din 720.—. Travniške brane z noži N 3, široke 1.80 m, težke 80 kg Din 1000. N 4, široke 1.50 m, težke 65 kg po Din 900.—. Lipsia L3d, široka 1.65 m, težka 52 kg po Din 850.—. Lipsia L5d, široka 2.25 m, težka 70 kg po Din 1.50. Kombinirana travn. in njivska brana KWl, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350. Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450. Brane na krožnike SEIOL Din 3500. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750, ročni po Din 180. Skarifikator Ara 16 za globoke brazde, kompleten po Din 1420. Iziuščevalec za deteljo EVSM Din 1650. Trijerji (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3100, Il/la po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500. Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po Din 4550; sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800. Pracnerjev sejalni' stroj Budučnost, tiinajsvrstni po Din 4500. Sejalni stroji. Dvovrstni sejalni stroj za koruzo po Din 900. Vitelj (gepelj) EGB po 3000 Din; EGF transmisija za vi-telj ER po Din 1630, D800 po Din 540. Bencin motorji Lorenz 3-4 KS Din 10.000, 3—4 KS stabilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000. Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za lm 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m, 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po P'n 31 za 1 m, 50 mm po Din 27 za 1 m. 40 mm po Din 25 za I m, Oi^L® „Zorka" v Suboti« po staroznanem ausiškem (Aussig - Ustje) načinu, ki T fe zajamčeno 98 - 99 % in najceneja, ker se izdeluje v Najboljšo , ^^ izdeluje tovarna ♦V I naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede. 12 LANENO OLJE, FIRNEŽ, BARVE, LAKE, KIT, LANENE TROPINE ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri « domačem podjetju MEDIČ-ZANKL družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah. POSOJILNICA V MARIBORU r. m. M o. z. NARODNI DOM Telefon 21-08. Ustanovljena 1881. OSrrestuie nevezane hranilne vloga po vloge proti 3 mesečni odpovedi po 6'/j°/». Stanle Hran, vlog nad Pln 90.000.000—. Rezerve snaialo nad Din S.OOO.OOO—■ i Poselila dale Članom na vknllibo po 8 •/„. na osebno »oroitvo po •'/,. Kako pridelati- mnogo dobrega blaga? Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje in boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno teh sredstev je: Apneni dušik, ki vsebuje 16 — 20°/, dušika in do 70 c/„ apna, to je skupno 80 — 90f/, rastlinske hrane. Apneni dušik upliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek (ako kakovostno kakor količinsko. Nitrofoskal - Ruše pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Vsled tega nadomestuje vsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako zemljo. Apneni dušik in Nitrofoskal-Ruše se lahko naroči pri Kmetijski druSbl ali pa pri: Tvornici za dušik d. d., Ruše pri Mariboru ** ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnojil. Ustanovljena leta 1881 Celjska posojilnica d. d. v Celju v lastni hiši „Narodni dom" Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle. Lastna glavnica in rezerve Din 14,500.000 Podružnici i Maribor, Aleksandrova cesta 11 Šoštanj, (v lastni hiši) Telefon 2966 I bo 11 Si In na|ekonomlčne|šl ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn SKODOVI ZAVODI V PLZNJU se nahajajo v velikostih y4 da 30 k. s. stalna v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: CIV. ING Ljubljana, . A. STEBI ulica Prvovrstne spomladno umetno anoJIlo le čilski soliter cih umetnih gnojil v Sloveniji. Za veleprodajo ga dobavlja tvrdka Ivo Cerinič Kar-lovac (Hrvatska) Vsa strokovna navodila in pismena pojasnila o uporabi čilskega solitra nudi brezplačno : salilre Vuka Karadžiča br. 2 salitre, Mihanovičeva ul. 38. k'ima zajamčeno 15-5•/„ dušika. Učinkuje hitro in gotovo ter se z uspehom uporablja na vseh zemljah in ori vseh rastlinah. Čilski soliier.se dobi p-i vseh kmetijskih korpora-cijahip prodajal- Beograd: Delegacija proizvadjača čil Zagreb: Poddelegacija proizvadjača čil. Za jesensko in zimsko škropljenje sadnega drevja proti raznim škodljivcem je priznano najusoešneiše sredstvo ARBORIN Izdeluje ga tvrdka „CHENIOTECHIIA" družba z 0. z. LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne) RUD. SACK tovarna poljedelskih strojev in orodja LEIPZIG. Podružnica: WIEN SACKOVE STROJE IMA V ZALOGI: KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE V UVBUANI . VINARSKEGA DRUŠTVA • jtif *t>" IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU ; Izhaja 15. in zadnjega v mesecu - Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane 30 Din, za inozemstvo 40 Din letno. Posamezna številka stane 2 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. Glarna urednika Ing. Rado Lah in Fr*njn Kafol štev. 5. V Ljubljani, 15. marca 1931. Leto 48. VSEBINA: SPLOŠNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO: Klanje živine in prodaja mesa po kmetovalcih ter zakol v sili. — Kaj preti naši trgovini s prašiči. — V premislek in upoštevanje. — Naš »Kmetovalec'.' — POLJEDELSTVO in TRAVNIŠTVO: Iz gospodarske prakse na kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju. — HMELJARSTVO: Ni vse zlato, kar se sveti. — SADJARSTVO in VRTNARSTVO: Narava nas uči. — Žlahtne hruške. — Kako je ravnati s samodelnimi (avtomatičnimi) škropilnicami. _ Vrt. — Notice. — VINARSTVO in KLETARSTVO: I. Banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v Mariboru. — Haložani in njih skrb za obstanek. — Riparia portalis ali rupestris monticola? — Društvene vesti. — Notice. — ŽIVINOREJA in MLEKARSKTVO: Mlekarskim zadrugam za zgled. — Še o negi govejih parkljev. — Rodovniško društvo v Veržeju — GOZDARSTVO: Ravnanje z gozdnimi sadikami pred sajenjem. — ZADRUŽNIŠTVO: Cilji in naloge mlekarskega zadružništva. — GOSPODINJSTVO: Gospodinji. — DRUŽBENE ZADEVE in RAZNO: Uradne vesti. — Družbene vesti. — Gospodarske vesti. — Iz delovanja podružnic. — Zborovanja podružnic. Klanje živine in prodaja mesa po kmetovalcih ter zakol v sili. Kr. banska uprava Dravske banovine je na tozadevno vlogo Kmetijske družbe v Ljubljani glede klanja živine in prodaje mesa po kmetovalcih izdala vsem sreskim in mestnim načelstvom okrožnico, v kateri tolmači obrtni zakon v tej zadevi. Ker je potrebno, da so vsi kmetovalci o tem obveščeni, objavlja Kmetijska družba to okrožnico, izdano 24. februarja t. 1. pod štev. VIII. 518/1, ki se glasi: Glede na opazovano nejasnost v praksi obrtnih oblastev I. stopnje ter pritožbe in predstavke obrtnih zadrug in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo kot zastopnice obrtnikov-mesarjev na eni strani ter Kmetijske družbe v Ljubljani kot zastopnice kmetovalcev na drugi strani, opozarjam naslov v zgornji zadevi na lit. a, čl. V. uvodnega patenta k obrtnemu redu, razpis avstr. ministrstva za trgovino z dne 21. decembra 1908, št. 5507., okrožnjco bivšega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 24. 10. 1921., št. 7378/21. ter predmetne razpise bivših velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. V ostalem ugotavljam sledeče: V kolikor gre za stranke, ki imajo, ne da bi bile po poklicu kmetovalci, v lastnem gospodarstvu domače živali in te v posameznih slučajih, bodisi v sili ali v svrho boljšega vnovcenja živinčeta zakoljejo in prodajo meso zaklane živali ali v celem ali v. manjših kosih, ne more biti v takih primerih govora o neupravičenem izvrševanju mesarskega obrta, ker se klanje ne vrši redoma v zmislu čl. IV. uvodnega patenta k obrtnemu redu. Iz tega razloga, torej vsled pomanjkanja redo-vitosti obrata, se po čl. IV. uvodnega patenta tudi ne more smatrati za neupravičeno izvrševanje obrta, če kmetovalec zakolje in razproda v poedinih primerih kak komad lastne živine. Če pa ne vrše kmetovalci tega zgolj v poedinih primerih, temveč z gotovo redovitostjo in tudi z namenom dobička, pride za rešitev vprašanja, gre li za neupravičeno izvrševanje obrta ali ne, v poštev določila čl. V. točke a) uvodnega patenta k obrtnemu redu, po katerem se predpisi obrtnega reda ne nanašajo na postranske posle kmetijske produkcije. Zato od kmetovalcev izvrševanega zakola živali in odprodaje mesa ni smatrati za neupravičeno izvrševanje mesarskega obrta, če in v kolikor velja ta obrat za postranski posel kmetijstva. Pogoj za kvalifikacijo takega obrata kot postranskega kmetijskega opravila je, da se v obratu v glavnem predelavajo pridelki lastnega gospodarstva. Zato je smatrati tudi klanje živine in odprodajo mesa po kmetovalcih za postranski posel kmetijstva le tedaj, če se kmetovalec redoma omejuje na zakol lastne ali lastno prirejene živine. Bistvo postranskega posla kmetijstva pa je, da se vrši le mimogrede poleg kmetovanja, da se vrši le v pravem razmerju z obsegom kmetije in na tak način, da se ohrani notranja vez s kmetijstvom, da se zrcali zgolj kot sestavni del enotnega kmetijskega gospodarstva in ne kot samostojno podjetje. ZatQ je klanje živine in odprodaja mesa s strani kmetovalcev izločeno iz veljavnosti določil obrtnega reda, če odgovarja število zakolov obsegu kmetije in, če se vrši to opravilo po kmetovalcu samem, od-nosno po njegovih kmetijskih delavcih in ostalih pomožnih močeh in na enostaven način, ki odgovarja značaju kmetijskega gospodarstva. Ce pa se vrši klanje in odprodaja mesa s strani kmetovalca tako redovito ali pogosto, da ni v skladu z obsegom kmetijskega gospodarstva, ali ne z navadnimi kmetijskimi delavci, temveč po posebnih obrtnoizurjenih močeh ali v posebnih obratovališčih, se tak obrat ne more več smatrati za postranski posel kmetijstva, ker ni več postranski, temveč samostojen obrat. Kot zakol v sili je smatrati zakol v primeru težke poškodbe ali bolezni živinčeta ali v primeru nedosta-janja krme in bi žival sicer morala poginiti. Seseda veljajo tudi v slučajih zakola živine in odprodaje mesa po kmetovalcih predpisi čl. 27. zakona z dne 14. junija 1928, Ur. 1. št. 287. in čl. 3. in 46. pravilnika o ogledovanju klavnih živali in mesa z dne 8. septembra 1925, Ur. 1. št. 348. ter čl. 12/3 pravilnika o odpremljenju živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo z dne 11. junija 1929, Ur. 1. št. 101. iz 1930. Obrtnim oblastvom I. stopnje naročam, da vrše po zgornjih smernicah strogo nadzorstvo nad klanjem živine po kmetih in zlorabe, ki prehajajo v neupravičeno izvrševanje mesarskega obrta, občutno kaznujejo. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Kot pojasnilo k predzadnjemu odstavku je pripomniti, da je treba zakol domače živine javiti županstvu in od prodanega mesa plačati občinsko trošarino. Razentega je rnesogledec dolžan ogledati si meso, ki pride v prodajo. Živali in meso, ki se odpremi po železnici, mora pregledati živino-zdravnik. Kaj preti naši trgovini s prašiči. Najboljši izvozni trg za prašiče iz Dravske banovine je Dunaj. Statistika izvoza iz naše države na Dunajsko tržišče nam daje sledeče številke: Leta mesnatih debelih 1925. 1.096 31.519 1926. 64.529 122.132 1927. 47.300 162.177 1928. 12.044 95.351 1929. 20.501 88.176 1930. 43.743 115.947 Poljska je izvozila v 1. 1930. na dunajsko tržišče ogromno število mesnatih prašičev, t. j. 322.790 komadov. Vzrok slabega izvoza naših mesnatih prašičev leži v trgovinski pogodbi, ki določa, da se od prašiča preko 110 kg ne plača carine, od mesnatih pa 2.08 Din za 1 kg. Dne 30. junija t. 1. poteče rok naše trgovinske pogodbe z Avstrijo. Avstrija se pripravlja za sklenitev nove pogodbe, s katero hoče ustreči domačim agrarcem, posebno onim, ki se bavijo s svinjerejo. V prvi vrsti hoče povišati od 110 na 130 kg težino prašičev, ki se bodo uvajali carine prosto. Kaj hoče s tem doseči? To, da se bodo smatrali kot mesnati prašiči, ki plačajo carino, vsi do 130 kg. Odnekdaj so sloveli naši kraji v inozemstvu kot oni, kjer se dobe najboljši mesnati prašiči. Iz Dravske banovine se izvažajo skoraj izključno mesnati prašiči. Naša kmetija je urejena tako, da more uspešno gojiti le mesnate prašiče, ker prideluje le zeleno lahko krmo in mora tečna krmila dokupovati. Vsak kmetski delavec redi po par prašičev, ki jih z razno zelenjavo spravi na 60—70 kg in proda. Dohodek našega podeželskega gospodarja za pokritje davkov, obleke in drugih potreb, je bil dosedaj v vnovčenju mesnatega prašiča. Ako z novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo ne pridobimo zopet dunajskega tržišča za mesnatega prašiča, potem bo za dolgo vrsto let naše svinogojstvo ubito in obstoj kmeta v Dravski banovini ogrožen. Posledicam neugodne trgovinske pogodbe bi se dalo izbeči, če bi tudi pri nas začeli z gojitvijo težkega prašiča, ali pa da najdemo za mesnate prašiče nov trg. Gojenje težkih prašičev je pri nas skoro izključeno, ker ne pridelujemo doma tečnih krmil. Južni kraji, kjer je dovolj krme, bodo vedno konkurenčni naši reji. Najti nov trg je težko, edini odjemalec, a še ta samo v zimi, bi bila Francija. Prevoz do tja in drugi stroški, pa so tolikšni, da ceno popolnoma ubijejo. Kaj je torej storiti? Pravočasno zainteresirati merodajna ministrstva v Beogradu na naš gospodarski položaj in naše interese pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Avstrijo. Priporočamo, da skliče banovina anketo, na kateri bi se položaj preštudiral in sprejeli potrebni predlogi za zaščito našega kmetskega gospodarstva. V premislek in upoštevanje. Ing. I. Zaplotnik. (Dalje in konec.) Uvažamo pa tudi seme sočivja, pri katerem se križanja ni bati, kjer je treba paziti le na to, da se posamezne vrste in sorte mehanično ne pomešajo. Tu imam v mislih grah in fižol, ki se uživa v stročju. Oboje uvažamo iz Nemčije. Če pomislimo, da je fižol občutljiv proti mrazu, in če upoštevamo, da je v Nemčiji dosti hladneje kot pri nas, da so tam 10. junija mogoče že slane, se moramo samo čuditi, kako da mi fižol pri njih kupujemo in ne oni pri nas. Iz Nemčije uvažamo tudi kumare, posebno vzgojene, oplemenjene sorte, pa tudi čisto navadne kumare, take, ki jim Nemci pravijo „Landgurke", podeželska kumara. Pa ne samo to. Pri Nemcih kupujemo tudi melone (dinje), ki niti pri nas ne uspevajo dobro; po paradižnikovo seme hodimo celo na Dansko, s papriko in lubenicami nam pa postrežejo Italijani. In vendar imamo vsega tega tudi v naši državi v izobilju, paradižnikov in paprike in dinj in lubenic. Vsak Nemec, ki je poleti potoval po Madžarskem, po Srbiji in sploh po jugovzhodni Evropi, Vam z zanosom pripoveduje, kakšne gore dinj in lubenic je videl po trgih. In vojvodinski seljak bi prav rad prodal tako seme in nekateri bi mogoče prav iz naših desak napravil tla v hiši. Mi pa kupu- jemo to na severu, kjer je bilo vzgojeno v rastlinjakih,'1 ali pa je prišlo po prekupčevalcih tja, mogoče celo od nas. Niti sadnih pečka ne naberemo doma, ampak jih uvažamo iz Nemčije. Kakor da bi pri nas ne rastle lesnike in drobnice po hostah. Se več. Če bi človek sodil po tem, kaj se k nam uvaža, bi si moral priznati tole bridko resnico: Niti majorana, ne onega v zrnu, temveč onega v listih, ne znamo sami pridelati in ga posušiti za čez zimo. Kajti tudi to kupujemo pri Nemcih. Tu sem navedel samo nekatere stvari; je tega še mnogo in preveč. Mislim, da ne bi škodilo, če bi mi take stvari po malem začeli pridelovati doma, namesto da jih kupujemo v inozemstvu. Ne mislim pri tem, da mora vsakdo vsa našteta semena pridelati sam, prepričan pa sem, da se dajo pridelati v državi. Če povprašamo, zakaj to delamo in tako delamo, utegnemo dobiti odgovor: pridelovanje zelenjad-nih in povrtnih semen se pri nas ne izplača. Prav gotovo se ne izplača, če jih hočemo pridelovati tako, kot se pridelati ne dajo. Če pa jih bomo pridelovali tako, kot naj se to dela, pa se bo tudi izplačalo. Saj se izplača Nemcem, ki plačujejo reparacije; kjer sme kmet zaposliti dninarja samo 8 ur na dan, le v času žetve (julij-september) 9 ur; kjer navadne dninarice plačujejo po 40—60 pfenigov (to je 5 do 8 dinarjev) na uro. Če to upoštevamo, pridemo do zaključka, da se mora tudi pri nas pridelovanje takih semen izplačati. I Drugo vprašanje je seveda, če mi vst to tudi znamo pridelovati. Trdi se, da ne. Mogoče je trenutno taka trditev tudi upravičena. Toda, če je danes tako, ni potrebno, da bo tudi še jutri tako. Poskrbeti moramo, da bo v doglednem času drugače. Če naš kmet danes ne ve, katere vrste se med seboj križajo, ga je treba o tem poučiti. Ko bo to vedel, se bo tozadevnim napakam v pridelovanju gotovo izognil. Ko bo uvidel, da je potrebno in koristno raz- Poljedelstvo Iz gospodarske prakse na kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju. Ing. Val. Petkovšek. Ureditev polja in izvedba kulturnega plana. Temeljni princip ob današnjem stanju poljedelstva osobito za družine z malim številom delovnih članov je: obdelovati čim manjšo površino zemljišča kot polje, na tej pa skušati pridelati kar največ mogoče, v prvi vrsti vse potrebno za dom. To je pa mogoče, če vzamemo za polje najboljšo zemljo, kar jo imamo, ker le ta nam brez prevelikega rizika more izplačevati temeljitejše obdelovanje. V poljsko zemljo vlagamo tudi ob intenzivnem travni-štvu skoro še enkrat toliko dela in kapitala kot v travniško. Ako imamo nekoliko težjo zemljo, jo vzamemo za polje, da so pridelki zanesljivejši, ker je riziko na tej pri večjih izdatkih ob morebitni suši manjši. Da je pa delo lažje in cenejše ter izvedljivo z živino in stroji, naj se po možnosti odrede njive na ravnem likovati med sortami ene vrste, bo tudi to storil. Če je danes domači pridelek graha neuporaben za seme, je treba napake odpraviti. Baje je vsemu krivo to, da naši ljudje ne uničujejo graharja, ki razjeda grahovo zrnje. Ker se to opušča, je domač grah še za kuho slab, za seme se pa mora vsako leto uvažati. Dosedaj sem govoril le o tem, kaj naj napravi pridelovalec in kaj naj on popravi. Prepričan pa sem, da ni vsa krivda na njegovi strani, mogoče jo je samo manjši del. Kajti vse znanje in vsa dobra volja mu ne moreta pomagati, če pa nima svojega pridelka komu prodati. Mislim, da je tudi dolžnost posredovalcev med proizvodnikom in potrošnikom, da doprinesejo svoj delež v dobrobit skupnosti. In potrošniki! Prepričani naj bodo, da majoran, ki je zrastel doma, pri nas ni prav nič slabši od onega, ki raste v Thiiringiji. Naš „Kmetovalec". Rudolf Božič. Naš najboljši, najzvestejši in najodkritosrčnejši prijatelj, znanec in učitelj »Kmetovalec" je postal res popoln kmetovalec. — Želje premnogih, ki so jih gojili že leta in leta, so se uresničile in naš dragi »Kmetovalec" stopa danes pred ogromno kmetsko armado kolspopolno strokovno glasilo, ki bo nepristransko poučevalo kmeta v vseh kmetijskih panogah. — S to preuredbo so gotovo zadovoljni vsi kmetje, brez izjeme. Oglašajo se sicer proti, toda to le oni, ki se bavijo samo z eno ali drugo kmet. panogo in niso pravi kmetje. Ti si naj obdrže svoja specialna glasila, v katerih ni daleč toliko mnogovrstnega strokovnega čtiva, kakor nam ga nudi naš »Kmetovalec". — Medtem, ko se je uresničila ena želja, se mora še druga, in ta je, da bi naš »Kmetovalec" prihajal redno v vsako — pa čisto v vsako — kmetsko hišo naše banovine. in travništvo. in pravilni četverokotni obliki. Prevlažno zemljo je potrebno drenažirati, a ravno ta bo lahko tudi največ dajala. Zato naj se vrežejo njive nanovo na najugodnejših mestih, ker ni nikjer predpisano, da mora biti njiva še vedno tam, kjer je bila določena od naših pradedov, ko je bila ravno najslabša zemlja rezervirana za njive. Ta se je tedaj s cenenimi močmi, čeprav slabo, vendar vsaj delno dala obdelovati tako, da se je dobra zemlja pustila za travnike, ker je rodila brez dela. Danes pa ni več tako. Iz zemlje moramo doseči pridelke, kakršne zemlja tudi v naših krajih lahko da in mora dati, če si lastimo pravico do nje. Te nanovo odrejene njive oz. oddelki se primerno zagnoje ter uvrste v pravilen plodored (kolobar). Za živinorejske kraje in srednje - velika posestva s težko zemljo odgovarja današnjim razmeram, da se obdeluje nekako %—% obdelane zemlje kot polje, 2I3—SU pa kot travniki oz. pašniki. Manjši kmet bo zaradi manjše množine zemlje polje sorazmerno povečal na račun travnikov, ker mu to daje lahko več krme za večje število živine ter večjo zaposlitev družine. V splošnem je treba po ureditvi in enkratni odločitvi ohraniti nekaj stalnosti v poljskh kulturah tako glede vrste kakor obsega posetve. Vendar se pa obdrži tudi primerna gibljivost na račun travnikov z ozirom na event. ugodnejšo konjunkturo, da s porastom družine, pomaj-šanjem posestva ali pointenzivljenjem živinoreje poraste polje, kar je v intenzivnem gospodarstvu tudi potrebno z ozirom na obnavljanje travnikov. V to naj služi zgled dvajsetletne prakse na zavodu. Brez ozira na prejšnjo razdelitev zemljišč se je ob ustanovitvi vrezalo v najboljši in ravni legi pravilne četverokotne oddelke za njive, in sicer od 24 ha obdelovalne zemlje 8 ha za ureditev 8-letnega kolobarja z oddelki po 1 ha. Deloma v svrho pouka, deloma, ker ni bilo mogoče dobiti enotnih tako velikih kosov, obstoja tudi par teh oddelkov iz 2—3 ločeno ležečih njiv. Zaradi vlage je bilo potrebno najprej te oddelke drenažirati. Nato se je za temeljno zagnojitev preko vse obdelane zemlje potrosilo na ha 400 kg Toma-sove žlindre in kostne moke, ker je znano, da je v vseh naših zemljah vkljub razmeroma dobrem domačem gnojenju pomanjkanje fosforja. S tem se je zaloga fosforja v zemlji dvignila od 0.05—0.08% na 0.12—0.18%, ker toliko zahtevajo kulturne rastline, zlasti žitarice in detelje v zemlji fosforja za normalno dobre pridelke. V tej višini se je tudi v poznejših letih skušalo z rednimi dodatki vzdrževati fosforjevo kislino v zemlji. Teh 8 oddelkov po 1 ha se je nato uvrstilo v 8-letni plodored, ki se je tekom 20 let po potrebi zavoda in prakse izpopolnil, in ki v sedanjem stanju lahko povsem odgovarja za vsako kmetijo s težko zemljo z manjšimi prilagoditvami domačim zahtevam. Plodored je naslednji: 1. ozimna pšenica + strniščna ajda, 2. 2/3 koruza, Va pesa, 3. Vz oz. pšenica, Vz oz. ječmen + XA strniščno korenje -f % strniščna zel. koruza, 4. 2[s krompir, Va fižol, 5. oz. pšenica + Vz str. repa, Vz str. zelena koruza, 6. oves + deteljna mešanica, 7. deteljna mešanica, 8. deteljna mešanica. Kakor je iz tega plodoreda razvidno, je število kulturnih rastlin reducirano na minimum, da se dela preveč ne razkosavajo, delna višja potreba posameznih pridelkov se pa dopolni na površini, ker je treba letno za obnovo travnikov preorati 1 ha površine. V naprednem gospodarstvu je za pravilno delo na polju in za čim večji dvig pridelkov tak točen plodored neobhodno potreben. Na podlagi njega napravi gospodar vsako leto pred jesensko setvijo še podroben načrt gnojenja in setve za bodoče leto. Vanj vpiše posamezne njive oz. oddelke, dalje vrt, vinograde, travnike ter označi poleg vsake parcele, katera rastlina sledi prejšnji, ter koliko gnoja in semena je zanjo potrebno. S tem je velik del organizacije kmetije izvršen. To oboje sili gospodarja, da začne združevati iste rastline na manj oddelkov oz. na enega samega, da poceni obdelovanje zemlje. Ker pa gre vsaka stvar v kmetijstvu le polagoma, naj gospodar začne najprej z 10—12 letnim plodoredom ter polagoma združuje njive in prehaja na najpopolnejši 6—7 letni kolobar. Gospodar z različno zemljo si pa uredi takoj dva 6—7 letna kolobarja, enega na težki, drugega na lahki zemlji. Hmelj Ni vse zlato, kar se sveti. Hmelj anič. (Dalje in konec.) Činjenice, ki vplivajo na silno kolebanje cen pri hmelju, so mnogoštevilne. Novi hmeljarski kraji po trebujejo cela desetletja, preden svoj pridelek sploh uveljavijo na svetovnem trgu. Kot posredovalec se je vrinila med hmeljarje in pivovarniško industrijo hmeljska trgovina, ki je pretežno v židovskih rokah. Novi kraji morajo najpreje zainteresirati za svoj pridelek hmeljsko trgovino ter ga potom nje in deloma tudi mimo nje vpeljati v pivovarnah. To pa je pri silni konservativnosti pivovaren zelo težko in počasno delo ter uspeh mogoč le tedaj, ako je pridelek res prvovrsten in kot tak zmožen konkurence. Ko tak novi hmeljarski kraj vpelje svoje blago, lahko računi z gotovo letno količino, ki se da spraviti v denar, ako pa je pridelek večji ali pa kakovostno slabši, tedaj cene silno padejo in velik del pridelka ostane sploh neprodan. Le v primeru, da pridelek znatno zaostaja za potrebo in je kakovost dobra, tedaj so cene res dobre. V takih letih pa se celo hmeljarji dajo zapeljati in pomnože svoje nasade. Pa tudi kmetovalci-nehmeljarji nasadijo hmelj, ki se seveda tudi trži na račun starega, že vpeljanega hme- irstvo. Ijarskega okoliša. Posledica je silna nadprodukcija, kakovostno slab pridelek novih neizkušenih hmeljarjev ubija tudi težko pridobljeni sloves blaga iz starega hmeljarskega kraja, cene strahovito padajo, ponudba daleč prekaša povpraševanje — pojavi se hmeljarska kriza. Tedaj pa novi hmeljarji s težkimi izgubami zopet opuste hmeljarstvo, stari hmeljarji pa skrčijo nasade, prizadevajo si izboljšati kvaliteto in zopet zadobiti stari sloves svojemu pridelku. Ker se to redno in vedno bolj hitro ponavlja, so tudi hmeljarske krize vedno bolj pogoste, vedno bolj dolgotrajne in v#dno bolj ostre, takoimenovana dobra leta pa vedno bolj redka. Isti primer je tudi pri sedanji hmeljski krizi, ki traja že par let in je hujša kakor je bila kdaj poprej. Vsi hmeljarski kraji prodajajo z ogromno izgubo in krčijo nasade, ker v tem vidijo edino rešitev. Poleg tega pa bijejo med seboj ogorčen konkurenčni boj, kateri okoliš bo pridelal kakovostno najboljše blago z najnižjimi pridelovalnimi stroški. Novi kraji, ki so začeli hmeljariti v letih dobrih cen, počasi izginjajo, ker nimajo kvalitetnega in že vpeljanega blaga. Pa tudi stari hmeljarski kraji se krčijo in bijejo težek boj za obstanek, ter seveda preklinjajo nove kraje, ki so z nadprodukcijo blaga slabe kakovosti poleg sebe ubili tudi nje. Tako je torej hmeljarstvo in prav je, da so o t tem poučeni kmetovalci, da se v primeru ponovnih vesti o dobrinah hmeljarstva ne dajo zopet zapeljati in drvijo v svojo pogubo. Hmeljarstvo nikakor ni tako rentabilno, kakor se v redkih dobrih letih dozdeva in vesti o bogastvu hmeljarjev so prazna bajka. Hmelj ni kmetijska, temveč izrecno industrijska rastlina v pravem pomenu besede in riziko ni pri nobeni drugi gospodarski panogi tako velik kakor ravno pri hmeljarstvu. Pri hmelju jih je še malo obogatelo, pač pa že silno veliko obubožalo in to ne I ! samo hmeljarjev, temveč tudi hmeljskih trgovcev, ne samo pri nas, temveč povsod. Poleg tega pa je položaj v hmeljarstvu zadnja leta tak, da se upravičeno lahko računi, da bodo hmeljarske krize vedno bolj pogoste, že itak redka dobra leta pa še vedno bolj redka. Ni vse zlato, kar se sveti! Ta izrek menda ni nikjer tako upravičen kakor ravno v hmeljarstvu. Zato pa vsako širjenje hmeljarstva škoduje ne samo starim hmeljarskim krajem, temveč našemu narod-I nemu gospodarstvu sploh. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Narava nas uči. Ing. J. Skubic. Dober sadjar ima v sedanjem času v sadovnjaku obilico poslov. Pripraviti mora sadovnjak v tako stanje, da bo lahko kot dober gospodar od njega pričakoval v jeseni velik dobiček. Če hoče s sadovnjakom dobro gospodariti, bo moral sedaj spomladi tudi sadovnjaku dati vse potrebno. V prvi vrsti je dolžan priskrbeti drevju dovolj hrane. Ta posel bi moral opraviti pravilno že jeseni; če je to bilo nemogoče, je sedaj zadnji čas, da to izvršimo. Zemljo obdelamo v naših navadnih sadovnjakih v obliki drevesnih kolobarjev. Ti niso pravzaprav nič drugega, kot razširjena drevesna jama. Drevesni kolobar se začne zato tudi tam, kjer je prejšnji prenehal. Drevesni kolobar je potreben pri onem drevju, katerega korenine so že prerasle bivši kolobar ali drevesno jamo. Zato z novim kolobarjem pripravimo koreninam, ki bodo pognale tekom leta, nov obdelan svet. Korenine imajo tako na razpolago pripravljeno zemljo. Širina drevesnega kolobarja se ravna v glavnem po tem, za koliko let hočemo v naprej omogočiti drevesnim koreninam prodiranje po obdelanem svetu. Zato torej ne moremo delati samo po receptu, ki nam predpisuje širino, gospodarsko je tako, da bo vedno svet v naprej pripravljen. Naprava kolobarjev pa nima samo tega pomena, da bi drevju pripravili obdelan in zagnojen svet in s tem zemljo dostopno zraku, toploti, vlagi, kar vse zelo ugodno vpliva na razvoj drevesnih korenin. Pri obdelovanju primešamo dovolj gnojil, in sicer tako, da bo večina gnoja bližje površine zemlje, ne pa podkopano 40—60 cm globoko, kakor navadno te kolobarje globoko kopljemo. Z drevesnim kolobarjem že deloma posnemamo naravo. Praktični Američani pa skrbe poleg naprave kolobarjev še za to, da bo zemlja prekopanega kolobarja ostala vedno čimbolj rahla, zračna in sposobna sprejeti mnogo vlage, ki jo drevje potrebuje tekom leta. Pri nas opravljamo ta posel na tak način, da po dežju rahljamo kolobarjevo površino. Američani tega navadno ne opravljajo, pač pa posnemajo naravo. Pri tem smatrajo drevo tudi res za drevo. Združujejo takd gospodarjenje z naravo. Kot drevo ima po naravi to lastnost, da pokriva zemljo z odpadlim listjem. Tako skrbi gozd za izboljšanje tal. Listje varuje zemljo pred izsušitvijo, dovaja zemlji predelano rudninsko hrano, ki drevju omogoča dobro prehrano. Še važnejše pa je, da se potom listja dovaja tudi organsko-rastlinska snov, ki se iz-preminja v sprstenino. Gozdna tla so zato na sprste-nini zelo bogata. Ta sprstenina varuje kot pokrov zemljo pred izsušitvijo, dovaja zemlji organske snovi, ki omogočajo življenje nešteto milijonov bakterij, ki tudi pripomorejo k dobri prehrani rastlin. Korenine se razvijajo v novo nastalih plasteh sprste-nine tudi vedno bolj proti vrhu. Tako imajo na razpolago vse ugodnosti: zrak, hrano, vodo, ki jo sprstenina in rahla zemlja v obilni meri sprejema in zadržuje. Taka zemlja je zato za rast drevja prav dobra. Po teh naravnih smernicah delajo ameriški sadjarji. Vsled obdelovanja zemlje spravijo listje v zemljo obenem z gnojem. Da pa dosežejo učinek listja, uporabljajo v ta namen travo, ki jo pokose, pa ne pospravijo, ampak enakomerno pod drevjem razgrnejo. Mi dosežemo namesto s travo isto, če kolobarje pokrijemo s plastjo slame ali gnoja. S tem obdržimo zemljo vedno v dobrem stanju in tako drevo bo rastlo in rodilo v obilni meri. Žlahtne hruške. Fr. Kafol. Brezdvomno so jabolka zlasti zimske pozne re-nete najvažnejše sadje za nas; o tem smo vsi prepričani. Vendar pa se le priporoča, da imamo v bližini vrta ali v njem samem vsaj nekaj žlahtnih hrušk, in sicer za naše kmetske razmere visoko-debelnate. Uporaba teh hrušk je vedno večja. Mesta in trgi, letovišča in zdravilišča povprašujejo po tem žlahtnem sadju. Pa tudi vsaka gospodinja se jih razveseli, da ne govorimo tudi o otrocih. Ne le zgodnje, temveč tudi pozne hruške imajo svojo veliko vrednost. Naj omenimo nekatere sorte, ki jih gojimo v družbeni drevesnici kot visokodebel-nato drevje. So to po času zoritve navedene sorte: zelena magdalenka (julij-avgust), Williamovka (avgust -september), avranžka, Hardyjeva (september-oktober); za pozneje pa boskovka in pastorovka. Navedene žlahtne hruške so vzete iz „Sadnega izbora za Slovenijo" ter se priporočajo za splošno saditev. Važen pogoj za njih uspešen razvoj je dobra zavetna lega in prvovrstna zemlja. Čim finejša in žlahtnejša je hruška, tem boljša mora biti zemlja, v kateri rase. Družba daje članom te hruške I. vrste po 15 Din (izbrane po 18 Din), II. vrste po 8 Din, III. vrste pa po 4 Din. Kako je ravnati s samodelnimi (avtomatičnimi) škropilnicami. Fr. Kafol. Samodelne škropilnice se običajno izdelujejo v treh velikostih z vsebino 8 1, 12 1 in 22 1. Vse te škropilnice lahko uporabljamo z uspehom tudi v vinogradih. Pripomniti bi bilo, da se bambusove cevi pravzaprav za vsak sistem posebej izdelujejo; priključki so namreč različno izdelani. Avtomatične škropilnice pripravimo za škropljenje na sledeči način: Predvsem pritrdimo gumijasto cev z razpršilnikom pri odvodu „G" in dobro pritrdimo, da ne pro-pušča niti zraka, niti tekočine (pazi na britvila!); odvodni ventil „G" zapremo. Pokrov „A" odvije-mo in pripravljeno škropivo nalijemo z lijakom „B" v škropilnico. Ni se bati, da se v škropilnico nali-je preveč ali pa premalo škropiva; to regulira v notranjosti kotla nahajajoča se cev. Ko je škropilnica napolnjena, privijemo čvrsto pokrov „A". Za tem ročaj „P" odpremo s pripravo „F" in na to črpamo zrak tako dolgo, da kaže kazalec manometra „L" 5 atmosfer do rdeče črtice. Ko denemo pripravo „F" zopet nazaj na svoje mesto, je škorpilnica pripravljena za škropljenje. S tem, da odpremo ventile „G" in „H" na raz-pršilniku, že izbrizgava škropilnica samaodsebe vse škropivo, ki je v njej. Pripominjamo, da je pred uporabo skrbno pregledati vse spojke in ventile, da so v redu pri škropilnici. Dobro je tudi, če usnjato manšeto „M" zračne črpalke nekoliko namažemo z oljem ali mastjo, da ni presuha in se ne drgne. Po vsakokratni uporabi je škropilnico temeljito očistiti, da se ostanki škropiva dobro izplaknejo in se škropilnica namesti v suhem prostoru. Za večje nasade priporočamo prevozne škropilnice, ki vsebujejo do 60 1 tekočine. Pri teh škropilnicah je potrebno troje ljudi: eden, ki oskrbuje zračno črpalko in jo prevaža, ostala dva pa škropita vsak z eno cevjo. Vrt. Josip Štrekelj. Naš dom je popoln, ako je poleg stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij tudi vrt v bližini. Vrt je bistveni del našega stanovanja. Služi nam ob odmorih za počivališče in okrepčevališče; gospodinja dobiva iz njega zelenjavo, dišave in kar potrebuje v kuhinji; za otroke pa je najboljše zabavišče. Vrtna looica (uta) je pripravna sprejemnica in posvetovalnica, kadar nas obiščejo prijatelji in tovariši. Ali, kakor po svoje uredimo kuhinjo, sobe in druge dele v hiši, je treba, da tudi vrt okusno razdelimo in ob-sadimo, da nam bo tu lepo in prijetno. Za napravo in ureditev vrta je treba sledečih del in naprav: 1. naprava načrta; 2. priprava zenllje; 3. ograja; 4. poti; 5. bazen za vodo; 6. prostor za kompost; 7. postavitev lope; 8. nabava rastlin in semena. 1. Naprava načrta. Brez načrta ne moremo nobenega dela izvršiti, zato je treba tudi za ureditev vrta narediti najprej načrt. Narišemo si ga na papirju v merilu 1 : 100, kar pomeni, da dolžina 1 m v naravi je 1 cm na načrtu. Na načrtu točno določimo in narišemo mesta za posamezne rastline in druge pritikline. Po namenu so vrti zelenjadni, trgovski, poučni, družinski in dr. Za naše kmetije si bomo uredili družinski vrt, ki je podoba vseh kmetijskih strok. Da nam bo to uspelo, t. j., da bo za vsako rastlino in napravo primeren prostor in da ne bo v napotje drugo drugemu, ga razdelimo s potmi in stezicami na table in gredice. Na teh določimo po želji in potrebi prostor za zelenjavo, za cvetlice, za okrasno grmičevje, za dišave in zdravilne rastline, za sadna drevesa in jago-dičevje, za vrtno lopo in, če ni vode v neposredni bližini, tudi bazen za vodo. Za pridelovanje zgodnjih cvetličnih in zelenjadnih sadik si mnogi napravijo še toplo gredo in določijo še kak kot za kompostni kup. Vse to pa moramo tako razvrstiti in porazdeliti, da skupnost tvori harmonijo. Visokodebelnata drevesa ne spadajo na vrt, ker v senci in pod kapom dreves ne uspevajo druge rastline, zato sadimo samo pritlikavce v razdalji 4—5 m na primernih mestih. Tisti posestniki pa, ki imajo sadovnjake in najrazličnejše sadno drevje, store najbolje, da na malih kmetskih vrtih opuste zasajanje sadnih dreves. 2. Priprava zemlje. Zemljišče za vrt je treba prekopati 45 do 65 cm globoko. Pretežko glinasto zemljo moramo izboljšati z dovozom lahke peščene zemlje, zlasti je za to dober pesek iz cestnih jarkov; prelahko peščeno zemljo pa pomešamo z glinasto. Za to delo sta najboljši čas jesen in zima, da zemljo mraz razdrobi. V visečih legah napravimo terase, ki jih založimo ali posejemo s travno rušo>, da voda ne odplavlja z gredic setve. Kjer je mnogo kamenja, podzidajo terase s kameni-tim ali betonskim zidom. (Dalje prih.) Notice. Cepiči ameriške sorte „Winsor" in domačih sort. Kmetijska družba je prejela od beograjske trgovske zbornice 1000 komadov prvovrstnih cepičev sorte „WinSor". Člani in podružnice, ki želijo to sorto cepiti, dobijo cepiče brezplačno, dokler traja zaloga, če priložijo naročilu 5 Din v znamkah za povrnitev poštnih stroškov. To velja tudi za cepiče domačih sort (bobovca, Baumanove renete, Jonathana, mošancgarja, londonskega pepinga, šampanjske renete, kanadke, itd.). Slika 8. Prerez samodelne škropilnice. Vinarstvo in kletarstvo. I. Banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v Mariboru. Na zadnjem občnem zboru Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, ki se je vršil v Ljutomeru, je bilo sklenjeno, da priredi društvo o priliki prihodnjega občnega zbora v Mariboru vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Na zborovanju vinogradnikov dne 14. januarja 1931. v Mariboru so bili po predhodni soglasni izjavi udeležencev za razstavo in sejm izvoljeni: 1. Odsek za organizacijo vinske razstave z vinskim sejmom, 2. odsek za propagando in 3. odsek za oceno vin. Načelstvo Vinarskega društva in odsek za organizacijo vinske razstave in sejma sta sklenila sledeče: 1. Redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino bo v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru dne 9. maja 1931. ob 16. uri. 2. Dne 10. maja 1931. ob 8. uri uprizori Vinarsko društvo III. Vinarski kongres v Mariboru istotam. 3. Po kongresu dne 10. maja 1931. ob 11. uri 30 min. bo v dvorani pivovarne Union otvoritev I. Banovinske vinske razstave z vinskim sejmom, ki-bo trajala od 10. do 12. maja 1931. 4. V tem času bodo poučni zleti: a) Ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru; b) ogled banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, Tvornice za dušik v Rušah in elektrarne Fala; c) ogled Rogaške Slatine in č) ogled Zgornjih Slovenskih goric od Svečine do Št. Ilja. Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so sledeči: 1. Na razstavo in sejm so pripuščeni vsi proizvodi vinske trte iz Dravske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno in medicinalno vino, vinski destilat [konjak], tropinovka, droženka itd.) ter stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike kakof tudi sredstva za pokončevanje tftnih škodljivcev in umetna gnojila. 2. Vina za razstavo in sejm in deštilate je prijaviti zanesljivo do 1. aprila 1931. po točno izpolnjeni oficielni prijavi. 3. Za razstavo in sejm prijavljene proizvode odpošlje ali osebno preda vsak razstavljalec franko do 1. maja 1931. 4. Od vsake sorte vina je poslati 5 steklenic a 7/10 1, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo steklenicah. Deštilate je poslati po 2 steklenici. 5. Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kjer naj se zglasi pismeno ali ustno. 6. Vino, namenjeno za razstavo in sejm, mora biti čisto, brez napak. 7. Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpolago. 8. Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna; prazne steklenice se razstavljalcem vrnejo. 9. Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebne določbe. V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom, prirejamo, da vinsko trgovino in konsum vina poživimo. Iz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinske trgovce kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih potrebuje vinogradnik in kletar, da sodelujejo na I. Banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Mariboru s svojimi proizvodi. Vsa pojasnila daje Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. Haložani in njih skrb za obstanek. Janko Zunkovič. (Dalje in konec.) A šalo v stran! Stvar je preveč resna. Pomanjkanje naših Haložanov je vedno večje in večje. V preteklih letih so se menjavale razne nezgode, kakor poplave po ravninah, suša po bregovih, pomladanski mrazovi, toča, pozeba trsja, slab nastavek v vinogradih itd. Lani je sicer vinska trta bogato obrodila in predvideti je bilo, da si bo Haložan vendarle enkrat opomogel, da bo poplačal dolgove, da si bo nakupil potrebnih živil in obleke ter da si bo še nekaj malega dal na stran. Ali vse upanje je splavalo po vodi. Haložan je danes še veliko večji siromak ter trpi veliko večje pomanjkanje, kakor kdaj poprej. In kaj je temu krivo? Zloglasna in marsikateremu vinogradniku še tako priljubljena šmarnica, visoka trošarina, krčmarji in — prosim brez zamere — največkrat vinogradnik sam. Zaradi šmarnice, s katero so pričeli vinogradniki mešati svoja izborna svetovnoznana in sloveča štajerska vina, nam je zaprt vsak promet. Vinskih kupcev, ki so v prejšnjih časih kar poplavljali naše vinorodne kraje, ni več. Boje se, da bi za drag denar kupili „mačka v žaklju", t. j. z vinom tudi strupeno šmarnico. Vino nam leži v kleteh, kakor da bi ga ne bilo, v sredi bajnega bogastva trpi vinogradnik neznosno pomanjkanje in revščino, med kupi zakladov nima pomilovanja vredni Haložan niti za sol. Drugi vzrok Haložke mizerije je pa velika trošarina na vino. Res je sicer, da padejo s trošarino na vino državi, banovinam in občinam velikanske vsote .v žep, vsote, ki bi se dale težko nadomestiti. Pravijo tudi, da se s trošarino pomaga raznim društvom, ki napovedujejo boj alkoholu, ki priporočajo treznost in varčnost, ki pobijajo vsako pijančevanje itd. A vkljub vsemu temu dobremu mora imeti država pred očmi tisoče in tisoče ljudstva, ki se bavijo s pridelovanjem vina, ki so takorekoč trdno privezani zgolj na to panogo kmetijstva. S temi tisoči državljanov moramo brezpogojno računiti in dolžnost države je, da tudi zanje skrbi ter ne dopusti, da bi umrli najžalostnejše smrti. In kako jim pomagati? S splošno trošarino, t. j. ono trošarino, ki jo mora plačati danes vsakdo, kdor kupi vino, bodisi torej gostilničar, ki vino iztrži, ali zasebnik, ki kupljeno vino porabi zase, za svojce in delavce, se cena vinu zviša, ako se še prišteje občinska trošarina, za cele 3 (tri) dinarje. Če torej kupiš vino pri vinogradniku po 5 Din liter in prišteješ 3 Din trošarine, tedaj ti pride vino na 8 Din liter, kar je že predrago za domačo porabo in delavce. — V časih, ko še ni bilo trošarine za ne-obrtnike, so zamenjali Haložani velik del vina s svojim sosedom Poljancem za živež. Haložan je dal Poljancu polovnjak vina, Poljanec mu je pa pripeljal zanj polovnjak žita. Tako je imel Haložan vsako leto dovolj vina in kruha, Poljanec pa dovolj kruha in vina. Bil je volk sit in ovca cela. Obema se je dobro godilo. Odkar se je pa vpeljala trošarina na vsako kupljeno vino, je pa ta prav zdrava, pametna in poštena medsebojna menjava pridelkov žal prenehala v škodo obeh strank. Od te dobe je Haložan brez kruha, Poljanec pa brez vina. Oba trpita, oba sta upravičeno nezadovoljna. Kaj pa zakrivijo Haložanom krčmarji? V prejšnjih časih je kupil krčmar vino po 18—19 krajcarjev, prodajal ga je po 20 krajcarjev liter. Prav zadovoljen in vesel je bil, če je imel pri litru 1 krajcar čistega dobička. Kaj pa današnji gostilničarji? Mošta nakupijo prav lahko po 3—4 Din. Prodajajo ga pa pozneje kot vino po 12, 14, da, celo po 16 Din. Če se zaračuni 3 (največkrat pa samo 2 Din) trošarine in 1—2 dinarja postranskih stroškov (razni davki, dolivanje), torej skupaj 3—5 Din pri litru, tedaj imajo današnji gostilničarji 6—7 Din čistega dobička! Današnji gostilničar dobi za to, da prinese vino na mizo, več nego oni revež, ki se mora vse leto mučiti v vinogradu, da pridela to žlahtno kapljico. Končno pa si privoščimo vinogradnika samega. Al' nisi, vinogradnik, tudi sam kriv, da se ti slabo godi? Le položi roko na prsa in reci: „Mea culpa!" Kraljevska banska uprava ti že hiti na pomoč, nalaga davščino na šmarnico ter ukrenja vse potrebno, da bi pregnala od tebe to šibo božjo. Ti pa tej hvalevredni naredbi še nasprotuješ, ugovarjaš in še šmarnico sadiš. Dobro veš, da se oblasti trudijo, kolikor le morejo, da bi odpravile navijanje cen življenskih potrebščin in da ne sme noben obrtnik imeti črez 25% čistega dobička, a vendarle nimaš poguma, da bi gostilničarja, ki ti proda šmarnico ali pa ž njo pomešano vino po 14 Din liter, naznanil, če že ne višjim oblastvom, pa vsaj svojemu županu. — Tudi dobro veš, da bo šlo v denar le vino najboljših vrst — torej onih vrst, ki nam jih priporočajo izkušeni strokovnjaki in vinogradniki, pa jo vedno še po svojem starem kopitu lomiš ter zasajaš svoje težko zrigolane vinograde z belino, zeleniko, modrom, ranfo-lom, javorjem, lipošno itd. — torej z vrstami, „ki več dajo". — „Za domačo rabo bo že," praviš, ali ravno to je tvoja največja napaka. V prvi vrsti moraš gledati na to, da spraviš svoje pridelke lahko v denar — za domačo rabo ti pa dobra kapljica tudi ne bo škodovala. Če napravimo končno zaključek, vidimo, da se da obstoječa vinska kriza, ki napoveduje neizogibni konec vinogradništvu in pogin njegovim gospodarjem-trpinom Haložanom, še vendarle, če že ne popolnoma odpraviti, pa vsaj omiliti na sledeči način: 1. Šmarnico je v najkrajšem času popolnoma zatreti. 2. Od vina, kupljenega za domačo uporabo in delavce, se naj trošarina takoj ukine, za vino v gostilnah pa za 50% zniža (posebno banovinska). Zmerna občinska trošarina bi naj ostala le v občinah, kjer ni drugih znatnih dohodkov in kjer proračun to zahteva. 3. Dobiček pri gostilničarjih ne sme presegati 25%. 4. V svrho zasaditve novih vinogradov bi se naj dajalo vinogradnikom le trsje najboljših vrst po zelo nizkih cenah, revnim vinogradnikom pa brezplačno. Dajala bi se naj tudi brezobrestna posojila, a le onim, ki nimajo nobene šmarnice. 5. Strogo bi se naj nadziralo, da se novi vinogradi nasadijo le v prav ugodnih legah. Manjugodne in nepripravne lege se naj porabijo za pridelovanje hrane za ljudi in krme za živino. Riparia portalis ali rupestris montieola? Jos. Blaževič. Obe podlagi sta hvalevredni, če sta vsaka na svojem mestu, vendar bi dal ripariji portalis prednost, ne samo zaradi njene odpornosti proti trsni uši in pozebi, ampak tudi zaradi zgodnje zrelosti lesa in grozdja ter rodovitnosti. Portalis je izbirčljiva glede zemlje. Uspeva najbolje v lahki do srednje težki, humozni zemlji, v takozvanem riparjevem svetu, če ji pravilno gnojimo. Monticola — „rupestris du lot" — je tudi odporna proti trsni uši — pa zelo občutljiva proti mrazu v nižjih lega tako v matičnjaku, kakor v vinogradu. V globoki zemlji rasto trte na tej podlagi prebujno, les pozno zori in v hudi zimi 1907. leta je marsikateri trs ozebel ali celo pozebel. Ko začnejo trsi roditi, se cvetje vsled prebujne rasti rado osip-lje, posebno renski rizling, cepljen na njej. Ko po več letih bujnost rasti poneha, se izboljša tudi njena rodovitnost. Že pred desetimi leti so se delali poizkusi z različnimi križankami berlandierk, ki uspevajo v vsaki vinorodni zemlji in prenašajo največ raztopljivega apna, ki se nahaja v zemlji, so proti trtni uši in mrazu odporne in dajo močne in rodovitne trse. Edina njih napaka je, da se v trsnici težje ukore-ninijo, osobito chasselas X berld. 41 B. Kolikor jih pa raste, dajo zelo rodovitne trse. Gotovo bo prišlo do tega, da bo izbrana berlandieri X riparia Kober 5 BB izpodrinila v vinorodnih krajih Dravske banovine monticolo, če ne še portalis in druge. Končno hočem iz statistike banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru od leta 1899. do 1925. navesti v sledečih pregledih I. in II. povprečni donos domačih sort, cepljenih na podlagi portalis, monticola rupestris Goethe št. 9. in na berlandierkah. (Glej tabeli na prihodnji strani!) Številke nam kažejo količino povprečnega donosa od 19 do 27 let starih nasadov. Večji donos smemo pričakovati od selekcionirane berlandieri X riparije Kober 5 BB. Ni izključeno, da bo ta v do-glednem času izpodrinila pri obnovi vinogradov monticolo, če ne tudi portalis. Zemlja je že v enem vinogradu različna, tembolj različna je v raznih vinarskih okoliših banovine, vsled česar predlagam za bodočo obnovo vinogradov podlage: rip. portalis, rupestris Goethe št. 9. in berland. X riparijo Kober 5 BB. Pozor, vinogradniki! Pristopite vsi k ,,Vinarskemu 'rušt 1 š H p i <1 1 h f a Domače trtne Riparia portaLs Ru estria m n inol i Rupestria Goethe 9 vrste Donos ii D n Donoy °/o sladkorja hI na ha /0 sladkorja kisline hI u liha sad- m-rja o> kisline hI na ha 0,oo kisline Laški rizling t: , 37.H9 19.04 9 41 — _ 66.38 18 66 8,— Rensk' rizling 40.98 19 98 10.24 33 60 20 27 10 22 32 48 21.25 1190 Beli burgundec 40.15 9 85 lo.25 82 94 19.87 10 h6 45 06 20.82 10 95 Zeleni silvanec 28 55 18 92 9 87 45 37 18 47 8 63 58.07 20.10 9.60 MuSkatni silvanec 14 42 20.20 11.80 — — 35.12 18.90 1220 Rumeni muikate ec 25 73 19 23 1.41 25.72 19 18 0.43 - — Žlahtnin« bela in rumena 41 «3 IG 20 7 75 35 06 16.8» 739 — Pregled II. Domače trtne vrste Renski rizli .g Zeleni silvanec Podlaga Donos hI na ha °lo sladkorja 7»» kisline Donos hI na ha /o sladkorja kisline Beri. X rip. Teleki 34 86 20.60 12 40 70 61 18 80 9.80 „ X , 420 A 51.47 19 50 11.95 - - , X , 34 E 40 52 20.10 11.50 — - „ X „ 157 11 31.19 21.40 11.90 38.86 19 60 9.80 | Chasselas X beri 41 B 53.08 18.70 10 30 67.37 19 06 8.80 Malbec X beri. 1 A 59.15 20.20 11.30 50 78 19 73 8.80 Društvene vesti. * Podružnicam Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru. Vinarske podružnice naj pravočasno prosijo kr. bansko upravo v Ljubljani za delegiranje vinarskega strokovnjaka k podružničnim prireditvam. Če to store potom Vinarskega društva, je vloga takse prosta. — Nekatere vinarske podružnice so s pobiranjem članarine v zamudi. Vabimo jih, da članarino takoj poberejo in jo odvedejo Vinarskemu društvu v Mariboru, ker drugače ne bi mogle sodelovati na občnem zboru, oziroma pri volitvah dne 9. maja 1931. (glej § 4. in 8. društvenih pravil). — Te dni razpošiljamo vabila in oficielne prijavnice za I. Banovinsko vinsko razstavo in vinski sejm v Mariboru. Dolžnost vinarskih podružnic je, da agitirajo med vinogradniki za čim castnejše in številnejše sodelovarjje pri teh prireditvah, od katerih si obetamo mnogo koristi predvsem glede vinske kupčije. Vsak vinogradnik, ki razpolaga z dobro in zdravo vinsko kapljico, naj se prijavi. Razglas. Članarina Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru znaša za leto' 1931. 10 Din do 3 oralov vinograda, za vsak nadaljnji oral se poviša članarina za 5 Din, tako da plača posestnik 5 oralov vinograda 20 Din. — Naročnina za skupno glasilo ..Kmetovalec" znaša 30 Din letno. Kdor hoče dobivati ..Kmetovalca", plača torej poleg članarine za Vinar- sko društvo še naročnino za ..Kmetovalca", to je 40 Din in po £ Din več za vsak oral vinograda nad 3 orale. — V vinarskih podružnicah organizirani člani plačajo članarino in naročnino svoji podružnici, vsi neposredni člani pa nakažejo oboje iz-ravno Vinarskemu društvu v Mariboru s položnico na njegov čekovni račun št. 10.786 pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. — Naročil na ..Kmetovalca" brez nakazila članarine in naročnine ne moremo upoštevati. — Vsakdo imej vse letnike „Naših goric"! V zalogi imamo še: kompletni I. letnik 1927. 20 Din; kompletni II. letnik 1928. 30 Din; kompletni III. letnik 1929. 30 Din; kompletni IV. letnik 1930. 30 Din in pa „Grozdni sukač" v posebni izdaji 6 Din. — Položnico pošljemo na zahtevo vsakomur brezplačno. — Vinarsko društvo za Dravsko banovino, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 6. Notice. Izvoz vina iz Dravske banovine. Od 1. avgusta do 31. decembra 1930. se je izvozilo: V Avstrijo 5300 hI, in sicer 3700 hI vina in 1600 hI vinskega mošta; v Češkoslovaško 30 hI vina in v Holandijo 60 hI vina. Vsega se je torej izvozilo iz naše banovine v teku petih mesecev samo 5390 hI. Možnost izvoza dalmatinskih vin v Francijo. Glavni savez vinogradnikov se je na svoji zadnji konferenci bavil z izvozom našega vina v Francijo. V Franciji je namreč zadnja vinska letina precej slaba in je veliko zanimanje za inozemska vina. Po pribavljenih informacijah pa konvenirajo francoskim trgovcem predvsem dalmatinska vina, ne samo zaradi kvalitete, marveč tudi zaradi nizke cene. Po cenitvah francoskih trgovcev bi se da! prodati ves letošnji pridelek dalmatinskega vina. Težkoča pa obstoja v tem, da mora biti v Franciji točno označen izvor vina, a doslej Francozi niso imeli interesa na tem, da prodajajo tuja, v Franciji več ali manj neznana vina. Naše vino bi se moglo prodajati le pod pogojem, če bi se mu v Franciji priznala neke vrste nacionalizacija in dovolilo rezanje z domačim vinom. Glede na prijateljske odnošaje, ki obstojajo med Jugoslavijo in Francijo, je upati, da bo mogoče to doseči. Savez vinogradnikov se je na merodajnem mestu zavzel za to, da se pokrene primerna akcija pri francoski vladi, Druga jugoslovenska vina zaenkrat ne prihajajo v poštev za izvoz v Francijo. Izvozna družba pa si prizadeva, da najde tudi za druge vrste vin primerna tržišča, da bi se s povečanim izvozom kar mogoče omilila sedanja vinska kriza. Že s samim izvozom dalmatinskih vin pa bi se dvignil pri nas konsum drugih vin, s čemer bi bilo vinogradnikom že dokaj pomagano. Strokovni odbor za oceno vin, ki deluje po zakonu o vinu pri banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, ima vsak teden po eno sejo in je jako zaposlen s po-skušnjo vinskih vzorcev, ki prihajajo od izvozničarjev vina, kletarskega nadzornika in privatnikov. V kratki dobi, kar strokovni odbor deluje, je odpravil že nad 300 vinskih vzorcev, ki po večini odgovarjajo predpisom zakona o vinu. Precej je v Živinoreja in Mlekarskim zadrugam za zgled. Iv. Benko. Ob široki cesti od Kranja proti Bledu leži prijazna vasica Naklo. Sredi vasi stoji tik ob cesti dolga nizka stavba zadružne mlekarne. Čeprav zunanjost ni bogve kako vabljiva, vendar —vstopimo! Ko smo se po notranjščini malo razgledali, ugotovimo takoj, da ima ta hiša dobre gospodarje. Kajti, ne le, da je zadostno opremljena z vsemi pirpravami za izdelovanje masla in sira, ampak ima nekaj prav modernih strojev, kakor n. pr. Gellertov avtomatični kompresor in pa posnemalnik najnovejšega modela (West-falia 1930). Da bo pa naše zadovoljstvo popolno, dajmo si postreči z izdelki, ki jih je cela vrsta, kakor sir emen-talec, trapist, imperial, izredno fino čajno maslo znamke »Deteljica" in v poletnem času tudi kislo mleko »Jogurt". Vsi ti izdelki so prav dobri. Ko smo se okrepčali, se malce informirajmo o življenju in delu zadruge. Zadruga obstoja sicer že od 1. 1903., vendar se je pričela živahneje razvijati šele pred 5 leti. V dokaz tega navajam število članstva in pa množino mleka. Članov je bilo 1. 1924. 95, 1. 1930. pa 132, torej 38% prirastka. Mleka je prejela v 1. 1924. 188.981 1, v 1. 1930. pa 465.029 1. Torej za 146% prirastka. Kaj je zadrugi pripomoglo do tolikega razmaha? Predvsem je to pripisati dejstvu, da je zadruga že razmeroma zgodaj pričela organizirati tudi prodajo svojih izdelkov. 2e pred par leti je otvorila prvo poslovalnico v Tržiču, pozneje pa še v Kranju in na Jesenicah. Poleg tega si je ta zadruga, tako kot inalo-katera druga, vedno prizadevala svoje odjemalce v resnici dobro postreči. Vendar ni šlo brez bridkih izkušenj, ker z mlekarji ni imela posebne sreče, in tudi produkcija mleka ni bila vedno na višku. Ko pa je jeseni 1. 1929. prevzel vodstvo mlekarne sedanji mlekar, je smatral g. načelnik čas za primeren, da tudi produkcijo mleka krepko zagrabi. Zato se je spomladi 1. 1930. uvedel dokaj moderen »Pravilnik za dobavo mleka", ki je v glavnem povzet po sličnem šviškem pravilniku. Na podlagi tega pravilnika se je izmed članov izbrala posebna komisija za pregled hlevov, kontrolo molže itd. Pregledi hlevov so redni, i. s. enkrat na leto, ter izredni, ki se vrše po potrebi. Rezultati teh ogledov se vpisujejo v posebno »Knjigo hlevskih ogledov". Poleg podatkov o hlevu, snažnosti hleva, krmi, stelji, negi živine itd. se da vsakemu članu še splošna ocena, Najboljša ocena je 1, najslabša pa 5. Pri rednem hlevskem ogledu lanske jeseni je bil rezultat sledeči: 1 pa tudi takih, ki bodo dali posla državnemu tožilstvu. Vinogradnike, vinske trgovce, gostilničarje in sploh vse osebe, ki obratujejo z vinom, pozivamo, da se seznanijo z določili zakona o vinu in se po njih ravnajo, ker so kazni za kršitve tega zakona občutne. Kr. bansko upravo pa prosimo, da čimprej objavi pravilnik za izvršenje zakona o vinu v »Službenem listu". mlekarstvo. Prve ocene ni dobil noben posestnik (dokaz strogega postopka); drugo oceno je dobilo 18 ali 15% posestnikov; tretjo 38 ali 31% posestnikov; četrto 46 ali 38% posestnikov in peto pa je dobilo 19 ali 15% posestnikov. Ker pa je na teritoriju zadruge 49 ali 38.5% betoniranih hlevov, smem trditi; da bi to število posestnikov lahko doseglo vsaj drugo oceno, le številke govore dovolj jasno, koliko dela še zadrugo čaka, obenem pa tudi, kako je pač po krajih, kjer se tozadevno ničesar ne stori. Z uvedbo pravilnika, hlevskih ogledov i. si., se je seveda uvedlo tudi najintenzivnejše preskušanje mleka v mlekarni sami. Mleko slehernega člana se preskusi na tolščobo najmanj trikrat na mesec, po potrebi tudi na nesnago s pomočjo kipelne pre-skušnje. Kot sem že spredaj omenil, je jeseni 1. 1929. prevzel vodstvo mlekarne sedanji mlekar, ko je z dobrim uspehom dovršil mlek. šolo. Vendar je zadruga nastavila še dva pomočnika, istotako absolventa mlek. šole. Večina naših zadrug pa se celo boji nastaviti enega. Sicer pa je to preveč žalostno poglavje, da bi ga tukaj načenjal. Zato hočem podčrtati neko drugo častno dejstvo: Mlek. zadruga v Naklem je morebiti edina, v kateri so se že v času najhujših političnih bojev družili v složnem delu vsi, brez ozira na politično naziranje in vse druge razlike. Da je tako delo rodilo vidne uspehe, so dokaz prednja izvajanja, poleg tega pa se je silno poglobila zadružna zavest v širokih vrstah članstva. Značilno za zrelost članov je n. pr. dejstvo, da so za »Pravilnik za dobavo mleka", ki jim vendar nalaga precej truda, glasovali skoraj vsi. A glede sej načelstva in nadzorstva je n. pr. načelnik konštatiral, »da pridejo skupaj kakor bratje". In iz tega razloga sem tudi postavil Mlek. zadrugo v Naklem na tem mestu drugim za zgled. Naj bi te vrstice pripomogle k spoznanju, da uspeh mlek. zadruge ne zavisi od enega samega či-nitelja, ampak od vseh po vrsti: dober, agilen načelnik, zaveden, složen odbor, disciplinirano in zavedno članstvo in kvalificiran mlekar, to vse skupaj šele da dobro mlek. zadrugo. In potem: skrb za mlečno produkcijo, skrb za strokovnjaško predelavo mleka, kakortudi za vse naprave, ki so za to potrebne, končno pa organizacija trgovine same, to vse skupaj šele daje gospodarske koristi, zadruge. Vse te pogoje je Mlek. zadruga v Naklem uresničila v idealni meri. Želim končno, da bi našla kaj kmalu mnogo po-snemalcev. Še o negi govejih parkljev. 1. Franjo Knez: V prvi številki „Kmetovalca" je izšel izpod peresa g. Goričana članek o negi parkljev. Res je, da čestokrat naletimo pri goveji živini na popolnoma pokvečene parklje, kar je znak, da stoji živina stalno v hlevu, velikokrat v skrajni nesnagi in gnojnični luži. Če niso parklji od časa do časa porezani, jim zraste dvojni podplat. Tu se večkrat tvori gnojna snov, v kateri se razvijajo kali raznih bolezni. Zato je tudi iz tega razloga umestno, da preprečimo pri goveji živini predolge parklje. Če so parklji predolgi, jih ni težko odrezati. Po dr. Steuertovi knjigi: „Das gesunde und kranke Haustier", sem si pred leti naročil pri domačem ključavničarju iz dobrega jekla izdelane škarje za obrezovanje parkljev. Te škarje izborno služijo svojemu namenu; njih uporaba je tako preprosta, da je ni treba opisati. Lahko si jih nabavi tudi kmetijska podružnica, ki bi jih izposojevala svojim članom. 2. Dr. I. K.: V prvi številki »Kmetovalca" je pi sal Fr. Goričan o negi govejih parkljev. Iz svoje prakse bi lahko o tej stvari mnogo povedal. Posebno v onih krajih, kjer ne gonijo kmetovalci svojih krav na pašnike in jih drže doma v hlevu, imajo redno vse krave tako dolge parklje, da vzbujajo v človeku usmiljenje, ker si same ne morejo pomagati Posebno trpijo tedaj, če so breje. S poskusi se je v Švici ugotovilo, da so krave z dolgimi parklji dajale manj mleka in so se slabše redile, kakor tedaj, ko so jim te porezali. Tvrdka Hauptner v Berlinu izdeluje posebne klešče, s katerimi se krajšajo predolgi parklji. Ker je pa ta priprava precej draga, je umestno, da si jo naročijo občine ali kmetijske kor-poracije, ki bi jo posojevale svojim članom v uporabo. Čas je, da se kmetovalci zanimajo tudi za taka yprašanja ter stem obvarujejo pred škodo v živinoreji. SI. 10.: t. Bik „Dorfi", domači simo' dolec, I. nagrada. 2. Bik ..Branko", importirani originalni simodolec iz Švice. Rodovniško društvo v Veržeju. Zborovanje rodovniškega društva za simodolsko goved v Veržeju se je vršilo dne 22. februarja 1931. Navzočih je bilo 48 članov. — Predsednik Ivan Šoštarič je poročal, da šteje društvo 84 članov, tajnik Ivan Koroša pa o delovanju društva. Mlečni kontrolor Mih. Šoštarič je kontroliral mlečnost 60 krav; najboljša je dala 3184 1, druga 3124 1, ena tretjina pa več kot 2000 1 mleka. — Društvo je priredilo v minulem letu živinsko razstavo, ki se je dobro obnesla. Od banovine je dobilo društvo 13.000 Din podpore in 1 importiranega orig. bika. — Po sklepu zborovanja sta predavala g. nadsvetnik Škof o telitvi in vzgoji telet, g. referent Znidarič pa o travništvu, za kar jima izrekamo tem potom lepo hvalo. — Na sliki vidimo dva društvena bika, ki se nahajata na posestvu predsednika društva Iv. Šoštariča. 3. I. H.: Da se živini parklji obrusijo, je najboljši pripomoček napajanje na prostem. Še bolj priporočljivo je, pustiti živino na pašo ali vsaj vsak dan za nekaj časa na prosto, da se izprehodi in naskače. Seveda to le tam, kjer so prilike za to dane. Kakor je za človeka škodljivo, če mora neprestano presedeti v stanovanju, tako je tudi za žival neprijetno, če je stalno privezana v hlevu. Koliko pogreškov Slika 9. Klešče za goveje parklje. se v tem oziru stori. Poznam kmeta, ki hodi vsak dan 300 m daleč in še v breg po vodo za tri govede. Kakšna zamuda časa in škoda za trud! Mar bi to pot privoščil svoji živini. Tudi ni nevarnosti, da bi živini škodovalo premrzlo vreme in prehladna voda, ker se žival na vse kmalu privadi. Pri napajanju na prostem se ima mnogo dobička: živinorejec si prihrani na času in delu, mlada živina se bolje in lepše razvija, krave se rajše ubrejijo in ni treba skrbeti za skrajšanje parkljev, ker se ti ob hoji sami obrusijo. Gozdarstvo. Ravnanje z gozdnimi sadikami pred sajenjem. Ing. Janko Urbas. Med vegetacijskim počitkom pozimi so gozdne sadike manj občutljive. To omogoča, da se jih more, če korenine primerno zavarujemo pred izsušenjem, brez škode prenašati tudi z golimi koreninami, t. j. takimi, od katerih se je zemlja otresla. Stem se prihrani mnogo stroškov pri sajenju sadik, posebno v hribovitih in težje dostopnih krajih. Ko pa začnejo sadike poganjati, niso več sposobne za daljše prenašanje, ker ne moremo preprečiti, da tn se pri tem ne poškodovali poganjki. Gozdne sadike prevzame naročnik ali v drevesnici sami ali pa se mu dopošljejo z železnico na določeno železniško postajo. V prvem primeru naj vsakdo prinese s seboj vrečo ali kako drugo primerno posodo, kakor zaboj, koš, jerbas itd. Sadike se morajo pri prenašanju ali prevažanju dobro zavarovati pred solncem in vetrom in gledati na to, da ostanejo korenine vedno vlažne in sveže. Posebno sadike iglavcev se kaj kmalu posuše. Pri suhem in toplem vetru zadostuje že nekaj minut, da se vlaknaste koreninice posušijo. Take sadike so uničene, četudi še ohranijo nekaj časa na zunaj normalno zelene iglice. Sadike listavcev so bolj odporne, vendar tudi pri teh ni opustiti potrebne pažnje, da se ohranijo zanesljivo žive. Sadike pri oddaji v drevesnici povežejo v butare, vlagajo v zaboje ali koše, korenine pri tem obložijo z vlažnem mahom, šoto ali drugim sredstvom, ki dalje časa zadržuje vlago. Kdor sam prevzame sadike v drevesnici, mu jih povije tam z oddajo zaposleno, izurjeno delavstvo. Med prenašanjem ali prevažanjem je sadike pokriti. Dobro očuvane in pravilno ovite ali vložene sadike ohranijo po več dni toliko vlage, da se ni bati osušenja korenin. Vendar naj se n-r ( c u 2 ' J5 - -• K> a is »H »35 D. o d) " w O s JJ „ X) R i — ra ■j c -- — — — S > a »K.« > § S = " ° g , S M i* •O 4>T.'0 O O > J3 N ' rs ši n M o 3 M . ">•2 j .s S = = atS • . s: N •t? a) £ — e • N o -S rt ; z> so. - i— - o CQ K —, = MT3.C « Trto, hmelj in socivje................150—200 kg J Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno. AGRIKULTURNO KEMIČKI URED ZA KALIJEVO GNOJENJE Zagreb, trs buri« 3 11. lo ie one, ki se gonijo, a se vsled sratnničnega vnetja ne obrejijo, ozdravite zanesljivo z Bosiilln svečkami. 1 škatlja z natančnim navodilom 30 Din. Priporočamo, da naročate tudi druga zdravila za ljudi in živali iz lekarne na Vrhniki, posebno: Hočevarjevo Aroinaticno železnato tinkturo, priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost. Je boljša kot vsako železnato vino! Pol literska steklenica 20 Din. Naročiti in porabiti ie 3 steklenice. Želodčni prašek, ki učinkuje pri želodčnem katarju, to je pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču, kislem izpahovariju in bluvanju. Škatlja 20 Din. Tussocol sirup zoper pljučne bolezni. Oblu-žuje kašelj, izčisti pljuča in dviga tek. 1 steklenica 35 Din. Nervocol, ki vsebuje kolo, železo in iosfor. Deluje odlično pri živčnih boleznih, utrujenosti in nervoznosti. Okrepi in vrne tek. Steklenica 40 Din. Za domače živali: Sadnikarjev zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali, ter zabrani izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Protlkataraiičen prah za konje. Preizkušeno zdravilo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Škatlja 20 Din. Lekarna pri ..Angelju Varhu" na Vrhniki štev. Imenovanih zdravil se ne dobi nikjer drugod, zato naročajte naravnost od mene! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Pri večjih naročilih popust! V zalogi tudi vsa druga zdravila! Valilna jajca pristnih rjavih štajerskih kokoši komad 1 Din, oddaja Franc Dobovšek, Boštanj. 10f> Prvovrstne vinske trte cepljene od izbranih rodnih matic, korenjake in breskove grmiče, razpošilja J. Gradišnik, Šmarjeta. P. Celje. Cenik zastonj! 105 Plemenske prašiče 30 komadov, 8 tednov starih, ima za oddati: Graščina Križ pri Kamniku. 104 Čebelarji, pozor! Kupim do 20 zgodnjih rojev. Ponudbe na R. Božič, posestnik, Poiule 10, p. Celje. 103 Sackov plug štev. 6, malo rabljen, ima na prodaj: Mihael Štru-kelj, Zapuže 4, p. St. Vid pri Ljubljani. 102 Več tisoč amerikanskih podlag Gothe, Riparija portalis in Belendieri Tolike 8 B in nekaj ukoreninjenih kutin za hruškove podlage, ima na prodaj: Anton Kupčič, Ptujska gora. 96 Pluge, priznano dobro sestavljene, železne okopalnike z jeklenimi motikami, boljše od tovarniških, kakor tudi osipalnike z lesenimi in tudi železnimi gre-delni, izdeluje in priporoča: Matej Bregant v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru. 95 Bika montafonca, lepega, licenciran, 18 mesecev starega, proda: Jožef Mihelčlč, Vavpčja ,vas št. 3, pošta Semič. 94 Razglas. Vodstvo Kmetijsko-gospodinjske šole šolskih sester v Repnjah, p. Vodice na Gorenjskem naznanja, da se začne poletni tečaj 15. aprila in traja do 15. septembra. Vodstvo. 93 Cepljene trte, vkoreninjene divjake Rip. portalis, nudi po najnižji ceni: Alojzij Grabar, Juršinci pri Ptuju. 92 Jabolčne divjake enoletne, 7 mm močne, zdrave, prvovrstne kupi: Hans Fischerauer, veleposestnik, Jeruzalem, pošta Ivanjkovci. 91 Lepega čistokrvnega bika, pincgavske pasme, 16 mesecčv starega, njegov oče kupljen v Švici, ima na prodaj: Franc Halner, Spod. Bitnje, p. Stražlšče pri Kranju. 90 Brinje, fige in slive za žganjekuho oddaja po ugodnih cenah Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo. 87 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugo - avto). Prva oblastveno koncesionirana. Prospekt zastonj. Pišite poni! 86 Jajca za valenje od rumenih ,,Orpington", cena Din 3 in golobe pasme ..maltese", sive, črne in rjave, cena za par 250 Din, ima na prodaj Franc Tome, Dravlje 15, p. St. Vid nad Ljubljano. 100 Da si osvežite kri, pijte skozi nekaj dm, dnevno zjutraj čašo naravne ,,i-ranz-josei" gren-cice. Ho mnogih zdravnikin priporočena grenčica „i ranz-josel"' uredi prebavo, OKiepca želodec in zboijša kri, pomiri živce in osveži glavo. Dobi se v vseli ieitaman, drogerijali in špecerijskih trgovinah. Kosilni stroj z.i cne^a konja kupim! Naslov pri upravi „Ktne.o-vaica" pod štev. 99. 99 Sadna drevesa vseh sort in oblik, kakor tudi močne orehe, mehko lupinas.e, ima na prodaj: Alojzij Podobnikar,. Brezje 3S, p. Dobrova pri Ljubljani. 98 2 kobili (Fuhse), go šari leta stari, za težko vožnjo, ima na prodaj: Mihael Štrukelj, Zapuže 4, p. St. Vid pri Ljtipljani. 101 Žlahtne trte amerikanske korenjake in ključe,, močna jabolčna drevesa, in na prostem vzgojene Juka-palme, ima na prodaj: Graščinsko oskrbništvo Zavrč pri Ptuju. 112 jajca za valenje od čistokrvnih plimetk (Phymouth-Roks) kokoši, komad Din 5, oddaja: Tilka Jenko, Št. Vid pri Stični. 111 Vabilo na občni zbor vinarske zadruge „L!utonterčan", ki se vrši v sredo, dne 25. marca ob 13. uri v hiši g župana Rakuša v Obrežu. - Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo kletnega nadzornika. 4. Revizijsko poročilo. 5. Odobritev bilance za 1. 1929.—30. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. 9. Predlogi in nasveti. — Ako občni zbor ob dolčenem času ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje pri vsakem številu članov. Odbor. 110 Montafonsko kravo s teličkom dobra molznica in simodolskega bička, 4 tedne starega, ima na prodaj: Franc Uršič, Brezovica št. 19 pri Ljubljani. 109 Bencin-motor 6 k. s. prevozni, vsled nabave elektrike, ima na prodaj: Jože! Pokorn, Primskovo pri Kranju. 108 Trijer v najboljšem stanju , radi nabave velikega sor- terja, ima na prodaj: Kmetijska podružnica v Primskovem pri Kranju. 107 jajca za valenje od iz Angleške importiranih Rhodeisland kokoši, iz Holandske imp. Chackicampbell rac, in pa belih indijskih trkačic, kakor tudi enodnevne piščance, prodajam po zmerni ceni. Imenovana perad je bila nagradena na razstavi v Zagrebu in Beogradu. — Imam še za oddati 10 lepih petelinov Rhodeisland in 10 štajerske pasme Sulmtaler, ter nekaj racmanov Chackicampbell in indijskih trkačev, ter trt gosake „astrahan". Perutninarstvo: Betka Žagar, Slov. Konjice. 89 Drobljač (šrotar) malo rabljen se po nizki ceni proda: Franc PCun-čič, Lesce. 88 Plemenske zajce garantirano čistokrvnih pasem, ima vedno na prodaj: ,,Prvo jugoslov. ktincerejsko društvo** v Mariboru, gostilna Horvat, Frankopanska ul. 7. 28 Ernest Osiander, Guštanj priporoča semenski krompir lastnega pridelka ,,Ju-bel" in „Centifolia" ter „Soja"-fižol. Priporoča v nakup prašičke od 200 kg težkih svinj, ki so vsak dan na porstem (10 prašičkov enega gnezda, 4 tedne stari, tehtajo 70 kg). 48 Dobro sladko seno in lepo krmsko slamo večje množine, ima na prodaj: Franc Košak, Grosuplje. (Cena po dogovoru.) 80 Cepljene trte vseh vrst, s požlahtnjenimi podlagami Ima za spomladansko saditev mu prodaj: Trsnlca Franc Kovač, Jankova, p. Vojnik pri Celju. 35 Kmetovalci! Kdor potrebuje seme sadnega drevja: jabolčne in hruškove peške itd., orehov, kostanjev in semena gozdnega ter lepotičnega drevln. naj zahteva cenik tvrdke Fructus, Ljubl ana, Krekov trg 1». 54 od srede "julija do konca septembra, ako naročile pri nas sui.i.ncnt 10 breskovih grmičev v 10 sortah najrazličnejše zrelostne dobe, stane Din 125 iranko vaša postaja. 20 grmičev v 20 sortah Din 250. Drevesnica bratov Dolinšek, Kamnica, p Maribor. - 76 Cepljene trte: nudi i. Trsničarska zadruga v Dravski banovini pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., p. Juršinci uri Ptuju, žel. postaja Moškanjci, skadišče v Hlapon-cih. — Zahtevajte brezplačni cenik na kratek naslov: ,,Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 258 Laneiio prejo sprejema v tkanje rjuh 15u cm šir., namiznih prtov in brisač tkalnica „Krosua" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Domače platno je najtrpež-neje in najceneje. 10 - Radio na obroke! PHILIPS-ovi sprejemni aparati, zvočniki in anod-ni aparati z naplačllonl in dvanajstkratnim mesečnim plačilom. — Poleg te vodilne svetovne tvrdke ima tudi izdelke drugih renomiranih tvrdK kot ,,UNDA", „HEGKA", ,,lDEAL-bLAUPUNKT" in „KAPSCH". — Neugajaioče aparate izboljšamo ali popravimo strokovno in ceno Poslužitt; se ugodne prilike ter zahtevajte ponudbe: T. T. Drenig, Ljubljana, Drenikov vrh 1. 17 1000 Dinarjev tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. 36 25 nizkih vrtnic v 25 sortah najrazličnejših, naravnost čarobnih barvah, stane franko Vaša postaja Din 150.—, 10 vrtnic stane Din 60.—. Od maja do novembra boste imeli mnogo nedolžnega veselja in vedno svež šopek. Drevesnice bratov Dolinšek, Kamilica, p. Maribor, 75 Oblastveno koncesionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska c. 12. Zahtevajte informacije! 34 Živinorejci! Ko prodajate in tudi kadar kupujete na sejmu ali v hlevu živino, imejte vselej pri sebi zanesljivo in praktično knjižico ..Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice", katera Vam pove brez računanja in brez vage, koliko ie vaša živina težka. Cena knjižici ie samo 10 Din, po pošti 12 Din. Dobi se pri Kmetijski družbi ali pa pri založniku J. M. VICIC, Ljubljana, Ahacljeva cesta štev 10, II. nadstr. 209 Cementna strešna opeka In betonske cevi raznih dimenzij, za kanalizacijo, izdeluje in podaja po dnevni ceni Peter Lackner, izdelovanje cein. izdelkov, Kočevje. 67 »Mali sadjar" je priročna knjižica, ki jc spisana iz prakse za prakso. V jedrnatem slogu podaja vsa navodila iz sadjarstva. Prodajajo jo po Din 10, s poštnino Din 10.50, knjigarne in avtor: Josip Strekeli v Ljubljani, Zvonarska ul. 11. 5U Nekaj tisoč cepljenih vinskih trt kakor: žametovka, modra frankinja, laški rizling vel. kraljevina itd., na podlagi Rip. port. in Gothe 9 ima po ugodni ceni za oddati: V. Gregi, Planina, p. Raka, Dolenjsko. 79 Cepljene trte prvovrstne komad 1.25 Din, nudi trtnica Franc Zelenko, Juršinci pri Ptuju. 74 Za perutninarje! Pioda se 7 čistokrvnih, 8 mesecev starih belih amerikanskih leghorn petelinov. Dobijo se vedno enodnevni beli amerikanski leghorn piščanci. Valenje prevzame pod najnižjimi cenami: Reja pc. rutnine Lili Piatnik, Radeče. 72 Čistokrvno montafonsko kravo z 3 teletom prvovrstna molznica, ima na prodaj: Josip Žužek, Velike Lašče. 83 MAJDIC-eve koče: zahtevajte v vsaki trgovini in zadovoljni boste mnogo let. Vse kmetijske stroie kupite najbolje pri znanih tovarnah Wichterle 6- Kovarik »i Prosteiov. Centralno skladišče za Jugoslavijo v Vukovaru. Mlatilnice z dvojnim čistilom za poravnano slamo, elektro in bencin motorji itd. Na Vašo željo Vas obišče zastopnik: Jurii Gosar, Stara Loka. p. Škofialoka. ERRKLIT P LOŠ Č E SO NAJBOLJŠI STAVBENI MATERI J AL ZA HLEVE SVINJAKE KOKOŠNJAKE GOSPODARSKA POSLOPJA, HIŠE I.T.D. zahtevajte pojasnila pri MRTER1RL, TRG. D. Z 0. Z. LJ U BLJANA DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 36/1. Spomladna setev. Travniki, pašniki, krmske rastline so najbolj hvaležna za gnojenje s T0MAS0V0 ŽLINDRO Znamka zvezda TOMASOVA ŽLINDRA je izdatno učinkujoče, zato ~~~~~ceneno fosfatno gnojilo. TOMASOVA ŽLINDRA vsebuje poleg fosforne kisline blizu 50% učinkovitega apna. TOMASOVA ŽLINDRA je najbolj preizkušeno gnojilo za travnike, dete-ljišča in pašnike. TOMASOVA ŽLINDRA učinkuje spomladi raztro-'|eno ravno tako kakor v jeseni. Spisi o uporabi se dobe brezplačno pri Verein der Thomasmehlerzeuger, Berlin W. 35 Kmetovalci Vaš denarni zavod ie Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plaCajo rentnega davka. Stanje hranilnih vlog nad Din 100,000.000-—.