Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno 4 Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2'— 4 Uredništvo in uprava Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196 Leto Vlil Celje, dne 19. marca 1937 Štev. 5 Gnojnico v hmeljišča Gnojnico pri nas večinoma še vse premalo cenimo ler jo tudi ne izrabljamo dovolj. In vendar je gnojnica izvrstno domače dušičasto gnojilo, ki v obilni meri lahko nadomesti sorazmerno mnogo dražja umetna gnojila. To je važno zlasti pri hmelju, ki mu česlo moramo pomagati z dušičnatimi gnojili. Pri nas smo uporabljali doslej v ta namen večinoma čilski soliter ter apneni dušik, in če bi z istim uspehom lahko uporabljali gnojnico, bi se vsekakor s tem zopet precej znižali pridelovalni stroški v našem hmeljarstvu. Sestava gnojnice je seveda zelo različna in zavisi od boljše ali slabše gnojnične jame, načina krmljenja živine in prav posebno še od okolnosti, kako stara je gnojnica, torej kako dolgo je že bila v jami. Povprečna gnojnica, kakor jo dobimo v naših gospodarstvih, vsebuje 025% dušika, 001% fosforne kisline, 0'55% kalija in 003% apna. Seveda je sestava gnojnice odvisna tudi od živine, od katere izvira. Tako je konjska gnojnica mnogo bolj koncentrirana in ima zlasti dušika mnogo več, zato pa fosforne kisline sploh skoro nima nič. Obratno je pa svinjska gnojnica zelo prazna in ima komaj polovico prej navedenih snovi. Radi tako različne sestave gnojnice imajo tudi gospodarji različno mnenje o njej; nekdo jo je uporabljal in dosegel z njo prav dobre uspehe, drugi sploh nobenih, tretji pa si je celo škodoval, ker je z njo spalil rastline. Poudariti je treba posebej, da gnojnica sploh vsebuje zelo malo fosforne kisline in da moramo zafo obenem gnojiti tudi s fosfornimi gnojili, če zalivamo z gnojnico, ker nam sicer rastlina le pre-rada zdivja. To je važno zlasti pri hmelju. Za uporabo gnojnice niso primerne apnenaste zemlje, ker v teh amoniak iz gnojnice prehitro izpuhti. Zato se zalivanje apnenaste zemlje z gnojnico ne more priporočati. Kdor ima taka zemljišča, boljše izkoristi gnojnico, če z njo poliva kompost in potem s tem gnoji apnenasto zemljo. Gnojnica je tudi gnojilo, pri katerem izgubimo zelo mnogo hranilnih snovi, če jo pravilno ne uporabimo. Najmanjša bo ta izguba, če jo takoj, ko jo polijemo, tudi zagrebemo v zemljo. Če tega ne storimo, gre že v teku prvih osem dni polovico hranilnih snovi v izgubo. Čim bolj nepropustna je zemlja, tem večja je ta izguba. Zato pa se zlasti razvažanje gnojnice na zmrzlo zemljišče sploh ne more priporočati. Najbolje je polivati z gnojnico v teku vegetacije in jo s kultivatorjem vedno takoj spraviti v zemljo; z gnojnico nudimo namreč rastlinam tudi nekaj vlage, kar je zlasti v suhih letih zelo koristno in cesto odločilnega pomena. Gnojnica mora biti za gnojenje dovolj redka, da se čim bolj vpije v zemljo. Pregosto gnojnico zato po potrebi poprej razredčimo z vodo. Ker gnojnico z najboljšim uspehom uporabljamo v teku vegetacije, je to pri hmelju združeno z gotovimi težkočami. Vprašanje je namreč, kako zalivati. Pa gre mnogo laže, kot se misli. Mala hmeljišča enostavno zalivamo s kako primerno posodo, za večja pa si moramo že napraviti poseben sod za enega konja na dovolj ozkem vozu,, da ga lahko peljemo med vrste. Gnojnica je brez dvoma zelo učinkovito domače dušičnato gnojilo, ki se da uspešno uporabiti tudi za hmelj. To najbolje dokazujejo smotreni tozadevni poskusi, ki jih je vršila zadnja tri. leta hmejjarška poskusna postaja v Deštnici na Češkoslovaškem. Poskusi so nesporno dokazali, da gnojnica lahko popolnoma nadomesti čilski soliter v hmeljarstvu in da ga glede učinkovitosti celo prekaša. Kakor se navadno soliter daje pred cvetom, se je tudi z gnojnico zalivalo pred cvetom, in sicer s 3 1 gnojnice, pomešane s 6 1 vode k eni rastlini. Pridelek je bil vedno večji v hmeljišču, zalivanem z gnojnico, kakor pa v onem, gnojenim s solitrom. Prav posebno se obnese gnojnica v suhih letih, 'ko hmelju primanjkuje vlage in je zato za vsako roso izredno hvaležen. Prav kakor pri solitru pa je seveda tudi pri gnojnici treba paziti, da se jo ne da hmelju preveč, da ne zdivja. Uporaba gnojnice v hmeljišču je važna zlasti dandanes, ko so cene hmelju nizke in ni denarja ža draga umetna gnojila. S smotreno uporabo gnojnice si bo torej tudi hmeljar lahko precej zmanjšal pridelovalne stroške in pridelal obile ter glede kakovosti prvovrstne pridelke. (Po Dr. O. iz Č. chm.) Hmeljarstvo v Ameriki Brez dvoma je bilo gibanje cen na mednarodnem hmeljskem tržišču v sezoni 1936/37 odvisno predvsem od izrednega položaja v Ameriki. Ni si mogoče niti zamisliti, kakšen polom v ceni bi doživel lani žlahtni evropski hmelj, če ne bi hmeljska letina v Ameriki pri vedno večjem konsumu piva in porabi hmelja tako odrekla, da je Amerika sama pogoltnila ves hmelj, ki ga je imela Evropa preveč. Vprav ta okolnost, s katero se je računalo že pri začetku sezone kot zanesljivim činiteljem, pa je tudi vplivala odločilno na potek sezone 1936/37 in gibanje cen. Zato pa bo zanimivo, če si ameriško hmeljarstvo nekoliko bolje ogledamo. Amerika (USA) je vedno pridelovala hmelj, tudi v času prohibicije, ko ni varila piva. Tako je v letu 1915 pridelala na 18.000 ha 240.000 stotov hmelja, to je ca. 25% svetovnega pridelka. Sicer pa je glasom statistike pridelala v lelu sfoiov na ha 1915 239.637 18.072 1930 106.215 7.892 1931 119.637 8.661 1932 109.264 8.903 1933 178.935 11.332 ' 1934 186.613 14.893 1935 191.664 15.460 1936 106.029 Najmanj hmelja je pridelala USA, kakor razvidno, leta 1930.in je imela tedaj tudi najmanjšo površino nasadov; pozneje pa je svoje hmeljarstvo vedno bolj širila ter ga lani dotirala približno zopet na predvojno površino. Kako strašno slaba hmeljska letina je bila lani v USA je razvidno iz okolnosti, da je pridelek na 17.000 ha znašal komaj 106.000 stotov, dočim predlani na niti 16.000 ha 191.500 stotov, lani torej skoro polovico manj. Hmelj se prideluje v USA večinoma na obali Pacifika, v državicah Oregon, Washington in Kalifornija. Pred vojno se je pridelalo več hmelja tudi v državici New York, po vojni pa so tu vsi nasadi izginili in šele zadnja leta se je tudi tod pričelo obnavljati hmeljarstvo, ki je bilo glede kakovostne produkcije vedno na prvem mestu. Predlani je bilo v Oregonu 10.400, Washingtonu 2720, Kaliforniji 2.760 in New Yorku 49, torej skupno 15.429 ha hmeljskih nasadov in tudi lani površina ni bila dosti manjša. Največ hmelja prideluje od nekdaj Oregon, kjer je hmeljsko središče Salem. V Kaliforniji je hmeljarstvo v treh okoliših, Mendocino, Sonoma in Sacramento s središči Butte, Sutter, Yuba, Yolo, American River in Consumnes, v Washingtonu je glavni okoliš Yakima z istoimenskim središčem, znatno manjši pa je Puayallup in Chehalis. Povprečni pridelek hmelja v USA je prav kakor drugod, kjer se prideluje nežlahtni, grobi hmelj (Anglija, Belgija itd.), znatno višji kakor pa v okoliših žlahtnega hmelja in znaša 14—20 stotov na 1 ha. Po ugotovitvi »Agricultural Experiment Station« v Oregonu so pridelovalni stroški precej visoki. Pri prvoletnem nasadu znašajo (za žično oporo 4978 din, obdelovanje, gnojenje, zatiranje škodljivcev itd. 3637 din, obiranje, sušenje in basanje 1459 din, ostali stroški, kakor amortizacija, obresti zavarovanja itd. 2158 din) skupno 12.532 din na 1 ha. Seveda pa da tudi ameriški hmelj prvo leto le nekaj pridelka, ca. 200 kg na 1 ha. Zato so stroški za obiranje, sušenje in basanje prvo leto majhni, pač pa potem zelo visoki. V USA je namreč navada, da hmeljar sam hmelj posuši, žvepla in pobaše, kar pri nas ni običaj. Po točnih ugotovitvah so v letu 1934 skupni pridelovalni stroški znašali 1490 din (samo obiranje 2-96 din) za kg pri pridelku 12 stotov na 1 ha. Kakor razvidno, je hmeljarstvo tudi v USA drago in se izplača le pri visokih cenah, ki pa so navadno samo tedaj, če je malo hmelja. Vsekakor pa USA pridela prejkoslej največ hmelja na svetu in je tam, kjer ne mora biti vprav žlahtni hmelj, prav nevaren konkurent na tržišču. (Po ). B. iz SHBZ.) Napačno je: 1. če obrezuješ hmelj kar tja tjavdan ali celo prepustiš to delo neveščim delavcem. 2. Če šele sedaj spomladi trosiš apno po hmeljišču in ga pustiš na dežju in vetru nezagrnjenega. 3. če sedaj takoj spomladi ne založiš hmeljske rastline v zadostni meri s primernim gnojilom, ako nisi rega storit že jeseni. 4. Ce se pravočasno ne pobrigaš za primerno škropilnico, ki jo boš nujno rabil. 5. Če nepremišljeno nasedaš brezumni gonji ljudi, ki se jeze, da drugi skrbe za koristi našega hmeljarstva, ko sami niso nič zmogli. 6. Če ne poravnaš naročnine za naš prvi strokovni list »Slov. hmeljar« ali si ga neutegoma ne naročiš, če ga še nimaš. Pravilno je: 1. Da pri obrezovanju skrbno odrgneš glavo korenike, pravilno obrežeš, morebitne rane izrežeš, zalego škodljivcev uničiš in obrezline sežgeš; to delo moraš opraviti sam ali pa ga prepustiti le res veščim in zanesljivim ljudem. 2. Da trosiš apno le jeseni in ga z odoravanjem zaorješ; če pa že moraš to storiti na vsak način spomladi, posipaj apneni prah po obrezovanju in ga takoj zagrni s prstjo. 3. Da takoj po obrezovanju pognojiš hmeljišče izdatno z dobro vležanim hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili in da vsekakor potrosiš na 1000 rastlin tudi vsaj 40 'kg kalijeve soli. 4. Da čim prej nabaviš potrebno škropilnico, da bo pri roki, ko jo boš potreboval. Svojim članom nudi najboljše Holderjeve škropilnice vsake vrste tudi najceneje Hmeljarska zadruga. 5. Da sodiš in presodiš sam vse delo za koristi našega hmeljarstva in nepristransko prisodiš vsakemu, kar mu gre. 6. Da nemudoma poravnaš naročnino za prvi hme-ljarsko-strokovni list v naši državi »Slovenski hmeljar«, oziroma ga takoj naročiš, če ga še nimaš. Razno Hmeljarsko društvo za Slovenijo ima v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 9. uri dopoldne redni letni občni zbor v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na dnevnem redu je letno poročilo, volitve glavnega odbora ter razsodišča, predlogi podružnic in slučajnosti. Pravico prisostvovati občnemu zboru imajo vsi člani društva, glasovalno in posvetovalno pravico pa imajo le delegati podružnic. Pridelek hmelja v Angliji je znašal lani (v Kentu 76.607 g na 4083 ha, Herefordu 22.860 g na 1613 ha, Sussexu 12.298 q na 641 ha in Worcesteru 11.329 g na 765 hal skupno 128.016 stotov proti 126.136 v letu 1935, torej lani za 1880 stotov več. Površina nasadov je znašala lani 7400 ha proti 7373 ha predlani, lani torej za 27 ha več. Povprečni pridelek na 1 ha je znašal lani 17-3, dočim predlani le 17*1 stotov. Večji pridelek je bil lani v Kentu in Sussexu, manjši pa v Herefordu in Wor-cestru. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: V kupčiji je zaenkrat docela mirno. Nekaj zanimanja sicer je za pičle, še preostale zaloge lanskega pridelka, vendar povpraševanja in zaključkov zadnji čas ni bilo. Vojvodina: V hmeljski kupčiji je razpoloženje prav mirno in so tudi zaključki le redki. Neprodano je še le slabše blago, za katero pa ni dosti zanimanja. Češkoslovaška: Pri pičlem zanimanju in povpraševanju skoro izključno le za izvoz so cene nekoliko popustile in noiira sedaj lanski žaieški pridelek 21 do 35 din, Uštecki in Roudnicki 11 — 17 din ter Dubski 4 do 8 din za kg. Zaključna tendenca je mirna, rezerviranost prodajalcev je popustila in cene se nagibajo v prilog kupcev. V Žafcu je znamkovanih doslej 34.425 stotov lanskega pridelka. Nemčija: Z ozirom na predvideno skrčenje površine hmeljskih nasadov je na tržišču nekaj več povpraševanja, vendar se z večjim prometom računa šele pozneje. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in tako notira za doma lanski Hallertau 52—59 din, Hers-bruck 44—47 din in Telfnang 52—61 din za kg. H koncu februarja je bilo neprodanih še 8107 stotov lanskega hmelja, in sicer 5807 stotov znamkovanega, ki je pretežno v rokah trgovcev, in 2300 stotov slabega ter za znamkovanje nesposobnega v posesti NHPD (največ iz okolišev Spalt, Hallertau in Württemberg). Francija: Pri prav mirni zaključni tendenci notira lanski alzaški hmelj iz druge in tretje roke 16—26 din za kg. Iz prve roke je v glavnem vse razprodano, le v okolišu Burgund je ostalo še nekaj več blaga, ki pa je tako slabo, da se menda ne bo dalo vnovčiti. Poljska: V hmeljski kupčiji je prejkoslej docela mirno in zaenkrat ne pride do nobenih zaključkov. Belgija: Pri prav mirni tendenci notira lanski Po-peringhe 16 din, letošnji v predprodaji za okfober-no-vember pa 15 din za kg. Anglija: V hmeljski kupčiji je sorazmerno mirno razpoloženje. Pivovarne so se z ozirom na vedno večji konsum piva dobro založile in so precej krite. Sicer pa so še neprodane zaloge le pičle. Ugotovilo pa se je, da hmelj, obilo škropljen z bakreno-apneno brozgo v kobufe, precej izgubi na pivovarski vrednosti. Amerika: Pri nadalje nespremenjeni in bolj mirni tendenci notira domači pridelek lanski 39—45 din, predlanski 28—35 din, letnik 1934 pa 20—25 din in starejši 14—17 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 56—70 din in predlanski 43—57 din za kg. Neka večja partija Oregon je bila prodana za tri leta naprej po 22, 17 in 13 din za kg. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg naj- boljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: letos lani Nemčija (Spatt), za doma . . . . . 62 95 Amerika (Oregon) . 50 15 inozemski . 77 81 Češkoslovaška (Žatec) . 35 41 Jugoslavija (savinjski) . 30 18 (vojvodinski) . . . . . 20 14 Francija (alzaški) . 26 22 Poljska (wolinjski) . 25 16 Belgija (Poperinghe) . 16 7 Škropilnice, hmeljarji, si nabavite čimprej, da bodo pravočasno na razpolago! Svojim članom dobavlja najboljša Haiderjeve škropilnice tudi najceneje HMELJARSKA ZADRUGA, r.z.z o. z, v Žalcu Za razvedrilo Tudi poštehje. Star tat Svojemu sinu: »Fant, to ni lepo, da vedno prikriješ svojemu očetu polovico plena. Pošten bodi raje, poštenje največ velja.« Idealist in realist. Gledališki ravnatelj: »Vi sploh nimate nič dramatičnega daru. Kako vam je le moglo priti na misel, da postanete igralec?« Igralec: »Kaj pa naj bi postal drugega, če imam toliko ljubezni do odra?« Ravnatelj : »Tesar!« Maturant. Profesor: »Gospod kandidat, kaj veste o vplivu alkohola na človeški organizem?« Maturant: »Oprostite, alkohola nisem še nikoli pokusil.« Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar jeprinjej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice '••••••••••••••••• •••••••••••••(•••g i Hranilnica Dravske banovine! S Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor § I —.......... i Pupilarno udreti 'žauoč. * J Obrestouanje najugodnejše. 5 S mmmmmm—mmmmmmmmmmm—mt * S Za vloge in obresti jamči Dravska banovina S s ■—1--------;-------------:--------• 9 z vsem premoženjem in vso davčno močjo. m L Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2. Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRAN I L N I CA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.