Posamezna števil« ka I Din. mesečno, če se sprejema list v uoravi, naročnina 4 Din, na dom in
fio pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna S"5 Diu, četrtletna 13 Din. Cene inse-ruiom po dogovoru
VONEDEEJSKI
S£0VENEC
Uredništvo Kopitarjeva ui. št b/lll
Telefon št 20V) in 294b — Rokopisi se ne vračujo
Ujmiva. Kujiitar-jeva uliea Stev. b Poštni ček račun Liubljitnu 15.179 Telefon Stev 2549
m
Evropa pod vtisom naše pritožbe v Ženevi
Knez - namestnik Pavte v Parizu
V Franciji povdarjajo evropsko važnost političnih razgovorov kneza-namestnika z angl. državniki
Pariz, 1. decembra. Jugoslovanski kncz-nnmestnik Pavle je s kneginjo Olgo prispel v Pariz na povratku iz Londona, kjer se je udeležil poroke angleškega princa Jurija. Pariško časopisje posveča veliko pozornost prihodu kneza-namsetnika in na široko razpravlja o razgovorih, ki jih je kiiez-namest-nik iinel v Londonu z angleškimi državniki, predvsem pa dveurno avdijenco predsednika angleške vlade MacDonalda, ki je sledila eno-urni avdijenci zunanjega ministra sir Johna Simona. Po avdijenci je MacDonald sklical sejo ministrskega sveta, ki se je po vesteh tukajšnjih listov pečala izključno s predmeti, o katerih sta razpravljala anp;leška ministra, ko sta bila v avdijenci pri knezu-na-mestniku, predvsem pa z jugoslovansko pritožbo v Ženevi- Posebno točne informacije prinaša »Echo de Pariš«, ki pravi, da je »predsednik MacDonald bil že v drugič sprejet od jugoslovanskega kneza-nainestnika in da bo bivanje kneza namestnika Pavla v Londonu, kjer dobiva od vseh strani najod-ličnejša priznanja za svojo politično daleko-vidnost, v vsakem oziru koristilo Jugoslaviji ln Evropi. Knez-namestnik Pavle, lako nadaljuje dopisnik »Echo de Pariš«, je v Londonu, kjer je njegova osebnost napravila tako ugoden vtis, javno izjavil, da mu predvsem leži na srcu, da sezločinski umor
njegovega bratraneakralja Aleksandra popolnoma pojasni in d a seoni.kisoodgovorni.tudikaznu-j e j o. List na koncu dopisa tudi dostavlja, da se angleška diplomacija danes še bolj trudi, da pridobi Italijo za bolj plemenito in bolj pravično politiko do Jugoslavije.
Pri predsedni u Lebrunu
Predsednik francoske republike Albert Lebrun je priredil na čast knezu-naintslniku in njegovi ženi častne kosilo v elizejski palači. Po kosilu so trajali važni razgovori šc dolgo časa. Ob 5 popoldne pa je knez-namest-nik sprejel v dolgi avdijenci zunanjega ministra tavala. Na kosilo so bili povabljeni člani kneževega spremstva, naš poslanik v Parizu, predsednik francoske vlade, vojni mornariški in letalski minister ter višje osebje uprave predsednikovega doma. Kneza namestnika je pariško ljudstvo na ulicah spoznalo iu mu priredilo prisrčne izraze sj»o-štnvanja in navdušenja.
Belgrad, 2. dec. m. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je s sinočnjim vlakom v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Markoviča in načelnika političnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Mar-tinca odpotoval v Ženevo na izredno zasedanje Sveta Zveze narodov.
Po udarcu, ki ie treščil na Madjarsko
Avstrijo lovijo
Kancler Schuschnigg je odbil zahtevo Gombosa, naj Avstrija podpira madjarsko obrambo v Ženevi
Dunaj, 2. decembra. (Ing. Sch.) Vaš dopisnik je 4obil verodostojne informacije o pomenu zadnjega »lovskega« obiska madjarskega ministrskega predsednika — sedaj maršala — Gombosa v Avstriji. Madjarska se z vsemi silami trudi, da bi tudi Avstrijo vpletla v spor, ki je nastal kot posledica mar-sejskega zločina, lako ie maršal Gombos prinesel seboj v Neuberg pri Miirzstegu, kjer so se vršili dvodnevni »lovski sestanki« s Schuschniggom in italijanskim poslanikom Preziosijem, že napisane predloge o sodelovanju Avstrije in Italije pri obrambi Madjarske v Ženevi. Zahteval je od avstrijskega zveznega kanclerja, naj podpiše pismeno zagotovilo, da bo avstrijski tisk usmeril tako, da bo zagovarjal Madjare in pobijal Jugoslavijo in države Male zveze in drugič, da naj se Avstrija pridruži madjarski spomenici, ki jo bo v odgovor na jugoslovansko poslala Zvezi narodov, na isti način, kot tta Češkoslovaška in Romunija podprli jugoslovansko pritožbo. Maršal Gombfls je izjavil, da ima pravico zahtevati to podporo in sicer v imenu rim-ike trozveze, sklenjene 17. marca 1934 v Rimu, ki ni prinesla mnogo korish Madjarski, a od katere pričakuje Madjarska vsaj to, da ji bo stala ob strani v Ženevi.
Heimwehr hoče -
Schuschnigg noče
Avstrijski zvezni kanehr se je upiral Gombo-icvim zahtevam, ki jih je podpiral tudi Preziosi, češ, da išče Avstrija samo neodvisnost svoje države in da želi, da živi z vsemi svoje sosedami v dobrih odnošajih. Znano je, da je knez Starhemberg, ki se je tudi nahajal v Nenbergu, v imenu Heimvvehra zagovarjal Gombdsovo zahtevo, češ, da se naj Avstrija pridruži Madjarski in Italiji, tako da bo Evropa »poznala tako moč rimske trozveze. Toda kancler Schuschnigg je vztrajal ori svojem stališču in tako se je v glavnem sestanek v Neubergu končal brez pravega uspeha. Avstrija bo ostala v tem vprašanju rezervirana in v ozadju. Na tem stališču stoji tudi zunaji minister in vse višje politično vodstvo v Avstriji, izvzemši polkovnika Adama, ki seveda podpira Madjare.	, .
Vaš dopisnik je na merodajnem mestu stavil vprašanje, te so gornje vesti verodostojne, pa je dobil sledeči, nekoliko izmikajoči se odgovor:
»Avstrija išče jamstev za svojo neodvisnost.
Kmstva naj ji dajo vse velesile, brez razlike. Mi se mo torej izogibali vsakemu koraku, ki bi delal ležave Irancosko-italijanskemu zbližanju. Sicer smo pa ravnokar dosegli velik denarni uspeh v Londonu
in v Parizu, kar dokazuje, da nam te velesi'e zaupajo. Mi se ne bomo oprede ili, ker nam je dragocena pomoč vseh. Avstrija ne bo storila ničesar, da bi še povečala spor m d Malo zvezo in med rimsko trozvezo, od katerega bi vlekel koristi samo hitle-rizem, ki je in ostane največji in najbolj nevarni nasprotnik neodvisne in samostojne Avstrije.«
Mislim, da je moj informator pravilno tolmačil stališče zveznega kanclerja. Avstrije ne bodo mogli polegnili v ta spor. Pri tem pa naj nas nikar ne moti, če bo morita kakšno heimvvehrovsko časopisje poskušalo izražati drugo mnenje, če mu bo državna cenzura to sploh pustila. Kajti v Avstriji imamo sedaj tudi cenzuro.
Dunaj, 2. decembra. AA. Iz Berlina sta prišla dva višja uradnika prosvetnega ministrstva, in sicer svetnik Senner in stotnik Fachsel. Njun prihod ie prvotno zbudil precejšnjo pozornost, ker so mislili, da ima ta posebno politično poslanstvo. Zdaj se pa zdi, da sta ta dva uradnika samo začasno prideljena nemškemu poslaniku na Dunaju brez kakšnih posebnih političnih funkcij.
Demonstracije v Pešti
Budimpešta, 1. dec. b. Dijaške demonstracije proti državam Male zveze, ki so izbruhnile že včeraj popoldne, so se tudi danes nadaljevale. Ker je »Uj Magvarrsag« v posebni izdaji hujskal proti nekemu češkemu trgovcu Urbaneku, ki da se je nedostojno izrazil o Madjarski, so dijaki navalili na notranje ministrstvo, kjer so zahtevali takojšnji izgon tega trgovca. Od tam se je razvila ogromna povorka, ki je med vikom in krikom šla pred tovarniška poslopja Ceha Urbaneka, a je zadela na močne policijske oddelke, ki so vsak dostop do tovarne zaprli. Narod se je nato valil nazaj proti vseučilišču, a tudi tam je že stala policija, ki je morata seči po gumijevkah, da ohladi navdušenje nekaterih, ki so zaceli že malo razbijati po oknih. Od univerze so se dijaki zlili na Ring, kjer so začeli vpiti proti državam Male zveze in proti dogodkom zadnjih dni v Ženevi. Policija je v treh avtoskupinah sledila demonstrantom in jih zopet prepodila. V Andrassijevi ulici je prišlo do srditih spopadov med dijaki in policijo. Policija jih je morala nekaj prijeti in odpeljati v zapore. Dijaštvo sc je med neprestanim divjim vpitjem podalo pred policijsko ravnateljstvo, ki ga je hotelo obmetavati s kamenjem, česar pa niso mogli izvesti. Manjše skupine so hotele obiskati tudi jugoslovansko in češkoslovaško poslaništvo, toda silno močni oddelki policije na konjih so zaprli vse dohode do poslaništev in sicer v
velikem, neprestopnem kroeu. Ker pričakujejo, da se bo nocoj peljal skozi Buuimiiesto ludi romunski zunanji minister, ki se vrača domov, je policija poslala na glavni kolodvor ojačene policijske oddelke in dala zastražiti vso železniško progo do romunske meje.
Pariz, 2. dec. IO. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da pogajanja med Francijo in Italijo ugodno napredujejo. Ni res, da bi bile nastale kakšne nove ovire. Tako jc zelo verjetno, da bo zunanji minister Laval mogel potovati v Rim še pred Božičem, okrog 20. decembra.
Franjo Neubauer:
Tolažba domovini
K prazniku zpdinjrnja.
Kako si one mil, moj rodi Vel pesem (i ne peva. Moj doni, teman si vsepovsod, nofi te plaši odeva! Od vzhoda do zapada ugdsnila je nada. Od severa do juga le jad in teika tuga! Ah, ni ga vet, ki brate Iri zedinil je v driavi, desnicam silne dal moti in v srca vlil ljubdvi. Kako od tebe zdstnr gost naj dvignem, zemlja sveta P.' Kako, moj ndrod, naj raddst vzbudi ti pesem vneta?!
Oj dvigni, moj dom, se iz mračnih temin! Moj narod, ne mdlti sred muk, boletinl
Jutrdnja je zarja nai mladi vladar, a zvesta ljubezen nai šolnini je iar.
In pesem svobdde kipi do nebd, od vrotih, mogofnih razvneta ieljd.
To niso glasdvi preplaienih ptic! Ta spev neustrašen, ponosen je klic.
Posluia ga rilni, najvišji Gospod, ljubel kakor ole nai dom in nai rod.
ii
Kongres Glavne zadružne zveze
„Mi zadružniki nismo črnogledi
Velik govor predsednika dr. Antona Korošca o odrešilnih nalogah, hi čakajo jugoslovansko zadružništvo v bodočnosti
Hitler ponuja mir
Laval odgovarja Iskren poziv Nemčiji
Neodvisnost Avstrije je predpogoj za ravnotežje Evrope
Francoski zunanji minister je v nofi od petka na soboto, kot je »Slovenec« napovedal, imel daljši, silno važen govor v franooskem parlamentu. Za razumevanje položaja ta govor danes v posnetkih prinašamo.
V	začetku svojega govora je Laval priznal, da se Francija nahaja v živih pogajanjih za sporazum v Italijo in da pogajanja zelo zadovoljivo napredujejo. Toda do popolnega sporazuma pa je nemogoče priti, ako se istočasno ne izvrši tudi zbližanje Italije z državami Male zveze.
V	pogledu Nemčije je Laval podčrtal, da meu ooema državama ni nikakih sporov glede ozemelj ali meja. Potrebno je sedaj samo še, da s« posaarski plebiscit izvrši in da se spoštuje želja večine po-saarskih prebivalcev. V tej zvezi je omenil tudi, da je nedavna debata v angleškem parlamentu dokazala, da se bo Anglija začela oboroževati, ako na kontinentu ne pridemo do sporazuma v razorožitvenem vprašanju. Nemčija je poklicana, da kot enakopravna
država sodeluje pri utrditvi evropskega miru. Hitler je naglasil svojo voljo za mir. Francija ga poziva, da spremeni svoje besede v dejanje.
Evropa potrebuje miru, je dejal Laval, in zato naj se nikdo ne zaganja v sedanje politične meje. Laval je v prisrčnih besedah apeliral na Nemčijo, nai se pridruži vzhodnemu paktu, da se bo na evropskem vzhodu ustvarilo pomirljivo ozračje.
Glede Avstrije je Laval povedal, da je in ostane neizpremenjena smrenica francoske zunanje politike, da se vsestransko zajamči njena neodvisnost in svoboda, ker ie to edini predpogoj za pravilno ravnotežje v srednji Evropi.
Vsi so se čudili, da Laval niti z besedico ni omenil Poljske.
Pariz, 2. decembra. A A. Po vesteh iz zanesljivih virov se je Hitlerjev posebni odposlanec v. Rib-bentrop v teku včerajšnjega dne sestal z nekaterimi uglednimi francoskimi političnimi osebnostmi Pri tej priliki je bilo tudi govora o zhližanju med l ran-cijo in Nemčijo.
Zagreb, 2. dec. b. Danes dopoldne je bil glavni občni zbor Glavne zadružne zveze iz Belgrada. Na ta občni zbor so prišli vsi delegati, ki so včlanjeni v zvezi, tako da je bila dvorana zbornice napolnjena do zadnjega kotička. Prisotni io bili tudi kot zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. general Pekič, minister dr. Angjelinovič, šef oddelka v Mednarodnem uradu dela v Ženevi g. Maurice Colomben, zastopniki Kmetijskega društva iz Belgrada, dekan gospodarske fakultete Tavčar in drugi.
Vse prisotne je pozdravil predsednik Glavne zadružne zveze g. dr, Anton Korošec, bivši ministrski predsednik.
Otvoril je občni zbor in ugotovil, da je podan kvorum. Z ozirom na žalostno usodo, ki je zadela državo pred dvema meseccma, je Glavna zadružna zveza že v Belgradu imela svojo komemorativno sejo in dala izraza svojemu ogorčenju radi mar-sejskega zločina in svoji boli radi velike izgube za našo domovino. Vendar misli dr. Korošec, da je naše razpoloženje tako tudi danes, ko smo se sestali v našem belem Zagrebu na glavni občni zbor naše zveze, da izrazimo jasno in javno zahvalo velikemu zaščitniku svobodne zadružniške misli, vas pa pozivam, da v zahvalo in slavo vzkliknete iz dna srca blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju »Slava« (sprejeto).
Vendar sem uverjen, je nadaljeval dr. Korošec, da svobodna zadružniška misel s tragično smrtjo pokojnega kralja ni izgubila najvišje zaščite, temveč da bo tudi Nj. Vel. kralj Peter II. z modrim in požrtvovalnim sodelovanjem kraljevskega namestništva naklonil nam svojo pozornost in bri-go, dobro vedoč, da more pravo potrebno in učinkovito pomoč nuditi našemu kmetskemu gospodarstvu samo svobodno, pa dobro organizirano zadružništvo. V tem globokem prepričanju vas vse pozivljem, da vzkliknete z menoj: »Živelo Nj. Vel. pozivljem, da vzkliknete z menoj: »2ivel Nj. Vel. kralj. Peter II.!« (Sprejeto.)
»Beseda kriza je bila še pred petimi loti splošno znana samo v političnem in zdravniškem leksikonu. Danes pa je ta beseda poznana in razumljiva vsem od otroka do starea, majhnega in velikega, inteligenta, kmeta in malomeščana, zato ni nikako čudo, če tudi zadružništvo ni ostalo neprizadeto po splošni gospodarski krizi. Vendar je več kakor gotovo, da se inore ta kriza i žrtvami izlečiti in spraviti vse zadružno gospodarsko življenje v zdrav in pravilen pokret. Kakor suhe livade z dovajanjem vode zopet oživijo in ozelenijo, lako bi tudi naši gospodarski kanali, katero predstavlja naše svobodno ladružništvo, mogli i nekoliko pomoči naše narodno gospodarstvo spraviti zopet v pravilno in zdravo delovanje. Četudi priznavam, da je ta splošna kriza zajela tudi zadružništvo in zadružniško gospodarstvo, vendar moram tndi pri tej priliki glasno in jasno naglasiti, da zadružniška misel med nami ni niti zn trenutek prišla v nevarnost krize. Nasprotno, čim večja je socialna beda. čim večji je gospodarski kaos na svetu, čim bolj je zmeden odnos med proizvodnjo in uporabo, tem večja, tem globlja, tem trdnejša je naša vera v rešilno moč zadružnega gospodar stva. Red in sestav v gospodarski kmečki državi, kakršna je tndi naša država, se more najlažje doseči z gospodarstvom, urejenim na zadružni podlagi. Sanio tu imamo tako individiializem kakor koicktiviicm, egoizem in altruiiein. svobodo io or-
ganizirano disciplino, vse v tvojih mejah in vse v potrebni meri. Nobenemu sistema idravljenjm gospodarske kriie se ne bo to posrečilo bolj kakor sistema, ki bo bolno gospodarstvo potegnil iz okvirja potom ladrušništva. Nadejam «e, da mi nobeden zaradi teh mojih par besed ne more očitati, da politiziram. To ni politika, to je naša intenzivna skrb in briga za zdravje naše drtav«. Večkrat se nam na neupravičen način očita, da mo v Zvezi politiki in da bi bilo najbolje Zvezo depolitizirati. Jai ta jasno in glasno izjavljam, da smo v svojem ladruiniškem delu samo uidrulniki, katerim je na srcu samo sreča, veličina in blagostanje naroda in driave, kadar pa vstopamo v zvezno hišo, puščamo strankarstvo pred vrati. To niso prazne besede, temveč jih podkrepljuje naše delo delo t 15 letih. Kdor govori drugače, ta nas samo opravlja. Katera tako velika institucija, kakor j« naša Glavna zadružna zveza, se more ponašati, da ima v svoji sredi vse Srbe, vse Hrvate in vse Slovence! Vendar nikdar ni zaradi tega imela niti najmanjšega incidenta, ker jo vedno in povsod bila strogo enakopravna. Imela je v svoji sredi politike vseli strank, vendar nikdar ni bilo niti najmanjšega incidenta, ker je bila prava zadružniška misel dejanski depolitizirana. Tn je naš ponos, upanje in naša bodočnost. Mi čutimo neprilike in pretežki sedanji čas, vendar ne gledamo kakor mnogi gospodarski teoretiki v zrak, temveč na zemljo, v sredino svojega naroda, s katerim smo vezani h tisoč nitmi in čutimo vso narodovo nesrečo. Kljub temu smo mi zadružniki oni, ki nismo Dikdar pesniisti, ki ne gledamo skozi črna očala, temveč smo optimisti, mi verujemo v srečo, blagostanje in napredek naroda in domovine, ker smo polni vere in nade v moč svojo zadružne misli. Bratje zadružniki, tej misli bomo vedno ostali zvesti. jaz vas vse skupaj še enkrat lepo pozdravljam in pozivljem, da začnemo svoje dnevno delo.c
Ob koncu jo g. dr. Korošec predlagal vdanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku Uzunoviču in kmetijskemu ministru Kojiču.
Nato je v imenu kmetijskega ministra imel govor ing. Zoričič in izrekel željo za uspiešno delo. Glavni tajnik Zveze ing. Varga jc prečital tajniško poročilo, ki je natiskano v posebni brošuri. Nato se je čitalo blagajniško poročilo, v imenu upravnega odbora pa so govorili V o j a L a z i č , dr. Kosi č in Branko Suče vič. Poročilo upravnega odbora je bilo soglasno odobreno. Nato sc je prečitalo poročilo nadzorstvenega odbora, potem pa je bil upravnemu odboru podeljen absolutorij. Sledile so dopolnilne volitve v upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni namesto Posavca ing. Poštič, namesto Simiča Prohazka, namesto Antoliča pa Sirati.
Zalem jc ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani dr. B a s a j imel stvarno predavanje o nujnih korakih za popolnitev zadružnega dela in za pomoč kmetovalcem. Ing. Varga pa je prečital brzojavke in pozdrave, ki so bili poslani na občni zbor, končno pa je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se v prvi vrsti nanaša na problem razdolžitve kmeta, zahteva se dolgoročno odplačevanje vsaj 25 let s 5 odstotnimi obrestmi. Občni zbor jc bil zaključen ob 2, potem pa je bil banket v mestni kleti, na katerem je govorilo več govornikov, med njimi tudi g. Colomben iz Ženeve, kateri jc prinesel pozdrave našemu zadružništva od Mednarodnega Brada delt.
Prireditev Obrtniškega tedna
Obrtniški teden v Mariboru
Ljubljana, 2. deo.
Slovenski obrtniki, v borbi za obstoj svojega stanu, kažejo sedaj zelo voliko živahnost, da se uveljavijo kot stan in da občinstvo opozore na visoko kakovost svojih izdelkov. V stremljenju, da se čim bolj uveljavijo, so priredili po vsej banovini »obrtniški teden« s shodi, predavanji, razstavami itd. To gibanje je zelo Široko zasnovano in bo nedvomno imelo viden in trajen uspeh. Obrtniški teden je pripravil poseben Klavni odbor s krajevnimi odbori. DruMvo jugoslovanskih obrtnikov (Pičmanovo gibanje) se je organizaciji priključilo na ta način, da je tudi samo sklicalo poseben obrtniški dnn v dvorani OUZD. Shod je vodil g:- Pičman.
Drugo zborovanje obrtnikov je bilo da-neis dopoldne v hotelu »Union«.
Zborovanje je otvoril z pozdravom vseh navzočih, zlasti pa odličnih predstavnikov, predsednik jr. Josip Rebek, ki je govoril o bogatih tradicijah obrti in nato obširno iro-voril o gospodarski krizi, ki je zadela obrtnika. Obrtnik pa je s kakovostjo in cenenostjo svojih izdelkov še vedno konkurenčno zmožen tujemu manjvrednemu industrijskemu blagu, ki se izdeluje in uvaža k nuni v množinah.
Lep nagovor je imel ban <lr. Marušič kot predstavnik državne oblasti ln kot pokrovitelj obrtniškega tedna.
Zelo topel govor je imel nato predsednik Katoliškega rokodelskega društva kanonik Stroj. Opravičil je škofa dr. Rozmana, ki bi se sam udeležil prireditve, pa je zadržan po dušnopastirskih potih, naročil pa mu je, da pozdravi v njegovem imenu to lepo obrtniško prireditev. Cerkev skrbi za vse stanove, prav posebno pa ji je pri srcu obrtniški stan, ki si ga je tudi naš Zveličar izbral sam. ko je bil še na zemlji. Zgodovina nči. kako je Cerkev skrbela za obrtniški stan v srednjem veku, in tudi naši misijonarji, ki spreobra-čajo podane, jih poleff drugih dobrin uče tudi obrtnške?.a dela. Obrtniški stan izkazuje lep napredek hudo pa je, da zaradi krize toliko trpi. Zato je potrebno, da še bolj cenimo domače izdelke in da imamo do obrtniškega stanu prav posebno spoštovanje. Obrtnik ni samo izdelovalec, temveč je tudi vzgojitelj naraščaja. Težko dandanes mojster preživlja vajence in zato so važna razna društva kakor ravno Rokodelski dom, ki skrbe kolikor toliko za rokodelski naraščaj. Kmctski in delavski starši so obrtniškemu stanu zelo hvaležni, ker skrbi za njihov naraščaj.
Z lepimi govori so pozdravili obrtniško prireditev v inisuu svojih organizacij in stanov, izrazili vzajemnost z obrtniki še: Ga- Ivroftova v imenu novoustanovljene ba-novinske Ženske zveze, g. Kosem v imenu Delavske zbornice, g. Kares Soss v imenu Združenja trgovcev, ki se je posebno zahvalil za popolno solidarnost, ki so jo obrtniki pred kratkim pokazali z ljubljanskimi trgovci, dipl. agr. Jamnik v imenu Narodne Odbrane, direktor .lančigajj v imenu mestne občine, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, zastopnik delavskih strokovnih organizacij g. Hricelj in zastopnik diplomiranih tehnikov u. Avgust Kuhar. Zaključno besedo je imel nato predsednik krajevnega prireditvenega odbora g. Pučnik.
Predsednik Rebek je prečita! nato resolucijo v smislu svojega govora. Resolucija je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta, nakar je predsednik Rebek zakliuoil lepo uspelo zborovanje.
Obrtniški sejem na Mestnem trga.
Včeraj popoldne je bila na Mestnem trjru r bivši Suttnerjevi hiši slovesna otvoritev krasne razstave pod naslovom »Obrtniški fcvien«. Otvoritve se je udeležilo več odličnih zastopnikov. Vse zbrane je pozdravil predsednik Josip Rebek, ki je omenjal našo nn-nodno tragedijo v Marseju. Obrtniki so imeli v pokojnem kralju visokega zaščitnika in podpornika. Primeren govor je imel nato pokrovitelj razstave župan dr. Puc, ki je razstavo otvoril. V lepem govoru je povdarjal važnost obrti za narod tudi predsednik Zbornice za TOI .Telaein-
Nato so si gostje ogledali krasno in veliko razstavo, ki obsega vseh pet etaž bivše Suttnerjeve hiše. Ze popoldne, še bolj pn danes je občinstvo prav navalilo na to razstavo. Razstava je res reprezentativna in dela našemu obrtništvu vso čas. Obisk razstave priporočamo kar najtopleje.
tTužiiega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospa
OLGA ŽOHAR
trgovka ▼ Kamnici pri Mariboru
nenadoma, po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 44. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne iz hi$e žalosti v Kamnici.
Kamnica pri Mariboru, 2. dec. 1934.
Globoko žalujoči mož, otroci in ostalo sorodstvo.
J- Po trudapolnem življenju je Se! v 1 soboto 1. decembra 1934 k nebeškemu Očetu po večno plačilo naš predobri mož, oče in prijatelj
FRANC RIBIČ
trgovski zastopnik
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 3. decembra ob pol treh na mestnem pokopališču v Pobrežju. Za njim žaluje globoko potrta žena Ljudmila, hčerka Milica, vsi sorodniki in prijatelji. Sv. maša zadušnica za preblagega rajnkega sa bo tlužila 4. decembra ob 8 zjutraj v Frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 2. decembra 1934.
Maribor, 2. decembra.
»Obrtniški teden«, ki se je zučel včeraj, je dal Mariboru posebno obeležje. Mariborski obrtniki so la svoj »teden« temeljito in dobro organizirali. Pokazal je to že pričetek včeraj zjutraj.' Mogočna četa obrtnikov, pomočnikov in vajencev se je zbrala ob pol 9 na dvorišču Narodnega doma ter nato odkorakala v skupnem sprevodu v frančiškansko baziliko k sv. maši. Iz bazilike so krenili obrtniki v velikem sprevodu skozi mestne ulice do kazin skega poslopja. V spodnji dvorani Kazine so obrtniki na innnifestanten način proslavili praznik Zedinjenja. Slavnostno zborovanje je otvoril z lepim nagovorom predsednik Slovenskega obrtnega društva Ivan Sojč, ki je pozdravil vse udeležence.
Učitelj Rode Je imel nato vzigajoč govor o pomenu L decembra za nai narod. Mala Jemčeva Verica j« ljubko deklamirala pod z zelenjem okrašeno sliko mladega kralja Petra II., ki jo je dovršeno naslikal mariborski slikarski umetnik Franjo Hor-vst, nato pa je še govoril Vahtar o pomenu obrtniškega tedna. Sledila je razdelitev nagrad, ki so jih prejeli pomočniki in vajenci za svoje izdelke, razstavljen« na veliki obrtniški razstavi ob priliki letošnjega Mariborskega tedna. Dan se je zaključil z uspelim družabnem večeru pri Orlu.
Danes dopoldne so priredili obrtniki manife-stacijsko zborovanje v Kazini. Ker so bili danes obrtniki iin trgovci zadržani ludi v svojih odprtih poslovnih lokalih, je bilo zborovanje manj učinkovito obiskano. Otvoril jo je Vahtar. Govorila sla nato o težnjah in načrtih obrtnikov predsednik Združenja čevljarjev Krnjcer iu predsednik Združenja krojačev Reicher. Tekom prihodnjega tedna hodo imeli mariborski obrtniki še več strokovnih predavanj.
S koncertne turneje Glasbene Matice
V Varni ob Črnem mor m
Varna. 28. nov.
Po velikih serpentinah smo včeraj v zgodnjih popoldanskih urah zapustili prijazno Veliko Trnovo, ki se je skrilo končno popolnoma za strmimi grebeni. Skozi dva predora pod mostom in preko dveh vitkih mostov smo zdrčnli na desni breg reke Jantre ter dalje mimo visečih Inporovih formacij nn odprto ravnino. Se nekajkrat se na<m je prikazalo mesto za hip s svojimi hišicami, kakor lastavičja gnezda prilepljena na strme pečine, prebivalstvo nam maha z robci v slovo, dokler nam ni lepa slika zginila za ovinkom. Mimo velike sladkorne tovarne smo zavozili na ravnine z rodovitnimi polji, vinogradi, travniki, levo in desno nizki grebeni, preko katerih brije precej ostra burja. Skozi šipe nam pripeka gorko sonce v kupejo. Vse opazuje mimo liežečo lepo okolico, nekateri so si privoščili popoldanski počitek, drugi zlagajo verze ua spodbudo Adamiča, ki hoče, da naš zbor vsaj že v Šumeni zapoje svoje geslo po vzgledu bolgarskih zborov, ki nnm pri vsakem sprejemu in drugih prilikah vedno znpojo najpreje svoje geslo »Rodna pesem«- Bogve, koliko skritih talentov imamo v svojih pevskih vrstah! Mimo mest Popova, Šumena n Kaspičana smo že v temni, a zvezdnati noči prispeli do podolgovatega jezera na naši desnici, otl koder so se že blestele luči Varne ob Črnem morju.
Vse bega po hodnikih in sili k oknom, da bi videli — morje, ker so še tudi taki med nnmi, ki jiin ni bilo dano videti niti našega jugoslovanskega morja. Izstopimo v Varni. Zopet ljubeznivosti, presenečeuja, pozdravi. Skladatelj iu vodja pevskega zbora tukajšnje katedrale g. Krstov se prvi prerije do našega Adamiča, ga poljubi in objame, knkor da sta si rodna brata ter mu izroči ogromen buket cvetja. Moški zbor »Morski zvuei« zapoje našo himno, mi bolgarsko in zopet oni »Rodno pesem«, katero že tudi mi pomalem z njimi pojemo. Predsednik »Morskih zvokov« svečenik Popov nas {.ozdravi v imenu pevcev, potem pu se kar vrste zastopniki mesta, gledališča in radio postaje v Varni. Vsem se zahvali predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. S. Pečenko, pevci-rloniačini pa medtem pripenjajo našim Ziiake v bolgarskih barvali. Množica kljub pozni uri vzklika in se preriva k našim kov-eeg6m. da nnm jih odnese pred kolodvor na vozove. Zopet lepi vzgledi našim pevcem, kako se sprejemajo bratska pevska društva! Večerja in spat. Treba se je odpočiti, pripraviti za zadnje 4 naše koncerte (Varna, Šu-men, Ruse, Pleven), ki se vrše v krajih, ki so v glasbenem ozru morda delikatnejši od že štirih nbsolviranib (Sofija, Plovdiv, Stara Zagora, Veliko Trnovo).
Ker so snoči nismo mogli prepričati, ali je res Črno morje — črno, smo zgodaj vstali ter se iz mesta spustili k malo nižje ležečemu obrežju in nekoliko nemirnemu morju. Neverni so vtikali prste v slano vodo, da so se na licu prepričali, ker jim roka ni iiočrnela. In niti premrzla ni preveč. Valovi pluskajo daleč po kristalni, belkasti mivki, ki pokriva vse obrežje med nosovoma Ga lat a in Bvk širno grad, do kamor sega naše oko. Pred nami pa se razprostira brezkončna vodna ravninn, ki prehaja v meglo v daljavi. Zal tudi nebo ni bilo popolnoma jasno in se je bilo bati, da prične deževati. Ogledali smo si zato zanimiv akvarij s favno Črnega morja, kopališče in ogromne parke pred kopališčem. Med tem se je nebo popolnoma zjasnilo, morje se je oprostilo poslednjih meglenih pegic ter se nam pokazalo v vsej svoji razkošnosti.
Popoldne smo naredili z avtobusi izlete ob obali na carski dvorec Eksimograd (7 km od Varne) in v samostan sv. Avguština, ki je 12 km od Varne proti bolgarsko-rornunski meji. Cesta je do Eksimograda asfaltirana in tudi nnprej dobro vzdrževana, zato jo vožnja ob morju tukaj izreden užitek, kateri naj bi bil vsem dan in omogočen. Na malih vspe-tostili na levi se vrste med vinogradi vile za vilo, katerih prebiva poleti v«« kar imn nekaj več pod palcem, na desni pa modra morska gladina, ki spreminja na vsakih to liko in toliko metrov svojo barvo, ki pa je vedno le še modra. Videli smo tudi velikn"-ska poslopja morskih zdravilišč, kjer so *e v soncu greli na terasah bolui na kostni jo-tiki in živčno onemogli. V dol j i se vidi zadnje bolgarsko mesto pred romunsko mejo, mesto Knvarna, pod nizkim gorskim hrbtom, ki se vije v soncu vzdolž Dobrudže. Tndi v ogromen botanični vrt v carskem gradu Eksimograd so nas na nazn.ipoti spustili, kljnh temu, da se ravno sedaj tam nnhaja bolgarski car Boris. Presenetila nas je priprosiost tega domala po)»lnoma naravnega pnrka z vsemi mogočimi rnstlinmmi, nikjer nismo opazili varnostnih organov in nam niso druge trn pobrali kot fotografske aparate, katere so nam seveda pri izhodu zopet vrnili. Ko smo obšli tudi dokaj skromen, a zelo idiličen carski dvorec, se je marsikomu porodiln skrita in _ neizraže-na želja, da bi se nam za kakšnjo zaveso prikazal za hip sam car. Pa ga ni bilo. Pozneje so nam zatrjevali, da ga tiakrat ni bilo doma, četudi je visela na dvorcu zastava. Pač pa imamo vest, da se car udeleži našega nocojšnjega koncerta v mestnem gledališču. Ali smemo pričakovati te častit
Zadrvia poročila
Izbirna nogometna tekma za Pariz in Atene
Belgrad, 2. dec. m. Na športnem igrišču Jugoslavije sta danes nastopila dva teama jugoslovanske reprezentance, določene za poskusno tekmo radi izbire igralcev za bodočo nogometno tekmo proti francoski državni reprezentanci v Parizu in proti grški državni reprezentanci v Atenah. Za to poskusno tekmo sta bila določena A in B team. V A teamu so bili: Glazer, Ivkovič, Lukič, Arse-nijevič, Gayer, Lesner, Glišovič, Živkovič, B. Marjanovič, Petrak in Zečevič. B team pa so sestavljali- Gligorijevič, Radovanovič, Mitrovič, Petrovič. Stevadetič, Božič, Tirnanič, Valjarevič, Sekulič, Vujadinovič in Sarič. Na tekmi je premagal B team A moštvo z rezultatom 3:2 (2:2). Takoj po tej tekmi je odbor treh JNZ sestavil naš državni team za nogometni tekmi proti francoski in grški reprezentanci, in sicer takole: Glazer, Ivkovič, Matosič, Arsenijevič, Gayer, Lesner, Glišovič, Živkovič, B. Marjanovič, Vujadinovič, Zečevič. Odbor treh je istotako določil 11 igralcev za rezervo, ki bodo z našim državnim teamom potovali do Ljubljane, kjer se bo spet vršila poskusna tekma med obema moštvoma. Po tekmi v Ljubljani se bodo izbrali najboljši igralci izmed rezerve enajstorice, ki bodo odpotovali z določenim teamom za meddržavno tekmo v Parizu in Atenah, kot rezerva.
Belgrad, 2. dec. m. Na včerajšnji medmestni tekmi je reprezentanca Zagreba premagala reprezentanco Belgrada s 3:2 (1:1).
čakovec, 2. decembra, b. Cakoveški : Hermes 2 : 1 (1 : 1).
Proslava dri, praznika
Ljubljana, 2. decembra.
Letošnja proslava obletnice državnega zedinjenja je bila še vsa pod vtisom velike zgodovinske žaloigre v Marseju. Se do dneva pred narodnim praznikom so na mnogih poslopjih visele črne zastave, ki so bile včeraj izmenjane z narodnimi tribarvnicami, pa še te so bile v mnogih primerih opremljene z žalnimi trakovi, ponekod pa so visele na pol droga. Zaradi narodne žalosti je tudi izostala običajna manifestacija z godbo.
Ob 10 dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja. Cerkveni obred s »Te Deumom« ja opravil ob asistenci vsega kapitlja in številne druge duhovščine škof dr. Rožman. Cerkvenemu obredu so prisostvovali vsi odlični dostojanstveniki, tako ban dr. Marušič, divizijonar general Cukavac, župan dr. Puc, rektor dr. Ramovž, predstojnik* vseh oblasti in uradov, celoten občinski svet, konzularni zbor, aktivni in rezervni častniki, gasilci, polnoštevilni javni uradniki, člani raznih narodnih društev ter drugo občinstvo. Cerkev je bila nabito polna. Po »Te Deumu« so bile molitve za kralja Petra II. Med cerkvenim obredom je bila pred stolnico postrojena častna vojaška četa.
Ob istem času je bil obred tudi v evangeljski cerkvi, med lem ko je bil v pravoslavni cerkvi že ob 9. Tudi tema dvema obredoma so prisostvovali številni civilni in vojaški dostojanstveniki.
Časnifiarsfti koncert v Unionu
Zvečer ob 8 je bil v veliki unionski dvorani že dobro ukoreninjeni in običajni časnikarski koncert. Kljub temu pa je bil koncert izredno lepo obiskan, tako da so bile vse vstopnice razprodana in dvorana polna, kar dokazuje prvič visoko kvaliteto časnikarskih koncertov, drugič pa priljubljenost časnikarskega stanu med vsemi sloji prebivalstva. Koncerta so se udeležili tudi mnogi dostojanstveniki, tako ban dr. Marušič, župan dr. Pue in drugi. Na čelni steni dvorane je visela slika kralja Petra II., pred podijem pa je bil Pirnatov najnovejši kip kralja Aleksandra.
V	uvodu je dramski umetnik g. Emil Kratj občuteno recitiral Gradnikov poem Prolog o smrti in življenju, ki ga je priobčil sobotni »Slovenec«. Koncertni del večera je bil pred vsem posvečen naši narodni pesmi. Bilo je 7 nastopov z mnogimi točkami, sodelovali pa so kot solisti ravnatelj Betetto, operna pevka Zvonimira Župevčeva in operni pevec Jože Gostič. Ravnatelja Betetta j» spremljal orkester, druga dva pa dirigent Niko Stritof. Nato je nastopil z vrsto narodnih pesmi Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta, Ljubljanski Zvon pod vodstvom Doreta Matula ter naš priljubljeni trio Lipovšek (klavir), Rupel (gosli) in Leskovic (čelo). Vse točke so žele burno odobravanje. Umetniško oceno koncertnega večera bo priobčil redni »Slovenec«.
Slovenski časnikarji so tudi letos zadovoljni z moralnim uspehom svoje prireditve ter se javnosti zahvaljujejo za naklonjenost.
V	Mariboru
Maribor, 2. decembra.
Z globoko resnostjo je proslavil včeraj Maribor praznik zedinjenja in osvobojenja. Mesto si je nadelo svečan obraz z zastavami, ki so pa visele na polovici droga. Vsi trgovski in obrtni lokali so bili zaprti. Dopoldne ob 11 je bila v stolni cerkvi cerkvena slovesnost, ki jo je v prisotnosti vseh vojaških, civilnih in mestnih oblasti ter predstavnikov javnega življenja opravil ob asistenci članov stolnega kapitlja prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Toma-žic Zvečer se je vršila v gledališču slavnostna predstava Parmove opere »Urh, gTof Celjski«. V veliki dvorani je Narodna odbrana priredila proslavo narodnega praznika, ki je lepo uspela. Dvorana je bila izredno lepo in učinkovito okrašena po načrtih arhilekta-dekorateria Vičiča iz tukajšnje inženjerske dijaške čete. Proslavo je otvorila godba »Drave«, po slavnostnem govoru pa so nastopili pevski zbori: humanistična gimnazija ped vodstvom prof. Pahorja, »Jadran« pod taktirko kapelnika Lana, »Drava« pod vodstvom Hrovata, pevski zbor dijaške čete ter solista Lukinan (ienor) in Faganeli (baritoni. Koncertu so prisostvovali predstavniki vseh oblasti ter mnogo občinstva.
V Belgradu
Belgrad, 2. dec. m. Na včerajšnji državni praznik so se po vseh tukajšnjih cerkvah in molilnicah vršile zahvalne službe božje, ki so se jih udeležili zastopniki dvora, člani vlade in zastopniki vojske. »Te Deum« v tukajšnji katoliški cerkvi je pel tukajšnji nadškof o. Rodič. Kot zastopnik dvora se je udeležil službe božje general Kostič Vladislav, dalje pa so bili navzoči minister za socialno politiko dr. Novak, gradbeni minister dr. Srkulj in notranji minister Zika LaziČ, ki so vsi zastopal vlado. Dalje se je udeležil svečane službe božje tukajšnji nuncij Pellegrinetti. Kraljevska namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič sta se udeležila zahvalne službe božje v saborni cerkvi.
Drzen roparski napad v Ljubljani
Doslej neznani zločinec je v Soteski 6 napadel in izropal paznico Kalanovo - Žrtev se bori s smrtjo
Ljubljana, 2. decembra.
Soteska v Ljubljani je prav mirna ulica, mogoče še premima in danes bržkone ni mnogo Ljubljančanov, ki bi sploh vedeli zanjo. V tej mirni im tihi ulici pa se je dogodil v soboto zvečer zločin, ki jasno osvetljuje današnje varnostne razmere v Ljubljani.
V	tej ulici na štev. 6 stanuje nedavno upokojena jelniška paznica gdč. Josipina K a 1 a n o v a v majhnem, enosobnem stanovanju. Živela je silno skromno in vsi stanovalci so jo poznali in spoštovali zaradi njenega izredno lepega značaja in njene dobrotljivosti. Redko je odšel od nje revež neobdarovan.
V	sobolo proti večeru je odšla po svoji navadi v cerkev. Zahajala je ali v uršulinsko ali pa frančiškansko cerkev. V soboto je odšln k frančiškanom, kjer jo jo pri njenem odhodu iz. cerkve še srečal in pozdravil g. dr. p. Roman Tominec. Iz cerkve je odšla naravnost domov, kamor je morala priti okoli pol sedmih zvečer, ker je pričakovala obisk svoje nečakinje.
Neznanec
Par minut po njenem prihodu je nekdo potrkal ns vrata. Vrata — vhod s hodnika v kuhinjo — so zgoraj steklena, spodaj lesena. V veri, da mora to biti njena nečakinja, ,|e odklenila. Tedaj pa je zagledala pred seboj pojiolnoma neznanega ji moškega, ki jo |e takoj udaril, bržkone s kakšnim toptm orodjem, trikrat z vso silo po glavi, da se je onesvestila in pndln nn tla. Iz glave ji je cu-rela kri po tleh. Neznanec pa je mod tem skočil
v sobo, kjer je odprl vse omare in vse premeta!. Iskal je bržkone denar. Koliko je imel pri tem poslu sreče, še ni gotovo; verjetno pa je, da je imela skrajno varčna gospodična prihranjeno kakšno malenkost. Zlatnine se neznanec — ali pa jih je bilo več — ni doteknil. Po temeljiti preiskavi omar pa ,je neznanec vzel s seboj še ključe, vhod v kuhinjo je za seboj zaklenil, sam pa se je skozi okno izgubil neznano kam.
Prva pomoč
Iz svoje omotice pa se je Kalanova kmalu po odhodu neznanca morala prebuditi. Z zadnjo svojo močjo je poiskala svoje rezervne ključe, odklenila vrala in prispela še v prvo nadstropje, kjer stanuje hišna gospodinja. Tam so ji nudili prvo pomoč im težko ranjeno nesrečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Obvestili pa so tudi policijo, ki je takoj uvedla obširno preiskavo.
Kaj pripovedujejo v hiši?
Stanovalci, ki stanujejo v hiši, zlasti v pritličju. se dobro spominjajo, do je bila hiša zadnje čase knr »oblegana« od zelo sumljivih »brezposelnih«. Prihajali so Ija večinoma mladi, krepki fantje ali možje v najboljših letih. A dokler so prihajali samo podnevi, se ni zanje nihče v hiši prav brigal. Pozornost so začeli vzbujati šele obiski »v dvoje«. Znskrbelo pa je vse, kaj naj pomenijo obiski tnkih lipov zvečer. Ljudje so začeli knr nekaj slutiti, da to ne bo dobro. V soboto zvečer pa je res prišlo do nesrečo...
Policijska komisija
Še isti večer je prišla na lice mesta policijska komisija, ki je preiskala ves dogodek in posnela nekaj prstnih odtisov. Koliko in kaj je roparski napadalec odnesel, je težko ugotoviti, ker je ra-njenka v zelo nevarnem stanju in jo je težko zaslišali. Tudi danes ranjenka ves dan bruha. V nevarnosti je predvsem za vid, pu tudi za življenje. Ko je bila danes nekaj trenutkov dobra, jo je zaslišala policija. Ranjenka je mogla povedati le površen opis napadalca. Napadalec je bil približno 25 do 30 let star, bolj slabo oblečen, srednje visoke postave, podolgovatega obraza in plavih las. — Policija že sumi nekega znanega ji ljubljanskega potepuha, ki je imel že večkrat opravka s kriminalom. Dosedaj ni bil v tej zadevi še nihče aretiran. Ves dogodek se bo morda bolj pojasnil, ako se bo ran j eni? i obrnilo stanje na boljše.
Stanovalci v prizadeli hiši, pa tudi oni iz «o> sednih hiš, so zaradi tega dogodka silno razburjeni in včerajšnjo nedeljo niso skoro govorili o ničemer drugem, kakor o tem neverjetno predrznem napadu, ki je za tako mirno in tiho ulico res neknj nenavadnega. Splošno pa vsi izražajo željo, naj bi oblast posvetila raznim temnim elementom, ki se klatijo po Ljubljani zlasti na zimo, nekaj več pozornosti, ker se je se vedno pokaznio, da prevelika obzirnost snmo škoduje. Tegn si vendar nihče ne želi. da bi morali mirni ljubljanski prebivalci poseči po samopomoči!
Od Soče čeg Žilo
Nova koroška deželna ustava
Ustavni odbor ie od deželne vlade predložen osnutek ustave |>o malih nebistvenih spremembah sprejel, nakar ga je v torek 20. oovmebra deželni odbor potrdil. Če tekom 6 tednov odobreni ustavi ne ugovarja zvezni kane.ler, je ustavni zakon veljaven. Navajamo iz nove ustave važnejše podrobnosti:
Uvod: »V imenu Bog« vsemogočnega, od ka-rega prihaja vsa pravica, zadobi koroška dežela novo ustavo.« Koroška je zgrajena na stanovski podlagi. Deželni patron je sv. Jožef, deželna praznika 19. marec in 10 oktober Dežolne barve eo ruineno-rdeče-belo. Nemščina je uradni jrzik deželnih službenih mest, jezikovnim manjši nam dovoljene pravice ostanejo pri tem nedotaknjene. Deželne zakone sklepa dež. zbor, najvišja de;e'na izvršilna organa sta deželna vlada in njeno članstvo. V področje dežele spadajo vse zadeve, ki jih zvezna ustava ne pridržuje državi.
Deželni zlmr: Sestoji iz zastopnikov cerkve in verskih družb, šolstva in prosvete, umetnosti in znanosti ter poklicnih stanov Število članov dež. zbora in njihovo razdelitev na posamezne skup ne določa deželni zakon. V deželni zbor za more priti samo državi zvest državljan. Pri iinenovaniu članov dež. zborn se mora primerno upoštevati jezikovna manjšina v deželi. Člane dež. zbora imenuje dež. glavaT; zastopnike cerkve na predolg krhkega knezo-škofa, zastopnike šolstva in prosvete na predlog dež. šolskega sveta in domovinske fronte, zastopnike poklicnih stanov na predlog domovinske fronte. Deželni zbor se lahko razpusti sam ali ga 6 pri'r-dilom zveznega kanclerja razpusti dež. glavar Zbor sklepa z veČino glasov, za ustavne mikone je potrebna dvetretiinska večina navzočih.
Kako se sklepajo zakoni? Zakonske osnutke predloži dež. vlada deželnemu zboru, ki o njih raz/pravlia ter jih ali odkloni ali odobri. Zakoni so veljavni Šele po pritrdilu zveznega kanclerja. Od-
Z dodatkom
Aromaflna
Skodnino poslancem urejuje poseben zakon, poslanci ne uživajo več imunitetne pravice in jib oblast lahko zasleduje.
Deiclna izvršilna oblast Deželnega glavarja imenuje zveziil prezident na predlog dež. zbora i ns pritrdilom zveznega kanclerja. Na kanclerjev predlog zamore zvezni prezident glavarja odpo-klkuti, na predlog dež. zbora ga mora odpoJtli-cati. Dež. glavar je predsednik dež. vlade In dež. šolskega sveta. Člane deželne vlade imenu;e in odpokliče dež elavar. Dež. glavarstvu eo podre jene o«tale deželne oblasti, urndi, okrajna glavarstva in občine Okrajne glavarje imenuje dežeHv glavar s pritrdiilom zveznega kanHeria. — Dež proračun za naslednje leto mora b;tl do 15. no vembra vsakega leta predložen dež zboru. Zbor tudi sklepa o posojilih In dež. poroštvih.
V minulem tednu odobrena del us'avn seve ni končnnvelinvna. Z uvedbo volitev v okvirni e'nnov odpade nična avtoritarnost Ustavni odstavek e manišini za nas n>kakor ni zadovoljiv in bo za deva ustavnega odbor« — ki je bil povečan na 9 članov — oziroma ilMi. zakona. Ha jasneje rtnlofci Tprimemost« ni.ani5;nckcp-a 7a.«*on«tra v de» zborn. Odstavek n neoVm^nosti pravic iezikovnr manlšine ob uvedbi ne'n-č;-ne kot uradnega de želnega jea-ka pa ie sploh brezpredmeten dokler ne izide tozadevna izvršilna odredba zvezne vlade.
Vendmr nimamo povoda za rnzburienie. »<V Bnca v**nw>coftn»va. <wl katerega ifhnia vsa nrn vira.« irhara tndi naša pravica intr*"1'!«' enake p ravnosti. Značilni uvod zvezne kot deže'ne usta ve iamči za upravičenost naših zahtev donei, d« so ali izpolnjene ali pn ie ons'ala len* uvodna m; sel ob dei*rwiem nadaljevalnem nasilju nemarno izgovarjanje božjega imena.
Izpred tržaškega sodišča
Eksplozija v Kosani. Tisti večer pred praznikom sv. Jožefa letošnjega leta je Košance naenkrat preplašila inočna eksplozija. Kmetje, ki so še delali na polju, so se brž vrgli vrgli na zemljo ali pa se skrili, ker je po zraku frčalo kamenje. Sprva nihče ni vedel, kaj pomeni ta eksplozija. Šele kara-binjerji so ugotovili, da je bila ca zemljišču Antona Kranjca narejena mina, katero je zažgal Anton Bobek, Ta je pri tej priliki obležal, hudo ranjen • po obrazu -n drugod po telesu. Ranjenega Bobka ro kmetje odneeli. Bil je nezavesten. V tržaški bolnišnici je sicer ozdravel, ostal pa je slep. Preiskava je ugotovila, da je Bobku pomagal sam Kranjc pri kopanju min« in pri basanju. Kranjcu je dal razstrelivo Anton Samsa. Kmalu so bili zapleteni v nesrečo še Miha Bobek, Janez Bobek in Uršula Čelešnik. Sedaj so bili obtoženi Kranic in drugi zaradi hude telesne poškodbe, Anton Bobek pa zato. ker ni naznanil razstreliva. Obsojeni so bili: Anton Kranjc na štiri mesece zapora in 400 lir globe, Anton Samsa in Uršula Čelešnik na 400 lir globe, Anton, Miha in Jože Bobek pa so bili oproščeni.
Avtomobilski karamliol na Opoinah. 19. marca letoe sta se na ovinku pred hotelom »Obelisk« na Opčinah zadela dva avtomobila. Iz Trsta je vozil šofer Brandolin gospo Silvijo Tripkovič proti Postojni, od Postojne pa je prišofiral Boško Milenko-vič, ki je vozil gospo Milo Milenkovič. Pri nesreči je bila precej ranjena gospa Mila Milenkovič. Dne 27. novembra je tržaški kazenski sodnik razsojal o nesreči. Oba šoferja sta 6e zagovarjala, da sta vozila po desni. Brandolin je bil oproščen, Milenkovič pa obsojen na 3000 lir globe.
Izpred goriškega sodišča
Sterilne obsodbe. Kazensko sodišče v Gorici je 27. novembra obsodilo: Henrik Oblak iz Idrije je ogoljufal Štefanijo vdovo Rejc, roj. Klemenčič, Jožefa Klemenčiča in Stanislava Rejca ter bil obsojen na 15 mesecev zapora ter 1200 lir globe. — Marij Grmek iz Štanjela je hudo poškodoval svojega brata Jožeta. Bil je obsojen na tri mesece 15 dni. — Ivana vdova Peternel, roj. Filipič iz Spodnje Idrije je tihotapila jajca. Obsojena je bila na sto lir globe. — Anton Bratuž iz Št. Vida pri Vipavi je skrivaj kuhal žganje. Obsojen je bil na tri mesece zapora in 1000 lir kazni. — Viktor Sedej iz Spodnje Kanomlj« pri Idriji je pretepel Vinka Veli kajne. Zato bo sedel pet mesecev in plačal pravdne stroške. — Jože Nemec iz Mirna je pretepel nekega Italijana Mihaela Maniacco. Obsojen je bil na me-
Razlika
€4 Pa
le le izboljšate okus klobasam. Poskusite to tudi VI!
Marija je sicer dobra kuharica, v pravopisju je zelo slaba. Njena gospodinja pregleduje kuharske recepte, ki jih je Marija sama spisala, in pravi: »Marija, v vaših receptih je pa veliko napak.« »Milostljiva gospa, to je ravno razlika. Vi veste, kako se napiše, jaz pa vem, kako ee kuha.«
Waino nive A
Po burji, de"ju ali snegu — ie zlasti potrebno, da varujete Va!o keio ired v.t.oui m slabim vremenom, to pa sturit najbolj-e Inko: vsak »ečor predno gri-ste spat si nailruiiiie kolo telo na ahko z N \ea treme Koža bo poslala vsied lega mehka in gibčna, a poleg tega tako odpoina, da ji nili slabo vieuie ne more ško lovati.
Vsled eucerila, ki bo nahaja v Niven Creme. prodre gloto'm » kožo, ne da bi pustila sija., in je isto as.iu krema u\ noč iu dun.
Pohloniiev slov. učiteljstva na Optencu

C\l
sec dni zapora, tepenemu Italijanu pa mora plačali še 1000 Ihr odškodnine. — Karabinijerie je žalil Blaž Vižintin. Sedel bo 7 mesecev in 100 lir globe bo plačal. — Leopold Gregorič, Anton Gregorič in Marija Pire iz Gorice so oklolutali Justino Veliko-aja, da je deset dni ležala. Sedeli bodo zato tri meeece in 15 dni.
Resno je obolel duhovni svetnik g. Luka Smol-nil i ar, župnik v Slavini. Obrača se mu počasi na boljše.
Premeščeni so bili nedavno 6 Krasa v notranjost države še zadnji slovenski cestarji
Za mnoga župana v Kanalu ob Soči je bil imenovan neki Angelo Troiani.
Zaprle tržaške mesnice. Da bi bil dobiček večji, so v Trelu nekateri mesarji sekali kravje meso za voloveko ali celo telečje. Oblast je zato za tri dni dala zapreti te-lo mesnice: Lucianu Benedetiču, via Udine 59; Avgustu Lovišiču, via Udine 22; Alojzu Simonetu, via Pozzo Biamo 1; Oaeti Andreju, via Giulia 31; Stenarju Juriju, via Motingrande 11; Gasti Hektorju, via S. Ciljno 20.
Oproščen pa je bil Nace Mojnreda iz Sužida pri Kobaridu. Obtožen je bil, da je pretepel evo'o sestro Ivano. Nace je priznal, da jo je naklestil. Storil pa je to zato, da bi jo odvadil grdo govoriti, kakor se dekletom ne »podobi. In sodniki so mu dali prav.
Strastni kadilci
Veliki ljudje so pogosto strastni ■ka.liloi. Nemški kancler Bismark je nekoč povedal, da je v petdesetih letih pokadil nad 130.000 cigar, torej povprečno osem na dan — kar še n.i preveč za strastnega kadilca. Hujši kadilec je bil izumitelj Edison, ki je vsaki dan pokadil deset cigar, večkrat pa še enkrat toliko. Znanega gledališkega igralca Ed-wina Bootha so redko videli brez cigare. Kadil je ceh) med predstavo 6amo za kulisami: Njegov garderober mu je moral vedno držati cigaro, kadar Je nastopil. Kakor hitro je prišel z odra, je vzel cigaro in bil zelo vesel, če je še gorela. Garderober je seveda skrbel, da cigara ni ugasnila in jo je med časom, ko je bil Bootha na odru, pošteno vlekel. Pred nekaj loti je na Dunaju umrl 73 let stari mož, ki je v štirirnpedesetih letih pokadil 628713 cigar, torej vsako leto 13 971 ali vsaki dan 31 cigar. Njegova strast ga je veljala v našem denarju in po naši veljavi okrog 1.200.000 dinarjev.
'mMine-
narodnih šol "prArekc 6<\no< HnciiAorobuVi/
l ALEKSANDRA L '
_ zemiiiTeiiA
M I
fuarei35TVODRtW-
u- i	t,	sw.	- ■	j«., • i
.ViMuvua Piran nujig, , miui.u » irnui« (iiiga-menlne pole s podpisi.
UČitoljstvo dravsek banovine se bo poklonilo na grobu viteškega kralja ZodinMelja v dneh 7., 8., 9. in 10. decembra. V ta namen organizira JUU sekcija za dravsko banovino poseben vlak, ki bo odpeljal udeležence na zadnje počiv.tlišče vlte-kega kralja dne 7. decembra zvečer. Učitelj sivo bo poklonilo na grob 180000 podpisov otrok narodnih šol iz dnivske lienovine. ker manjka dc polnega števila še ne kaj prijavljencev, ponovno pozivamo učiteljstvo. njih sorodnike in znance, da udeleže tegn (Kitovnnja in se prijavijo JUU, eesr ji za dravsko banovino vwnj do 3. decembrn Vse vožnja z vlakom in avtobusom nn progi Ljubljann-Opleuac in naz^ij stane 180,— Din.
Nacionalna ura v radiiu
V ponedeljek predava v nacionalni uri o Fren čelu Prešernu ljubljanski vseučiliškl profeetir dr. Fran Kidrič. PiHilavanje Iki v slovenščini in ga bodo prenašale vse tri naše radijske postaje.

Pazile nn s»ojr zdravje ia na tvoj« ubulevt
1'urUll. tuvoi. »ihik nrlt la vd nnl. ki tuialn ho.llai iHikllono hoilUt v /.almui neravkn v vini 11«. in ler.>nu ali » »nemi naj iipnraliijnlo inar.llo 1IKVBA\, iu t,ali'ro jiiMfmn. tla napravi rMukii obutev nrtn-rmotljiva — Dobiti Jo le » vneli siircijalnlh trcovlnah ali pri iflavni-m tnlo».nll<ii- Lrhni ma 1tr V Lruitrk. Ljub-Ijnna. Ileilji vu Cfsla i

Ivan Skasa javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ponoči po teiki bolezni umrla v Zagrebu njegova soproga, gospa
Alma Skasa roj. Hoilinger
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 3. t. m ob treh popoldne na iupnem pokopališču v Sniartnem pri Velenju. Velenje, dne 1. decembra 1934.
Ivan Skasa, sin in ostali sorodniki
Brez posebnega obvestila.

Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom. prfiaMiem In znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, gospod
ILIJA GOLEŠ
posestnik in trgovec
po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 68. letu starosti, dne 1. decembra ob pol 20 mirno v Gospodu zaspaL Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. decembra ob petnajstih iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Novo mesto, dne 2. decembra 1934.
Martina Goleš, soproga; Ilija m Janko, sinova; Martina por. Rajakovič, hčerka; Janko Rajakovlč, zet; Nadica Rajako* T i £ , vnukinja — in ostali sorodniki.
Kavarna Stritar
Vsak večer konccrt. (h)
Površnike,
usnjene suknjiče, obleke itd kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra ce-sta 14._[11
Za Miklavža
se Vnm nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjančič, Iclez-nina. Resljeva cesla it. 3 (vhod »kozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust — Ne zamudite
Varujte se
falzificiranih inozemskih
grenčic, ko naravna, domača Jordan grenčica ugodno deluje pri bolezni želodca. čreves, jeter, ledvic, žolča, hemeroidov, skleroze - brez zavijanja in ščipania. Daljša upora ba neškodljiva.
lllli smo cenejUi!
NR&e preprog ▼neh vrni leknfc«, t' a • no *m p-h's{vo Htnn*. Itd. V»«m bodo <»r pri <!»• dn llltmio Ittljfto kvtl U teto ka u iio cono.
,.ČILIM"
Posnla nebottCnlha
Med komunisti in socialnimi demokrati v grških Atenah je prišlo do pretepa. Ko je skušala policija posredovati, so napadli kftmunisti policije. Dvanajst komunistov je bilo hudo , 10 polioi-stov pa lahko ranjenih.
Tako naokrog
Stari ljudje, ki nosimo na svojih plečih ae nekaj več kakor 18 let, in otroci spadamo že od nekdaj skupaj. Otroci se igrajo okrog nae, mi jih pa gledamo, opazujemo in se igramo in živimo ž njimi kakor otroci in ee veselimo ž njimi vsake njihove budalosti, ker nas spominja vsaka na lastna mlada leta, kolikor eo nam še v spominu.
Vsakdanja opazovanja nam povedo, da bi bili otroci ki še na mizo ne vidijo, prav radi »veliki':. Tak junak, komaj pedenj-mož, se ponosno postav: pred očeta in steguje obe ročici visoko, visoko: »Ata — jaz velik, velik!« In eama sreča ga je, 6e doseže e prstki do roba mize.
Kar spi in dremlje v otrocih, to kažejo kasneje odrastli. Ali ne hrepene tudi od rast li ljudje po nečem »velikenu? In tudi odrasti! ljudje stegujejo svoje roke nekam visoko in njihovi pogledi govore: Ali nismo visoko?
Dandanes hrepeni in stremi ves svet le nekam »visoko«. Ali pa »globoko«, kar jo končno vseeno; samo siner jc nasprotna. »Navadni« pogovori nas ne zanimajo, »navadni« dogodki tudi no in »navadno« življenje tudi ne — mi hočemo zajemati in domnevati vse iz najglobljih globin in največjih višin! Pri vsem tem stremljenju pa le preradi pozabljamo, da nismo vsi skupaj prav nič več in nič inani kakor »navadni« zemeljski polži, ki tudi stegujejo svoje roge daleč v višavo, plazijo se pa le vedno po umazanem zemeljskem blatu...
Ali ste bili že kdaj v kakšnem ljubljanskem »eketra-cimru«, kjer se zbira ob večerih raznovrstna »elita«, da uganja »vieoko« politiko? To so pogovori za bogove! Teh pogovorov in modrovanj pa ne sme človek samo poslušati, ampak jih mora ludi videti! Okrog lepo pogrnjene mize ee zbere večja ali manjša dražba samih odlitoih mci: vsi imaio
črno obrobljene naočnike, gledajo mrko predse ali pa se ozirajo ponosno na evolo okolico in preden kaj zinejo, si podpro bistre glave, polne težkih in
globokih misli, z dvema prstoma. Potem pa začno razmotrivati domače in svetovne dogodke; svetovne pa rajši kakor domače, ker se da pri pogovoru
o »svetovnih« dogodkih posegati dosti »globlje« kakor pri domačih stvareh in vsak bi bil pač rad »velik«. Otroci emo — kaj pa hočemo? Včasih je
sicer tako, da eo za navadno klofuto, ki jo dobi kakšen vajenec, skriva tudi kakšna res precej globoka zadeva, ampak svetoven dogodek to le nI, torej proč i njim! Le »globoko« in »visoko«. In kadar gl«dam in poslušam te »visoke« pogovore, slišim vedno vmes tenek otroški glasek: »Ata — jaz velik!«
V »prvi sobi: pa 6ede navadni ljudjo: obrtniki, postreščki, branjevci, kmetje in hlapci in e svetim strahom gledajo tja naprej, kjer učena gospoda rešuje samo »visoka« življenjska vprašanja. Pa govore med seboj, po čem je meeo, pa gospoda žuonnn glodajo (če imajo korajžo za to), na davke pa že ne zabavljajo več, ker ee jim zdi to ne ravno visoko ali globoko, pač pa tako nekolikanj — ne bom rekel nevarno, ampak nerodno, kajti »nič gotovega se ae ve*!
Na deželi je pa to precej drugače. Zima je in mraz in mraz naganja kmečke ljudi v hiše za toplo peč. Otroci polagajo po žaklju prosa, ki ga suše na peči, hlapec cepi luč, ženske luščijo fižol in tako ima vsak svoj opravek. Pa tudi ia soseščine se kdo oglnsi in taki vasovalci so vedno dobro došli, ne toliko zarndi prostovoljne pomoči pri delu — opravili bi domači tudi brez njih — ampak zaradi novic. Vsi ljudje veo vedo. Sedaj pred božičem eo na pr. glavni predmet VBeh »visokih« kmečkih pogovorov žen i t ve. Ta se ženi lu, ona tam. Tn modre glave natanko proudariio. ali ta alt ona poroka kaj
kaže ali ne? Ali bo »stari« dal mlademu vse, ali pa samo polovico? Koliko in kaj ei bo izgovoril? Kakšno doto bo dobila mlada? Ali ji bo dal njen stari zapisati travnik pod hribom? Vee to so navadne, vsakdanje stvari, ki jih posluša >vieoki< meščan samo s prezirljivim nasmehom, 5eš, kaj naj Ic oslarije! Toda »visok!« meščan prav nič ne razume v svoji otročji želji »ata — velik«, da je za pripro-stoga kmečkega človeka travnik pod hribom ali pa njiva pod bregom najmanj toliko vredna, kolikor je vredna v visoki politiki cela dežela, k! naj jo priženi ta ali oni visokorodni jirinc! In če gredo kmetje delat k notarju pismo, je to zanje najbolj visoka politika, ker tokrat stoje pred vieokim gospodom, ki pa nima drugo pravice kot to, da slovesno potrdi e svojim podpisom in pečatom, da »o oni, kmetje, to in to res sklenili In ne oni
Vseh teh priprostoeti pa učeni mestni svet.ne vidi; kar je priprosto, to leži namreč kar na tleh, mestni svet pn neprestano goni svojo staro laino: »Ata — velik, jaz velik I« Pa se vsa ta duševna siro-maščina še po tleh nc zna plaziti, najmanj seveda po domačih tleh ...
Nekega dne — to je bilo letos poleti in v L|ubl|anl je bil semanji dan — me je zaneslo nekam na pivo. Vroče je bilo In čnsa f^m imol ve? kakor denarja. Zn eno mizo so sedeli okoliški kmetje in nekaj ljubljanskih mosnrjev, za drugo pn neki mestni ljudje, mogoče uradniki, mogoče tudi trgovci. P« so govorili kmetje in mesarji o teletih ln o prašičih — o čem pn na| ti lltidle s!cer govore? Lepo po vrsti so obrnil vse vasi, kdo lmn nli bo kmalu imel ka| na prodaj. Mesnrll so pnz'jlvo posluSalt. trTovci ali uradniki ali kar so že bili, so ee pa čutili nad to kmečko vsakdanlostln «;1no vzvišene, dokler ni padla odrešilna bewda: »E knj, kdo pa naj posluša te oslarije0 Snmo tele in lele in tele — jaz imam dovolj!« Pa so res gospodje
plačali in 41! — glave visoko, svoje misli, če eo jih kaj imeli, pa še višje. Nekai kasneje so odšli tudi mesarji in kniotje, brez vsakih visokih misli, ampak teleta so jim menda šla po glavi. Tako eo je vsaj zdelo.
Jaz »em pa gledal te ljudi tudi nekoliko v oči in zazdelo ee mi je, da ne mislijo samo na teleta, ampak tudi na to, kako bo drug drugega nekoliko — opetnajetilt Mnsnr je gledai mesarja in kmet kmeta, ampak vs: so takrnt delali »visoko« politiko prav lako, kakor jo dela visoka gospoda: »Bočjan ima teleta, danes popoldan pn bom gredoč stopil k njemu, da ee zmeniva. Mesar bo prišel po tele, moral pn bo k meni in kakšnega <kovnča» bom že zaslužil!« Tako je računal tudi drugi tn tretji in bržkone vsi ...
Sedaj pa povejte, kakšna politika ie lo: ali visoka ali nizkn? Daleč čez meje domačega okoliša ros ne eega, ampak pnmctna je in zvila in premetena, da se vsaka »visoka« politika, ki jo ug.anjajo visoki gospodje z »največjimi dobrinami in ideali naroda«, lahko opoldne ekrije prod njo! In ti kmet je !n mesarji ild. prav nič ne elegaio evojlh rok v višave in nič ne kažejo: Al« — velik, ampak kar lepo se drže svojega, kar so! In vsa razlika med njimi in med »vi&okimi« (globokimi! ljudmi je la, da eo ti klanjajo pravemu teletu, kakor ga Je dals naravn, oni drugi pa izgube navadno vso svojo visokost, če so pojavi pred njimi — zlato telet
—• Pri toličici, protinu in stadkoseft-nosti izboljša naravna »Franz-Josef« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajne pospešuje prebavo Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josei« vodo sijajne uspehe.
Spod
Tek Zedinjenfa
Ljubljana, 1. decembra.
Ze sedmič je priredil ASK Primorje svoj tek
Zedinjenja skozi LJubljano. Letošnji tek ie med vsemi dosedanjimi najlepše uspel bodiisi po kvaliteti bodisi po številu sodelujočih, .'.lasti je laz-i esetjivo dejstvo, da so se teka udeležili prvikrat tudi zagrebški klubi, kar je prireditev močno dvignilo.
Tekmovanje se je pričelo točno ob napovedani uri in vse je tako funkcijoniralo, knkor morda še nikoli prej, izvzemši sodnikov, katerih je manjkalo kar deset. Tudi v sodniško sekcijo bo treba uvesti enkrat potreben red. Na staitu in ob progi se je tudi letos nabralo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem zasledovalo zanimivo borbo.
Pri teku so bili doseženi naslednji rezultati:
I.	Vojaki. Kratka proga: 1. Srakar Franc 10 min; 2. Starman Adolf 10:05.4; 3. Pavličevič Mili-voj. — Dolga proga: 1. Grad Armin 19:471/»; 2. Miklavčič Matija 22:26; 3. Vengust Rudi 22:26«/a.
II.	Neverilirirani atleti dn letnika 1913. Kratka proga: 1. Lipovšek Ferdo (Sloga); 2. Japelj Albin (Slavija). — Dolga proga: 1. Ambrožič Ernest (Bratstvo, Jesenice) 20;57; 2. Keržič Viktor (Sloga) 22:58»/a.
III.	Neverilirirani atleti letnikov 1913. 1914, 1915. Kratka proga: 1. Krpan Milan (Pri.morje) 10:09; 2. Kragl Josip (SK Celje); 3. Križman Franc (Ilirija). — Dolga proga: 1. Dolinšek Alojz (Korotan) 19:31«/»; 2. Berlot Bogdan (Korotan) 20:48.
IV.	Neverilirirani atleti letnikov 1916, 1917, 1918. Kratka proga: 1. Poljšak Zoran (Sloga); 2. Franz Jože (11.); 3. Ilnikar Janez (Sloga).
V.	Juniorji letnikov 1916, 1917, 1918. 1. Tavčar Svetozar (Ilirija).
VI.	Juniorji letnikov 1919, 1920, 1921. 1. Kotnik Jože (Ilirija).
Vil. Glavna tekma. A. Seniorji plasirani nad 800 in. Kratka proga: 1. Srakar Ivan (Prim.). — Dolga proga: 1. Bručan Jože (Ilirija) 17:59; 2. Starman Ivan (Sloga) 18:24»/s; 3. Starman Lado (Ilirija) 18:25; 4. Flass Viktor (Hašk, Zagreb) 18:26; 5. Dorčič Franjo (Marathon, Zagr.) 18:52,/»; 6. Osterman Milan (Ilirija) 19:05. — B. Seniorji šc ne plasirani nad 800 m. Kratka proga: 1. Pogačnik Jože (Prim.); 2. Kranjec Ivan (Prim.); 3. Jazbec Venceslav (Ilirija). — Dolga proga: 1. Mar Janez (Prim.) 19:5!)»/•; 2. Knez Rudi (Jugoslavija) 20:14'/».
Razdelitev daril ter saprisega atletov.
Po teku se je vršila v spodnji dvorani hotela Miklič razdelitev daril ter zaprisega vseh navzočih atletov novemu kralju Nj. Vel. Petru II. Predsednik kluba g. Sancin je pozdravili vse navzoče. Nalo je g. dr. Goslar v krasnih besedah orisal današnji praznik in njegovo zgodovino ter se spomnil tudi blagopokojnega vladarja Nj. Vel. Aleksandra I. Zedinitelja, kateremu so vsi navzoči zaklicali trikratni Slava ter so njegov spomin počastili stoje in z enominutniin molkom. Ob koncu govora je govornik zaprisegel vse atlete novemu vladarju, katerega so pozdravili s trikratnim Živijo.
Po govoru in zaprisegi atletov je g. Savo Sancin razglasil iizid teka ter razdelil zmagovalcem darila in diplome. Darilo g. bana, krasen pokal, si je priboril zmagovalec glavne proge atlet SK Ilirije g. Bručan.
Ljubljana (repr.): Osjek (repr) 4:2 (3:0)
Ljubljana, 2. decembra.
Ofcrog 1200 gledalcev je prisostvovalo današnji nogometni tekmi med reprezentancama Ljubljane in /-v.:- i., i^__:__i:__i. :„,:»*„ ACv n,-;,,,^.-'„
Osijeka, ki se je odigrala na igrišču ASK Primorja. Igra je bila zanimiva, četudi ne skozi napeta. Izredno hitra in borbena je postala v drugem polčasu, ko so gostje dosegli drugi gol in tedaj so se šele pokazala v svoji pravi luči. V prvem polčasu moremo biti samo z igro domačih zadovoljni; kajti gostje so igrali večinoma podrejeno vlogo. Zato tudi tak rezultat.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Ljubljana: Starec - Svetic, Bertoncelj - Zemljak, Slamič, Boncelj (Pogačnik)-Ice,' Slapar (Makovec), Pikič, Bertoncelj, Zemljič.
Osijek: Fingier-Hrs, Stringmann-Milanovič, Ko-lar. Vodeničar-Hrubec, Eger, Dubac, Mesaroš in Slosič.
Ljubljansko reprezentanco so sestavljali igralci Ilirije in Primorja, ki so svojo nalogo zadovoljivo re ili. V drugem polčasu se je izvršila majhna korektura, Potračnik je namreč zamenjal Bonclja, Ma-hovec pa Slaparja. Napadu je sprememba koristila. Pikič se danes ni mogel uveljaviti v polni meri, lce je bil pa podjeten in posebno v drugi polovici res uspešen. 7emijič kakor običajno, v streljanju na je bil tudi danes nesiguren. Starec je danes ctobro branil, ožja obramba, ki sta jo tvorila Svetic in Bertoncelj, je pnn polčas odlično funkcionirata, drugi polčas pa je tu pa tam malo iztirila. Halflinija je v obeh polčasih funkcionirala, prvi polčas sicer malo boljše ter je bil zlasti Slamič vedno na mestu.
Osiješka reprezentanca prvi polčas ni toliko
pokazala, da bi mogli točno vedeti, s kakšnimi nasprotniki imamo opraviti. V drugi polovici so šele prišli s pravo barvo na dan. Kakor bi celo inošfvo na mah prežel nov duh, lako so se spremenili po avtogolu. Vratar je branil najnevarnejše strele, ožja obramba je zaustavljala napad za napadom domačega napadalnega kvinteta, halfinija je postala olen-zivna in težišče bojev, ki je bilo v prvem polčasu večinoma na polju gostov, se je pogostokrat preneslo na polje ljubljanske reprezentance. Napad je močno napadal, igra je postala naenkrat obojestransko izredno živahna. V drugem polčasu je enaj-storica Osiječanov lepo funkcionirala in rezultat 2:1 v njihovo korist jvopolnoma odgovarja v tej polovici igre.
Sodnik g. Deržaj je sodil dobro.
ILIRIJA PRIMORJE 2 : 0 (0 : 0).
V predtekmi sta nastopili Ilirija in Primorje z igralci prvega moštva in nekaterimi rezervisti, v kateri so klonili Priinorjaši. Sodnik g. Mrdjen.
Prvenstvo II. razreda
Grafika : Mars 3:2 (1:1) Slovan : Slavija 8:0 (5:0) Sloga : Mladika 7:0 (3 :0)
SLAVIa : ZIDENICE 3-2 (2 :2).
Prvenstvena tekma je končala s težavno zmago Slavije, kateri se je šele v 39. minuti drugega polčasa posrečilo po Puču doseči končni rezultat. S to zmago preostaja Slaviji za prvenstvo še tekma s SK Kladno prihodnjo nedeljo.
Rapid (Maribor): Hermes 5:0 (1:0)
Ljubljana, L decembra.
Današnja prvenstvena tekma, v kateri je mariborski Rapid zasluženo odpravil svojega nasprotnika s tako visokim rezultatom, je bila za ljubljanske Železničarje popoln neuspeh. Četudi se je računalo z zmago Mariborčanov, nI nihče mislil, da bo odšel Hermes tako poražen z igrišča. Pa ne samo to: Hermes je podal danes tako slabo igro kakor že dolgo ne. Prav nič ni mogel napraviti, tako, da je odšlo občinstvo, ki se ga je uabralo okrog 600, nezadovoljno z igrišča.
Moštvi sta nastopili v teh-le postavah:
Rapid: Kosem-Barlovič, Antoličič-Fuč-kar, Setfert, Golinar-Heller, Baumel, Prin-čič, Klippstiitter Pischof.
Hermes: Oblak-Klančnik, Košir-Ferjan, Košenina, Kretič-Kos, Brodnik, Zalokar, Lo-ho«da. Kariš.
Mariborčani so se danes izkazali kot močnejše, taktično in zlasti tehnično boljše moštvo od domačih; imeli so skoraj ves čas igro v rokah in so bili takorekoč v obeh delih tekme gospodarji položaja. Duša /sega moštva je bil tudi dnnes izborni branilec Bar-lovič, ki je tvoril zid preko katerega Iler-mesov napad ni mogel priti. Vratar se ni imel prilike izkazati, ker je opravljal precejšen del njegovega posla ravno Barlovič; ki je poleg tega mnogo napravil še za svojega levega tovariša. Halflinija je solidna, a še bolj požrtvovalna trojica, ki je ves čas delala kakor »mašina«. Napad, ki .ie bil že sam na sebi dober je imel spričo i zboru ega ozadja izredno olajšano stališče. Zato se je posvetil kombinacijski igri in ofenzivnim akcijam, ki so bile vseskozi uspešne-
Hermes je danes razočaral celo svoje najbolj navdušene navijače. Tako slabo ga že dolgo nismo videli igrati in se mirno lahko trdi, da je bil to eden njegovih najslabših dni. Prav nič mu ni slo izpod rok in niti ene svetle točke ni bilo v moštvu. Vse je oklevalo, vse je odpovedalo, od vratarja pa do napada. Igrali so predm vsem defenzivno, radi čenar je igra skoraj vse izgubila na svoji privlačnosti. O kakem startu na žogo kakor pri Rapidu pri njem ne moremo govoriti in posamezniki so se dobesedno bali Rapidovih igralcev. Nekateri so se zelo trudili. da bi dosegli ugodnejši rezultat, toda ni šlo.
Gole so dali: Barlovič v 11. minuti prvega polčasa iz prostega strela, v drugem polčasu pa Baumel v 5. in 25. minuti. Prinčič v 23. ter Heller v 34 minut Ln sicer iz 11 metrovke.
Tekmo je sodil prav dobro g. Pfnndner, ki je s svojimi energičnimi ukrepi že v kali zadušil surovo igro, ki se je jela pojavljati.
Mariborski spori
Maribor, 2. decembra.
V nedeljo sta se srečala na precej tlabem igrišču pri Magdalenskem parku SK Svoboda in SK Železničar v prvenstveni borbi. Tekma se je končala z zmago 4:2 (2:2) za Železničarja, kar pa ne odgovarja poteku igre. Svoboda je bila popolnoma enakovreden, deloma celo boljši nasprotnik. Igra sicer z obeh strani ni nudila kvalitetnega nogometa, obe enajstorici pa sta se borili 3 srcem in silnim elanom.
Na praznik je bila tekma rezerv gori omenjenih klubov, ki se je kcmčala s 6:4 za Svobodo. Prišlo je do hudega incidenta na igrišču, ki bo imel neljube posledice za vse prizadete.
VSE GUBE
SO IZGINILE!
po šestih tednih
V neki dunajski bolnišnici je neki zna* meniti zdravnik dnevno po pel minut nugo-val neko 61 letno ženo V šestih tednih so gube popolnoma izginile Povrnila se ji ie sveža, mladostna, dekliška polt. Ta poizkus je bil ponovljen, navaja Dunaiski Medicinski List, pri drugih ženah v dobi od 60—70 let z istimi presenetljivimi rezultati.
Skrivnost leh uspehov je razglašena vsemu svetu. Vsaka žena lahko sama isto doseže Dr Stejskal. profesor dunajske univerze. je razkril, da je vzrok gub na licu izguba gotovih vitalnih sestavin kože. Po dolgih letih raziskovanja se mu je posrečilo, ekstraliirati to dragoceno sestavino iz skrbno izbranih mladih rivali. Ta produkt ie imenovan Biocel. Pravico prodaje tega nenavadnega izuma ti ie i ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. V kremi Tokalon, hranilu za kožo. rožnate barve, ie Biocel kombiniran te ? drugimi hranilnimi sestavinami Krema pomlajuje kožo, odstranjuje gube in krepča oslabele mišice lica. Žene od 50 -60 let lahko dobijo mladostno lepoto, zaradi katere jih bo zavidalo mnogo mladih deklet
Celjski šport
SK Ilirija:SE Celje 4:2 (2:1)
Celje, 2. dec. 1934.
Dne 1. decembra je bila ua Glaziji prvenstvena jKidzvezna tekma med gornjima kluboma. Vreme je bilo krasno, tako, da si je zbralo nad 500 gledalcev. Tekma, ki je bila lepa iu fair, se je končala z zasluženo zmago gostov.
Ilirija je igrala precej ostro. Moštvo .je precej izenačeno ter je težko reči, kdo je boljši, ker sta bila tako napad kot obramba prav dobra-
Celjani niso igrali slabo, bili pa so premalo energični; imeli so malo preveč re; s pek ta pred nasprotnikom. Najboljši so bili morda halfi, ki pa so igrali tako kot vedno, preveč defenzivno.
Poročne svečanosti v Londonu
Levo zgoraj: Poroka v Westminsterski opatiji. — Desno zgoraj: Prva izvirna slika o poroki. V sredi novoporočenca vojvoda in vojvodinja Kentska, levo angleški kralj Jurij in mati neveste, desno angleška kraljica Mary, danska m norveška kraljeva dvojica. Na skrajni levici v prvi vrsti kneginja Olga, v drugi vrsti knez-namest-nik Pavle. — Levo spodaj: Poročna kočija se pelje iz Buckinghamske palače v VVeslminstersko opatijo. — Desno spodaj: Poročna listina, ki bo gotovo aelo zanimala zbiralce lastnoročnih podpisov.
m* nmr
zt}*
Htvtmiu

It, nI ffltcfctnu.
/ftla^ina/
m«.*) .
1«« M'-**
J*
<7
« C ' IM j?l "
■lutLu
j( tn9. * t vc \
_/ i
uctd*.uf
... • r. it-—, .i r.i,...
/<* JUMI ttr-v f ".itJ H. JJ.. {/ .

//- ... .. Y., 4. t. /-. »'
JU/m Ti * M
t/^MM C,

la Ifef pw tf

4 UlMum/. bj offoctaJČ' j!u«rtfA> kr me . (je----c- r.lf	^_*	<