Poitnlna plačana v gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. /.- Cena posamezni številki Din 1-50.
OdCk »
    —  -  -           —  1  .....................
TRGOVSKI »1 'ST
Časopis 5B«*i trgovino, Industrijo In obn. ^
irednlštvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. V7 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta >	jtrt leta
Dopisi se ne vračajo. -	- St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.		45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži_ t jubljani.	
1 FTO VI.	Telefon štev. 552	LJUBLJANA, dne 11. decembra 1923.		Telefon štev. 552 ŠTEV. 146.
J. Zadravec:
Strokovna šola za mlinarstvo v Jugoslaviji.
Dejstvo je, da je le zdravo in močno kmetijstvo, v zvezi s krepko razvito obrtjo in industrijo najzanesljivejša hrbtenica za gospodarski in kullumi obstanek vsakega naroda.
Tudi pri nas igra kmetijstvo dokaj važno nalogo. Poleg tega, da nas ia najvažnejša gospodarska panoga preživlja, igra kmetijstvo pri našem izvozu najeminenlnejšo ulogo. Z vsakim meterskim stotom žita jači kmetijstvo našo trgovsko bilanco ter pomaga s tem neposredno k blago-stanju ter k zboljšanju naših žal vse več kot cvetočih razmer.
Neprecenljive vrednosti za kmetijstvo in v širšem pomenu besede za narodno gospodarstvo je pa s kmetijstvom najožje spojeno mlinarstvo.
Mlinarstvo spopolnjuje kmetijstvo. Potom predelave oplemenjuje kmetske pridelke in nepobitna resnica je, da je le na višku razvoja stoječe mlinarstvo najjačja opora za kmetijstvo tam, kjer mu od strani državnih, finančno gospodarskih krogov ne manjka potrebnega razumevanja.
Mlinske industrije nam ne manjka, manjka nam pa vsestransko razumevanje za obstoj in gospodarski razvoj te važne panoge našega gospodarstva.
»Trgovski list« je v eni zadnjih številk opozoril na razmere in mi-zerijo v tej panogi industrije.
Povrnem se še k tej zadevi, pribijem pa zaenkrat, da nas ob splošnem pomanjkanju zdrave in realne gospodarske politike v najobčut-nejši meri obdaja brezbrižnost. Več interesa za strokovno izpopolnitev bi moralo vendar postati načelo po petem letu našega ujedinjenja.
Menim, da je pomoč za mlinsko obrt in industrijo v interesu celokupnega narodnega gospodarstva, pomoč predvsem v gospodarskem in kulturnem pogledu.
Tisoče mlinov in stotine velemli-nov v Jugoslaviji se opira še dandanes na podporo kvalificiranih moči iz prejšnje dobe. Pa tudi sile teh bodo kmalu izčrpane in skrb prizadetih organizacij, v ne najmanjši meri tudi skrb države bi morala biti, da se pobriga, da dobi naša mlinska industrija dober in sposoben naraščaj.
Majhna, komaj 1000 ha obdelane zemlje obsegajoča Avstrija ima svojo strokovno šolo^ da niti ne govorimo o Nemčiji, ki ima celo vrsto mlinarskih šol višjega in nižjega reda. Tudi Cehi, čeprav so ti na uvoz življenskih potrebščin navezani, naj nam služijo za zgled.
Naše bogato razvito mlinarstvo pa nima niti najmanjšega zavoda za vzgojo in naobrazbo kvali.iciranega delavstva, delovodij ter uradništva.
Mlinarstvo je tekom zadnjih 50 let napredovalo več kot katerakoli druga obrt in smelo smem trdih, da stoji mlinarstvo danes v tehničnem oziru na višku časa in da so za strokovno vodstvo večjih mlinskih podjetij potrebna znanja in sposobnosti
—	nočem nikogar podcenjevati — več nego v marsikakem drugem obrtu. Mlinarstvo se ravna po često se menjajočih razmerah in produktih. Dobro strokovno vodstvo mlinskega podjetja zahteva neobhodno podrobno znanje strojev po njih zgradbi, moči, namenu in zmožnosti. Brez tega tehničnega znanja se
ne da koristonosno izrabljati podjetja v toliki meri, kot zahteva to današnji konkurenčni boj.
Mlinar kot strokovnjak mora biti tudi natančen poznavalec surovin. Poznati mora kemične sestavine žita in mlevskih izdelkov, poznati mora vrednost posameznih vrst, predvsem pa mora znati, kako se z žitom ravna, da ne utrpi znatnih škod. Teoretični študij diagramov, poznanje gonilnih sil, potrebnih pri izvrševanju mlinarskega obrta, naj-sibode to voda, para ali elektrika, so za dobrega mlinarskega podjetnika neobhodno potrebni, ako hoče, da bo njegov obrat pri današnjih težkih gospodarskih razmerah in pri do skrajnosti razvajenih konzumen-tih dobro uspeval.
Prezreti pa tudi koncem tega ne smemo, da mora biti mlinarski podjetnik tudi trgovec. Časi mlinarjev za plačo ali merico so minuli. Današnje trgovsko mlinarstvo zahte-
va trgovskega znanja več kot marsikatera druga stroka, ono zahteva poleg vseh naštetih pogojev spretnosti v kalkulaciji ali pri prodaji, nakupu, knjigovodstvu in bilanci.
Trgovsko mlinarstvo zahteva, da si je vsak mlinarski podjetnik na jasnem, kateri del njegovega podjetja uspeva in kje je treba pravočasno pomagati.
Izučitev praktičnega mlinarstva našim pomočnikom, našim sinovom ter uradnikom, ki se hočejo posvetiti tej stroki, tega ne nudi, za to je potrebno prav posebnih strokovnih šol ali vsaj strokovnih tečajev.
Menim, da bi se za strokovno napredovanje morale brigati naše organizacije, predvsem bi pa morala biti to skrb državnih krmilarjev samih, ker je brezdvomno iz narodnogospodarskega stališča skrb za dober in vešč naraščaj največje važnosti za obstoj in napredek mlinske industrije v Jugoslaviji.
mači trg je povečini posneto in mešano z jedilno sodo. Tako mleko je dobavljal celo javni bolnici, kjer so šele po dolgem času prišli na sled zdravju škodljivemu mleku ter zadevo ovadili oblasti, vsled česar je bil Bernhardt kaznovan na 4000 Din. Od dobrega mleka posneto smetano razprodaja po 180 K liter tudi vsem kavarnam, čeprav so lastniki kavarn po večini Slovenci, vendar raje podpirajo tako nemško konkurenco, kakor svoje ljudi.
Da Bernhardtu ta kupčija posebno z izvozom našega dobrega mleka izborno nese, se je videlo sedaj, ko je kupil hišo last lesne družbe »Drava« za več milijonov kron in jo takoj plačal, v znesku, ki bi ga trenutno ne zmogle vse banke mariborske. Na kraju te nove posesti, kjer naj bi se bile zgradile nove slovenske hiše, se prične razvijati v velikem 'obsegu Bernhardtova mono-polska mlečna industrija.
Skrajni čas bi bil, da obrtna oblast napravi konec takim monopolom, še bolj nujno potrebno pa je, da se naši interesenti proti takemu monopolu organizirajo, ne pa da prihajajo le posamezni na bojišče, kjer morajo prej ali slej kapitulirati.
Reklamacije za volitve v dohodninske komisije.
Koncem tega leta se izloči iz komisije za dohodnino polovico imenovanih in polovico voljenih članov ter ravno isto število namestnikov. Izločitev se izvrši po žrebu v navzočnosti enega voljenega in enega imenovanega člana komisije. Dopolnilne volitve se vrše dne 20. januarja 1924. Imeniki volilnih upravičencev bodo razgrnjeni na vpogled pri vseh davčnih okrajnih oblasfvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) v času od 13. do vštetega 20. decembra t. 1. Imenike smejo vpo-gledati samo dohodnini zavezane osebe.
Dopustno je tudi imenike prepisovati ali napravljati iz njih izpiske, ako to ne ovira poslovanje davčnega oblastva. Rok za vlaganje reklamacij je doiočen od dne 13. dec. do vštetega 20. decembra t. 1. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblast-vih. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilni imenik še nadalje do vštetega dne 12. januarja 1924, da ^e volilcem omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev.
Opozarjamo vse trgovce in obrtnike, da se prepričajo tekom reklamacijskega roka, da so vpisani, ker ni izključeno, da vsled tega ali drugega manipulativnega pogreška niso sprejeti v volilni imenik. — Ako posamezniki potrebujejo glede reklamacijskega postopanja še natančnejšega navodila, naj se obrnejo na pristojni gremij, ki je dobil od zveze trgovskih gremijev izčrpna pojasnila.
Dohodnina postaja od leta do leta večjega pomena. Predpisi se vsako leto stopnjujejo. Za 1. 1920 je znašal predpis še 59, 603.725 K, za 1. 1921 že 93,039.645 K, za leto 1922 pa celo 142,183.169 kron, za leto 1923 pa bo predpis vštevši izredni 30 odstotni pribitek presegel vsoto 200,000.000 kron. Zato dobiva dohodnina veliko važnost, ž njo pa tudi volitve, ki se vrše v januarju 1, 1924.
Nemški monopol in špekulacija z izvozom mleka v Avstrijo.
V	obče znano je, da dobavlja Avstrija, zlasti Dunaj, velik del mleka iz Slovenije, deloma tudi iz Hrvat-ske. Preko zime izvaža mnogo mleka tudi Kranjska. Glavni kontingent izvoza pa tvori permanentno Maribor kot obmejno mesto, ki ima ugodno priliko izvoza tudi preko poletja, dočim se pošiljatve iz ostalih krajev Slovenije tekom poletja navadno že na potu izpridijo.
Ze ves čas po prevratu se po naših listih ponavljajo kritike, zakaj tudi naše obmejne oblasti nadaljujejo stari greh dunajskega režima, pod katerim se je dovolil eni sami tvrdki pravcati monopol za preskrbo mleka iz celega okrožja, deloma za Maribor sam, večinoma pa za prevoz v današnja avstrijska mesta. Ta z izredno naklonjenostjo že svoj čas obdarovana tvrdka je znana tvrdka Bernhadt. Pred prevratom seveda ni bilo govora o slovenski konkurenci. Zato je že takrat to protežiranje samo ene tvrdke izzvalo nezadovoljnost med nemškimi konkurenti proti Bernhardovemu monopolu. Protekcija je že svojčas segala tako daleč, da se tudi po prevratu nihče slovenskih konkurentov ni upal ustanoviti večje mlekarne, nikar še, da bi smel računati na uspeh potom izvoza. Tudi prebivalstvo v celem mariborskem okrožju je bilo tako zaverovano v ta Bernhardtov monopol, da je bilo prepričano, da razen njega sploh ne sme nihče v večji množini nakupovati mleka. Na ta narodni in gospodarski greh se je, kakor rečeno, že opetovuno opozarjalo pristojno oblast, toda brez uspeha. Kritike so dosegle le toliko, da se je te obrti lotil tudi Slovenec, ki je pa razen lastne krivde po največ radi vpliva Bernhardtovega monopola moral kapitulirati. Za njim se je za ta boj ojunačil drugi Slovenec g. Kos, ki je nedavno v Mariboru v Jenkovi ul ici odprl novo mlekarno, urejeno tudi za izvoz. Ta je postal monopolu Bernhardt bolj nevaren kakor prvi. Da vidi tudi širša javnost, kako težko stališče ima slovenski trgovec v j Mariboru napram premoči nemške-; ga velekapitala, navajamo nastopno ! nekaj primerov.
j Te dni doživljamo v tem nesolid-| nem konkurenčnem boju nekaj zelo j značilnega. Kakor znano, se mleko ; na mariborskem trgu pred velikimi i prazniki naravnost oderuško po-dražuje. Ravno te dni pa doživlja
Maribor, dne 7. dec. 1923. Maribor čudež, da se mleko, in sicer v večjih zalogah, na trgu prodaja po 13 in celo 12 kron, dočim ga tvrdka Bernhardt n. pr. v ptujskem okraju na debelo kupuje po 14 kron. Kako je to mogoče in kakšne posledice imamo pričakovati? Odgovor je enostaven. Čim je Bernhardt zvedel, da si je tvrdka Kos v ptujskem okraju zasigurala velik del kontingenta stalnih dobavljalcev mleka, in sicer po isti ceni. kakor io je plačevala tvrdka Bernhardt — po 11 kron —, je preko noči brez vsega posebnega razloga . dobavljalcem sama ponudila povišane cene od 11 na 14 kron. S tem je nemška mono-polska tvrdka nameravala na mah ubiti slovensko konkurenco, ki ne razpolaga z milijonskim premoženjem. Ko je drugo jutro slovenska tvrdka Kos pričakovala naročeno blago, so namesto blaga iz tega kraja prihajala poročila, da vsled nepričakovanega podraženja blaga ne mormo dobavljati. Vse hiti seveda ponujati mleko nemški tvrdki! Tako je slovenska tvrdka ostala skoro brez mleka, in če ga je hotela dobiti, je morala sledili zgledu nemške konkurence. Splošne posledice se bodo kmalu pojavile tudi v podrobni prodaji. Cena mleku se bo brez povoda tirala višje kot neobhodno potrebno. Tudi bo zmanjkovalo mleka pri podrobni prodaji.
Tu imamo torej tipičen zgled pretiranega navijanja cen in vzgajanje ljudstva v pretiravanju cen. Na drugi strani pa sledi iz tega primera dokaz, kako se od strani nemškega velekapitala ubija slovenska trgovina. Da si nemški monopolist pri takem nepotrebnem povišanju sam sebi ne škoduje, za to je že vnaprej preskrbljeno. Kar tu plačuje višje, ne samo da s tem onemogoča slovensko konkurenco, nego to povišanje mu plačajo z obrestmi Dunajčani. Svojo izvozno trgovino ima namreč izborno urejeno. Vsaka avstrijska tvrdka, ki reflektira na njegovo dobavo v zimskem času, se mora zavezati, da dobavlja za 50% večjo množino tudi v poletnem času. in potem čim višji je njegov izvozni kontingent, tem višja je tudi cena. Računano, da izvaža dnevno samo 15.000 litrov po 19 do 19.50 jK, mu ta kupčija mesečno nese preko enega milijona čistega dobička. K temu pride pa še izdatno večji dobiček od konsuma mleka in smetane na domačem trgu. Mleko za do-
Projekt konvencije o
Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo nekaterim gospodarskim korporacijam v izjavo projekt konvencije o arbitražnih odredbah, ki ga je izdalo Društvo narodov v namenu, olajšati likvidacijo sporov iz trgovskih poslov med kontrahenti, pripadajočimi različnim državam. Gre za to, da se s pristopom k tej konvenciji dotična država zaveže, da prizna polno veljavo dogovorom strank na razsodišče, to tudi v primeru, da se arbitraža (razsoja) vrši v taki državi, katere jurisdikciji eden kontrahentov ni podvržen. Postopek razsodišča se ima urediti z dogovorom strank in zakoni države, na katere teritoriju se ima vršiti arbitraža. Ce redno sodišče pri obravnavanju kakega spora uvidi, da je zanj dogovorjeno razsodišče, mora zavrniti stranke tudi na zahtevo le enega interesenta pred arbitre. Država, ki je pristopila h konvenciji, je s tem prevzela dolžnost, da izvrši po svojih oblastvih arbitražne odloke, ki so bili izročeni na njenem ozemlju.
Z. ozirom na dejstvo, da so industrijski in trgovski krogi na teritoriju Slovenije radi svojih živahnih trgovskih stikov z inozemstvom živo interesirani, kako se uredi likvidacija sporov, ki nastajajo iz trgovskih poslov med njimi in inozemskimi sokonirahenli, je treba preje označeni akciji Društvp narodov posvetiti vso pozornost. To pa je potrebno tudi iz tega razloga, ker sedanja meddržavna pomoč daleč še ni tako urejena, da bi ustrezala, kakor treba zahtevam mednarodne trgovine. Na drugi (Strani pa zavisi tudi naš kredit od tega, če inozemec zaupa, da bo mogel uspešno uveljavljati svoje pogodbene pravice proti našemu podaniku. Če se inozemec v procesiranje pred našimi sodišči ne bo hotel spuščati, ker bi se mu zdelo njihovo postopanje radi počasnosti ali drugih napak preveč pomanjkljivo in če se bo moral bati, da inozemskih sodb proti našemu državljanu pri nas ne bo mogoče gladko eksekvirati, bo to zakrivilo pri sklepanju kupčij z našimi podaniki nepregledne zapreke in tež-koče. Na to pa moramo biti žali-bog pripravljeni, če vpoštevamo, kako polževo je postopanje jugoslovanskih sodišč, dasi je treba takoj tudi konstatirati, da sodstvo v Sloveniji na svojem renomeju kot eno najboljših ne samo v naši, temveč v nasledstvenih državah sploh, doslej še ni trpelo. O tem nam pričajo ravno glasovi inozemskega časopisja.
Z olajšanjem likvidacije trgovskih in drugih sporov, za katere bi mogla prihajati v poštev razsodišča, pa bi ne bilo ustreženo le inozemcem, marveč v veliki meri ravno našim podanikom, ker je znano, kako velike težave se jim stavijo, če hočejo eksekvirati naše sodbe n. pr. pred italijanskimi sodišči. Razen tega je eksekucija sploh možna le tedaj, če je dana reciprociteta, odnosno če je pravna pomoč v tem oziru urejena s konvencijo ali v trgovskih pogodbah.
Pozdraviti je torej treba vse, kar bi zgorajšnjemu namenu ustrezalo. Če pa projekt konvencije o arbitražnih odredbah v obliki, kakor ga je priobčilo ministrstvo trgovine in industrije, premotrimo, moramo žal ugotoviti, da svojemu namenu ne bo dosti koristil in da vsaj za nas ni sprejemljiv.
Napaka projekta je pomanjkljivost njegovih določb glede ureditve arbitražnega postopka. Ne zadostuje, da se ta ureditev kratko pre- , pušča dogovoru strank in zakonom države, na katere teritoriju se ima v konkretnem primeru vršiti arbitraža. Če se hoče uspešno služiti namenu te institucije, je neobhodno potrebna gotova enakost postopka, pa naj se vrši razsoja kjerkoli. Vpo-števati je namreč treba, da je pravna mentaliteta v eni državi včasih različna od one v drugi državi. Tudi gotove vrste sporov ni mogoče iz-
arbitražnih odredbah.
črpno pretresti in pravilno presoditi brez razsodnika - jurista. Dostikrat more izreči objektivno in pravično razsodbo le strokovnjak gotove gospodarske panoge, tako tam, kjer bi tvorilo pred rednim sodiščem sodbo dejansko le zvedeniško mnenje, kakor v primerih, kjer odločujejo uzance. Izredne težave bi povzročali valutni spori. Neobhodno bi bilo za to treba skrbeti za primernost sestave in postopka razsodišča z zadostno pojasnimi določili že v konvenciji sami, tako da bi na le teh bazirali arbitražni dogovori strank in zakonita določila posameznih držav o razsodišču. Treba bi bilo določb o pravnih sredstvih, ako je postopanje nepravilno odnosno razsodba očividno krivična'. Nadalje bi bilo posebno za pripadnike držav s slabo valuto važno vprašanje plačila procesualnih stroškov.
Glavna napaka, ki jemlje projektu konvencije vsako praktično vrednost, pa je določba, da mora redno sodišče odbiii obravnavanje sporov, glede katerih je dogovorjeno razsodišče, dočim se na drugi strani omejuje obveznost posamične države do izvrševanja razsodb le na one arbitražne odloke, ki so bili izrečeni na njenem lastnem teritoriju. To bi dovedlo do tega, da bi n. pr. Jugoslovan Italijana, s katerim sta se domenila na razsodišče v Ljubljani, ne mogel tožiti pred rednim sodiščem v Italiji, to sodišče pa bi se zopet branilo izvršiti arbitražni odlok jugoslovanskega razsodišča, češ, da ni bil izrečen na italijanskem teritoriju.
Načeloma moramo torej akcijo Društva narodov pozdraviti, vendar pa obenem tudi opozoriti, da bi bil projekt konvencije o arbitražnih odredbah koristen le pod pogojem, da se vsaj v toliko izpopolni, da bo vseboval temeljne smernice glede postopka razsodišča in da preskrbi arbitražnim odlokom enako izvršljivost tudi izven države kjer so bili izrečeni.
Fr. Zelenik:
izpolnitev sklepne kupčije.
(Konec.)
§ 79.: Kdor se je pravice izbere v smislu § 76. že poslužil, ne more več svoje izbere izpremeniti, iz-vzemši v § 78., odstavek 2. dovoljene nove izbere.
§ 80.: Na podlagi § 76., točka a) opirajoča se pravica se izgubi, ako zvesti pogodnik tega tekom 30 dni po preteku pogodbene dobe, oziroma po na novo določeni dobi (§ 78) sodnijskim potom ne uveljavi.
§ 81.: na § 76., točka c) in d) se opirajoči zahtevek postane neveljaven, ako ga zvesti pogodnik ne uveljavi sodnijskim potom tekom 90 dni po preteku pogodbene dobe.
Navedli smo paragrafe borznih določb, kateri nam povejo in pojasnijo posledice zamude.
Hočemo le navesti in pojasniti vsebino nekaterih paragrafov »po domače«.
Zamuda nastopi, kadar kupec ali prodajalec ne izpolni pogodbe v času, kateri je določen v pogodbi. Kakšne pravice ima zvesti pogodnik v slučaju zamude, nam pove § 76. Ta paragraf je dovolj jasen, da ni potrebno ga posebej še tolmačiti. Razložiti hočemo le vsebino § 77. Ako zahteva zvesti pogodnik (to je tisti, kateri se drži pogodbenih dolžnosti in pravic) izpolnitev pogodbe (76., točka a) mora dvigniti protest in ga poslati priporočeno (rekomandirano) zamudnemu po-godniku. Protest se mora poslati prvi delavni dan po dnevu, katerega je nastopila zamuda.
Ako zahteva zvesti pogodnik izpolnitev pogodbe, tedaj mora dati zamudnemu pogodniku 14 dni časa za izpolnitev. Ce v tem času zamudni pogodnik zopet ne izpolni po-
godbe, tedaj ima zvesti pogodnik pravico prodati ali kupiti pogodbeno množino blaga in zahtevati povračilo diference med pogojeno in doseženo ceno ali pa zahtevati diferenco med dnevno tržno (borzno) ceno in med sklepno ceno.
Tožba za diference se mora vložiti tekom 90 dni po preteku pogodbe.
Tožba za izpolnitev pogodbe in povrnitev vsled zamude nastale škode pa se mora dvigniti tekom 30 dni.
Kdor zamudi te roke, ne more več uveljaviti svojih pravic iz pogodbe.
Kako se dvigne protest itd., bomo govorili v drugem članku.
K razlagi teh borznih določb pa še hočemo pridjati nekaj nasvetov:
Nikoli ne zanemarjaj sklepov. Če si že sklenil, tedaj tudi glej, da zadostiš prevzeti dolžnosti.
Če nikakor ne moreš izpolniti v pravem času pogodbe, tedaj rajši prosi prodajalca, naj pogodbo podaljša itd. Boljše je za obe stranki, če se stvar poravna brez protestov, tožbe in troškov.
Opozarjamo še na neko klavzulo, katero imajo skoraj vsi prodajalci moke v svojih sklepih. Ta klavzula se glasi: Plačljivo po izberi prodajalca pri oddaji blaga ali pa v .........dneh.	Na	podlagi	take	klavzule lahko prodajalec zahteva, da mu moraš blago naprej plačati ali pa tudi ti da na upanje, kakor se njemu zljubi.
Končno še opozorimo na neko drugo klavzulo, katera je tudi jako važna, ali se jako malo pazi na njo. Sploh kupci malokdaj gledajo, kaj je v sklepnem pismu tiskano. Zategadelj pa so pozneje tudi tako presenečeni, če kaka stvar jim ni po volji.
Ta klavzula se glasi: oddaja iz mlina ali prodaja in prevzetje v mlinu.
S	tem pogojem se določi kot kraj izpolnitve pogodbe skladišče v mlinu samem.
Ta klavzula je jako velikega pomena posebno pri določitvah diference in bi naj naši kupci vedno zahtevali, da se zapiše kot kraj oddaje in prevzetja bivališče kupca.
Morda bo marsikateri prodajalec otepal okoli sebe in ne bode hotel ničesar vedeti o teh tvojih zahtevah, ali danes postaja konkurenca že tolika, da se bode hitro našel konkurent, kateri bode rad izpolnil željo kupca. Sploh nastopajo mlini jako oblastno in dolžnost naših trgovcev in obrtnikov je, da se postavijo tudi oni po robu.
M. Savič:
Naša inri»istriifi m obrt.
(Nadaljevanje.)
Leta 1921 se je izdelalo: 1. gladkih preprog 1498 komadov v raznih velikostih in kvalitetah; 2. perzijskih vezanih 354 komadov s po 40.000 vozli na kvadratni meter; 3. perzijskih angorskih preprog 44 komadov s 160000 vozli na meter; 4. perzijskih svilenih preprog 10 komadov s 384.000 vozli na 1 kvadratni meter; 5. gobelinovih slik 32 komadov. Vsega skupaj torej 2938 komadov v vrednosti 1,504.200 dinarjev.
Ker je bosanska volna preveč groba, se jo za izdelavo preprog ne da uporabiti, ker izgledajo preveč grobe in se mora za to uporabljati finejša volna. Ta volna se prodaja deloma v Sarajevu, deloma v Šibeniku. Za izdelavo namiznih preprog in posteljnih preprog ter angorskih čilimoč se uporablja česana volna odnosno angorska kozja dlaka, ki se jo kupuje v Angliji. Bombažasta osnova se kupuje v Dugi Resi in služi za osnovo pri perzijskih preprogah. Leta 1913 je tkalnica kupila:
1.	predene volne iz Anglije, vvefta in mohera 5.183 kg; 2. iz Švice 100 kg surove opredene svile; 3. iz Nemčije 345 kg raznih barv in kemikalij; 4. iz avstrijskih predilnic 38.000 kg navadne volnene preje. Tkalnica ima
svojo lastno belilnico, kjer se barva volno z rastlinskimi in ostalimi alizarinskimi barvami.
Tkačev in delavcev je bilo 1921 leta 285 in sicer: v Sarajevu 102, v Kreševu 76, v Jeleču 43, Lojnici 28, Siolcu 25, v Foči 7, v Kladnu 6. Razen v državni tkalnici pa se izdelujejo preproge tudi kot neke vrste domača industrija v Prozu, Gad-skem in Bosanskem Petrovcu, na stvatvah v širokosti 60 do 70 cm in se taki kosi potem sešijejo skupaj v širše preproge. Cene znašajo po kvadratnem metru za navadno perzijsko preprogo 600 Din, za angor-sko 1.800 Din in za svileno pa 5000 dinarjev. Kar izdela tkalnica, se proda po večini v tuzemstvu, le manjši del se proda na Čehoslova-ško, v Italijo, v.švico in nekoliko komadov se je prodalo tudi v Egipt.
Delavke izdelujejo preproge po načrtih, v čemur obstoja velik uspeh in pomen šole. Ta tkalnica je kot praktična šola izvrstno urejena in upeljana ter lahko služi za sedaj za izobraževališče učiteljic za prepro-garslvo po celi državi.
V Banatu izdelujejo preproge srbske vasi Kumani, Vranjevo, Melen-ce, Elemir itd. in sicer delajo to kmetice za lastno potrebo, kakor tudi za prodajo. Posebno je to v vaseh Kumani in Vranjevo.
V Bački, v Staparu in drugih srbskih vaseh okrog Sombora vežejo kmetice prbproge za lastno porabo in za prodajo. Preproge so izdelane po tiskanih vezilnih vzorcih iz volnenega prediva.
V Velikem Bečkereku obstoja tovarna za preproge, ki je last Delniške družbe »Dundjerski«. Ona ima
1. 87 statev za perzijske preproge,
2. 50 mehaničnih statev. 3. 100 komadov ročnih statev, na katerih se v okolišnih srbskih vaseh izdelujejo preproge. 4. 3 stroje za tkanje osnove. 5. predilnico s 180 vreteni, stroj za lepljenje osnove, 1 stroj za česanje preprog, 3 stroje za striženje kosmatih preprog. Tovarna je urejena za izdelavo najfinejših vezanih in gladkih preprog, pliševnih, tapeste-rije, holenderjev, kiderministerjev in preprog iz jute. Ona ima tudi dve statve za pohištveno blago. Kadar je popolnoma zaposlena ima do 250 delavcev in delavk. Od leta 1914 ni obratovala, sedaj pa je začela z obratom in dela s 50 ljudmi. Izdeluje fine srbske in smirnske preproge in vse imitacije s tkanjem na mehaničnih statvah. Letna produkcija znaša 2.500 kvadrat, metrov smirn-skih preprog, 50.000 m preprog za hodnike, 3500 kvadratnih metrov žametastih in drugih volnenih preprog.	(Dalje	slediJ
Spomenica
Glavnega odbora vodne zadruge za osušltev ljubljanskega barja prilikom katastrofalne
povodnji v Sloveniji.
Izvanredno dolgolrajno deževje je 3premcnilo ljubljansko barje v jezero in napravilo Darjanom ogromno škode, o čemur se je visoka komisija Ministrstva sama prepričala na licu mesta.
Vzrok poplave ni samo dolgotrajno deževje, lemveč v prvi vrsti dejstvo, da še niso dovršena regulacijska dela v glavnem odvodniku reki Ljubljanici, niti osuševalna dela na ljubljanskem barju.
Glavni odbor vodne zadruge za osu-šitev ljubljanskega barja, ki je zakoniti zastopnik interesov posestnikov na ljubljanskem barju in čegar naloga je po zakonu z dne 23. avgusta 1877 izvesti osušitev in melioracijo celega ljubljanskega barja, se prilikom katastrofe, katera je zadela barjansko ozemlje, obrača na zastopnike visoke vlade z najnujnejšo prošnjo, da poleg podelitve takojšnje gmotne podpore po povodnji prizadetim Barjanom merodajni činitelji blagohotno posvetijo vso pažnjo perečemu vprašanju, kako s takojšnjim nadaljevanjem regulacijskih in melioracijskih del na ljubljanskem barju omiliti žalostni položaj Barjanov.
V	to svrho prosi podpisani Glavni 'odbor:
HCMT ^Pl
1. da se takoj dovolijo izredni krediti za dovršitev le na pol dodelane regulacije reke Ljubljanice. Ker so barjanski interesenti za dosedanja dela že mnogo prispevali k stroškom in so po zadnji katastrofi prehudo prizadeti, naj bi se jih pritegnilo k prispevanju s čim najnižjim odstotkom;
2. da se takoj dajo barjanski vodni zadrugi na razpolago vsi za nadaljevanje regulacijskih del potrebni stroji Ibagerji ild.) iz reparacij, ker je vojna preprečila dovrsitev regulacije Ljubljanice in pokvarila ter uničila mnogo že dograjenih naprav;
3. da se vnese v redni proračun stalna postavka »Za regulacijo Ljubljanice«, m to že v proračun za leto 1923/1924. Če pa slednje iz tehničnih ozirov ne bi bilo mogoče, naj pristojno Ministrstvo določi čim najvišjo vsolo iz pozicij za regulacijo rek v Sloveniji za regulacijo Ljubljanice;
4. da se iz kredita za melioracije določi in nakaže barjanski vodni zadrugi čim izdatnejši državni prispevek za detajlna meloracijska dela na ljubljanskem barju. K temu se pripominja, da obsega barjansko ozemlje nič manj nego 16.000 ha;
5. da se nakaže imenovani vodni zadrugi iz kreditne postavke »Pomoč vodnim zadrugam« čim večja podpora.
Končno si dovoljuje podpisani Glavni •odbor opozoriti na svojo vlogo na Ministrstvo Poljoprivrede i voda z dne 16. novembra 1923, št, 47.
Z ozirom na nujnost in upravičenost gorenjih predlogov se nada podpisani Glavni odbor, da visoka vlada usliši nujne prošnje Barjonov in jim ugodi v polnem obsegu.
V	Ljubljani, dne 8, decembra 1923.
s
Zahtevajte povsod našo domačo
Kolinsko eikorijo
„ izvrsten pridatek za kavo.
m
Trgovina.
Vzpostavitev trgovinskih stikov z
Rusijo. V zadnjem času se po dnevnikih vn strokovnih listih prav živahno obravnava vprašanje obnovitve trgovinskih stikov z Rusijo. Tudi naš list sledi paz-no razvoju tega vprašanja ter je vedno poudarjal, da je neobhodna potreba, da se stiki z Rusijo čimprej vzpostavijo. Po poročilih iz Londona je »Daily News« objavila dopis iz Beograda, da Praga in Bukarešta pritiskata na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da vzpostavi trgovinske, oventuelno tudi diplomalične zveze s sovjetsko Rusijo. Zunanji minister dr. Ninčič je dopisniku izjavil, da je stališče beogradske vlade v ruskem vprašanju mnogo odvisno od stališča Francije. V resnici se sedaj vodijo neobvezni razgovori z zastopnikom carske Rusije g. Standmannom. Po našem mnenju se naša vlada ni obrnila glede pregovorov, ako vesti odgovarjajo resnici, na pravo adreso. Gosp. Standmann je bil zastopnik carske Rusije, nima pa od sedanje ruske vlade nobenih pooblastil in bi sedanja ruska vlada brez dvoma odklonila vsako zbližanje, ki bi se hotelo navezati po-iom imenovanega starorežimskega zastopnika.
Trgovski stiki med Italijo in Jugoslavijo. Važnost prometa med Italijo in Jugoslavijo v prvem semestru t. 1. kažejo že sledeči kratki izvlečki iz splošne statistike o vzajemnih trgovskih stikih med nami in Itaiijo. Glavni predmeti, ki pridejo za naš izvoz v Italijo vpoštev so: živina, jajca, meso, sadje, premog, cemnt, les, soda,. kože. Ti predmeti tvorijo sorazmerno velik procent celokupnega našega uvoza v Italijo. In sicer participira Jugoslavija sorazmerno s celokupnim italijanskim uvozom s 86% pri konjih, z 62% pri živini, z 80% pri perutnini, z 10% pri mesu, z 80% pri jajcih, s 50% pri olivnem olju, s 50% pri lesu. Italija s svoje strani je uvozila v Jugoslavijo v znatni meri bom-baževine, volno, predivo, jute itd., južno sadje, riža, žvepla, surovih kož, kavčuka, semen in cvetlic. Uvozilo se je med drugimi tudi približno 200 vagonov pšenične moke, kar je zelo značilno za našo državo, ki sama producira in izvaža moko. Trgovska bilanca Italije je .napram Jugoslaviji pasivna. Pasivum
bo do konca lela narastel na približno 1200 milijonov dinarjev.
Direktni uvoz norveške soli in zelenih slanikov iz Norveške. Neka tvrdka iz Norveške se zanimd za izvoz soli in zelenih slanikov k nam. Interesentom je natančnejši naslov v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
Trgovina Rumunije. Rumunski minister trgovine je na nekem zborovanju, govoreč o gospodarski moči Rumunije, med drugim izjavil, da je znašal izvoz iz Rumunije v preteklem letu 1922 12 milijonov lejev, med tem ko je uvoz v istem letu znašal 11,000.725 lejev. Minister je rekel, da upa, da bo letošnja trgovinska bilanca Rumunije mnogo bolja nego lanskoletna. Poleg lega je minister izjavil, da je bila produkcija sladkorja v Rumuniji prej znatno otežko-čena vsled uspešne konkurence čeho-slovaškega, poljskega in madžarskega sladkorja, med tem ko se danes na ru-munskem tržišču prodaja skoro samo domači sladkor po zelo povoljnih cenah.
Ezvoz amerikanskega bombaža. Izvoz bombaža iz Zjedinjenih držav je v zadnjem tednu pretečenega meseca padel za 6/000 bal napram 284.000 balam v predhodnem tednu in 153.000 balam v odgovarjajočem tednu 1922 leta.
Uvoz iujih likerjev v Francijo. Francija je uvedla 25 odstotni banderolni davek na vse vrsie inozemskih likerjev v steklenicah.
Borza za vino. »Riječ« piše, da se bodo odslej vsako prvo sredo v mesecu shajali na zagrebški borzi vinski interesenti, da se porazgovore o stanju vinske kupčije in da utrdijo cene vinu oziroma jih določijo.
Trgovski stiki Francije z Rusijo. Pariška banka Bauer & Marschall je sklenila s sovjetsko vlado pogodbo glede finansiranja ruske žetve. Tudi mnoge druge francoske tvrdke so stopile v trgovske odnošaje s sovjetsko vlado.
Za odpravo krošnjarstva. Ptujsko okrajno glavarstvo je izdalo na vse orožniške postaje in občinske urade hvalevredni ukaz, da se morajo krošnjarji strogo nadzorovati in za primer, da nimajo dovoljenja, da se jim zapleni blago na račun kazni. Naredba je bila že pred 14 dnevi vročena, pa nikjer se ne opazi, da bi kdo ustavil kakega krošnjarja, vse gre slepo mimo njega, dasi srečamo uprav v ptujskem okraju krošnjarjev povsod, kakor vrabce. Nasprotno dognalo se je, da je celo občinski urad podelil nekemu neznancu dovoljenje, da sme po občini krošnjariti. Gotovo je več takih slučajev in gospodje trgovci ptujskega okraja bi storili dobro, ako bi zaprosili župana in tudi orožnike, da vestno izpolnjujejo ukaz okrajnega glavarstva in da vsakega krošnjarja, ki nima dovoljenja od okrajnega glavarstva, takoj ovadijo okrajnemu glavarstvu, da ga kaznuje in mu blago zapleni. Trgovcci naj store svojo dolžnost in krošnjarstvu se bo kmalu odpomoglo.
. PASTA za čiščenje zob, p najrajši uporabljajo vsi kadilci.
Industrija.
Svetovna produkcija platna. Svetovna produkcija platna se je v letu 1922 znatno povečala. V letu 1922 je znašala 8.888 kg. — Kolumbija zavzema glede produkcije platna prvo mesto z 1048 kg v letu 1922, napram 907 kg v letu 1921. Rusija, ki je pred letom 1924 producirala največ platna, je med vojno in po premirju producirala zelo malo, in sicer 205 kg v letu 1921 in 705 kg v letu 1922.
V	drugih državah je produkcija platna še neznatna.
Oenarstoo.
Fiskalna bremena v Zedinjenih državah. Fiskalna bremena so se v Zjedinjenih državah po vojni zelo povečala. Medtem ko je znašala kvota, ki je pripadala na vsako posamezno glavo 17.07 dolarjev v letu 1913, se je ista v letu
1922	povišala na 64.43 dolarjev, to se pravi, da je tekom 9 let štirikratno po-rastla.
češki proračun enak avstrijskemu predvojnemu računu. Prof. Weger iz vseučilišča v Pragi, objavlja v »Prager Presse« članek, v katerm primerja proračun Avstrije v letu 1913 z onim če-hoslovaške za minulo poslovno leto
1922. Iz članka izhaja, da je v letu 1913 potrosila Avstrija 24.77 procentov svojega proračuna za državne železnice, Čehoslovaška v letu 1922 pa 28.77 procentov. Za javno prosveto je znašala postavka avstrijskega proračuna za leto 1913 sorazmerno s celokupnim proračunom 3.38 procentov, v čehoslova-škem proračunu znaša ta postavka v letu 1922 pa 5.28 procentov. Postavka za armado je znašala v avstrijskem proračunu 15.61 procentov, v čehoslo-vaškem 14.72. Za zunanje zadeve je potrosila Avstrija v letu 1913 0.42 procentov, Čehoslovaška v letu 1922 pa 1.35 procentov.
Nova emisijska banka v Albaniji. Do sedaj ni imela Albanija svojega denarja. Sedaj pa je osnovala lastno emisijsko banko z delniško glavnico 5 milijonov zlatih frankov.
13UBDHA< L— ..........................  1
JU
-	n
mm
M ~ *> W »
---
TRAK MARK C
Promet
Poprava železniške proge med Kranjem in Podnartom. Da se pospeši popravilo razdrte proge med postajama Kranj in Podnart, se odpovesta na progi Ljubljana-Jesenice do nadaljnjega vlak št. 914, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 11.25 in dospe na Jesenice ob 13.35 ter vlak št. 913, ki odhaja iz Jesenic ob 10.10 in dospe v Ljubljano glavni kolodvor ob 11.57. Večerni vlak št. 918, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 18.55, vozi le do Kranja in se vrača kot vlak št. 917 v Ljubljano glavni kolodvor, kamor dospe ob 21.45, jeseniški vlak št. 917, ki odhaja iz Jesenic ob 19.33, vozi le do Podnarta, od koder se vrača na Jesenice kot vlak št. 918 s prihodom ob 21.20.
Ureditev našega brodarstva. V brodarskem oddelenju prometnega ministrstva se je pričela konferenca za ureditev in pospeševanje pomorsko - trgovskega brodarstva. Na tej konferenci so zastopane vse pomorske družbe in Savez pomoraca. Na dnevnem redu je: 1. obravnavanje zakonskega načrta
o	pospeševanju pomorsko - trgovskega brodarstva; 2. delovna pogodba; 3. vprašanje predaje ladij. Dne 6. t. m se je razpravljalo o prvi točki. Načrt zakona se je izdelal v brodarskem oddelenju ministrstva. Tendenca zakona je, da podpre naše brodarstvo s subvencijo raznih prog med našimi lukami in inozemstvom in s podelitvijo nagrad za gradbe novih ladij v svrho obnove in povečanje naše trgovske flotilje. Po zakonskem načrtu se bodo sklepale posebne pogodbe z državo, ki bo subven-vencijonirala družbe sorazmerno z daljavo proge in s kakovostjo ladje. Predvidena je subvencija za kako novo zgrajeno ali kupljeno ladjo. Za ladje kupljene v naši državi je predvidena 15 odstotkov večja subvencija nego za ladje kupljene v inozemstvu. Nagrada za ladjedelnice je določena v budjetu.
V	letošnjem budjetu je določeno v te svrhe 40 milijonov dinarjev in vsako leto se bo ta postavka povečala za pol milijona.
Predaja pošte v zakup. Dne 4. t. m. se je vršila v ministrstvu za pošte in brzojave konferenca poštnega strokovnega sveta. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanju oddaje prenosa pošte v zakup in to za one kraje, kjer se ne vrši državni automobilni promet. Od vseh ponudb, ki so bile vzete v kon-binaeijo, se ni sprejelo niti ene, ker so bile predrage.
Povišanje osebnih in prtljažnih tari-fov na železnicah v Avstriji. S 1. januarjem bo povišala Avstrija osebne in blagovne tarife na železnicah povprečno za 25 odstotkov.
Prometne vesti. 1. Prometna omejitev na naslov »Budapester Eisen- und Stahlwalzwerke A. G.« za postajo Bu-dapest Angvafold, razglašena v Objavi štev. 7, pod točko 24, se razveljavi.
2.	Za postajo Budapest dunaparti teher palyaudvor veljajo sledeče prometne omejitve: a) Promet s prekrcavanjem v parnike (ladje) in obratno je dovoljen samo za pošiljke v vozovnih nakladih. Komadne pošiljke so od prekrcavanja
izključene, b) Sprejemanje pošiljk za naslov »Gisella Dampfmiihle« je ukinjeno. c) Sprejemanje pošiljk gradbenega in okroglega lesa, peska in opeke je do nadaljnega ukinjeno. Izvzete so pošiljke industrijskih tirov in brodarska podvzetja ter one pošiljke, ki so določene za gradbo novega pristanišča; nadalje pošiljke premoga za sledeče tvrdke: Cserpy es Szarvas, Gorller Bela in Christliche Wirtschafts Vereinigung.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: 1175. Sedež: Gradec (Bela krajina). Besedilo firme: »Šumograd« dr. z o. z. 1176. Sedež: Ljubljana. Besedilo firrne: Briinler
&	Co. 1177. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Danica«, Majzelj & Rajšelj.
THE REK CO., LJUBLJANA.
Razno.
Grška je ratificirala solunsko pogodbo. Dne 7. t. m. je Grčija ratificirala protokol in pogodbo o jugoslovenski svobodni coni v Solunu.
Regulacija Mure v Prekmurju. Minister poljedeljstva in voda je bil odredil posebno komisijo, ki je pregledala tok reke Mure pri Bistrici v Prekmurju. Komisija je podala izjavo, da je treba takoj izvršiti regulacijo. Regulacijska de-
lo	so proračunana na 600.000 dinarjev. Z delom se prične prihodnjo pomlad.
Rudarstvo v črni Gori. Po naredbi ministrstva za šume in rude se je mudila v Črni gori posebna komisija strokovnjakov, ki je imela nalogo, da razišče vsa ležiča rude kakor tudi izvire nafte. Komisija se je vrnila v Beograd in je že izdelala svoje poročilo. Važno je, da se je poleg dosedanjih ležišč bakra in nafte našlo tudi železno rudo. Kakor so ugotovili strokovnjaki, je železna ruda odlične kakovosti in bo zadostila popolnoma za vse potrebe domače industrije. Kar je posebno interesantno, se v poročilu naglaša, da se je dosedaj za raziskovanje rud potrosilo že svoto 3 milijonov dinarjev.
Dalmatinski koral. Po poročilih, ki prihajajo iz Dalmacije, je dobivanje korala v Jadranskem morju s strani naših morjakov v zadnjem času zelo padlo. Znano je, da je Jadransko morje nenavadno bogato kar se tiče koralov. Posebno se odlikuje koral, ki se dobiva v bližini dalmatinske obale po svoji trdoti in po zelo rudeči barvi, vsled česar vlada v inozemstvu veliko povpraševanje ravno po naših koralih. Da bi se dobivanje koralov iz Jadranskega morja pospešilo se je osnovala pred kratkim v Zlaridu (Dalmacija) koralska zadruga, ki bo imela namen, da bo podvzela vse potrebne korake za pospeševanje ko-ralske industrije. Napravila se je tudi vloga na merodajna ministrstva v svrho dobave orodja za dobivanje koralov na račun reparacij iz Nemčije.
Tobak iz Kavale. Monopolska uprava je sklenila na svoji seji nabirati večje količine boljšega tobaka iz Kavale v svrho zboljšanja naših cigaret in tobaka.
Adresar za Slovenijo za leto 1924. Za
leto 1924 je izšel adresar za Slovenijo, ki je zelo praktično urejen. Adresar obsega vse oblasti, urade, industrijska podjetja, trgovine, imena obrtnikov, bank, hiralnic, zavarovalnic, raznih kulturnih in dobrodelnih društev. Vse to je urejeno po posameznih krajih in sicer v strogem abecednem redu. Nadalje obsega adresar imena hišnih posestnikov v Ljubljani, zdravnikov, živino-zdravnikov itd. cele Slovenije. V istem se nahaja tudi natančen krajevni re-pertorij za Slovenijo. Ta priročna knjiga bo koristno služila v prvi vrsti bankam, denarnim zavodom, indu-strijcem, trgovcem in obrtnikom ter tudi vsem drugim slojem. Adresar je v zalogi knjigarne »Sava« v Kranju, ki ga na naročila razpošilja za ceno 250 Din.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Pšenica: baška, 79— 80 kg, 2%, 3 vagoni 330—340. Ječmen: baški, beograd, 1 vagon 230. Turščica: za december, 1 vagon 230; za februar-marec, 2 vagona 235; za februar-maj 100% kasa, 4 vagoni 215—217.5; za marc-april, duplikat kasa, 24 vagonov 252—255; marec - april 5 % kasa, 5 vagonov 255; april - maj, 10 vagonov 255—257.5; januar - februar, duplikat kasa, 6 vagonov 242.5; sremska stara, 1 vagon 235. Fižol: beli, baški, 5 vagonov 560; sremski, 1 vagon 560. Moka: baza »0«, 1 vagon 525; »Os« in »Oss«, 1 vagon 525; »2«, 1 vagon 475; »6«, 1 vagon 335. Otrobi: debeli, T vagon 160; poldebeli,
I vagon 145; v papirnatih vrečah, 1 vagon 125. Tendenca nespremenjena.
Cene živini in ovcam, Beograd: voli in biki se prodajajo po 11 do 13, srednji 8 do 10 Din za kilogram žive leže na sejmih. Ovce se prodajajo po 6 do 8 dinarjev za kilogram žive teže na postajah. Zagreb: voli in biki 12 do 14, srednji 9 do 11 Din za kilogram žive teže na sejmih. Ovce 6 do 7 Din za kilogram žive teže na železniških postajah. Reka: voli 6.70 do 7.50 lir za kilogram žive teže, teleta 10 do 11 lir, ovni 6 do 6.50 lir, koze 5 do 6 lir, prašiči 8.75 do 9.50 lir za kilogram žive leže. Praga: voli in junice jugoslovanskega izvora so se preteklo soboto prodajali po 4 do 7.50, biki in krave
4 do 7 ČK za kilogram žive teže. Ovce
II do 12 čK za kilogram mrlve teže, teleta 11 do 15 ČK mrtve teže. Milan: voli prima 5.80 do 6.10 lir, druge vrste
5 do 5.20 lir, tretje 3.80 do 4.10 lir za kilogram žive leže. Krave prima 5.40 do 5.60, druge vrste 4.40 do 4.50, tretje vrste 3.40 do 3.60. Teleta prvovrstna 9.20 do 8.20, tretje vrste 7 do 6.60 lir za kilogram žive teže.
Tržne cene za mast in slanino. Toplo vreme zadržuje predelovanje svinjskega mesa v tovarnah in običajno klanje
po vaseh za izdelovanje masti in slanine se niti še ni začelo. Zbog tega se dižijo še dosedanje cene za mast in slanino. Male količine slanine so se odposlale na Češko, kjer je znašala začetna cena 18, ki je pozneje padla na 15 do 16 ČK za kilogram, beograd: Mast 34 do 36, slanina 28 do 30, suho meso 27 do 30, okajena gnjal 60 do 65, salama 100 do 126 dinarjev za kilogram na debelo. Milan: Slanina 9, mast 10, ameriška slanina 8, ameriška mast 7.20 lir za kilogram.
Dunajski živinski sejem (6. decembra). Goveja živina: Dogon 649 glav; od tega 238 iz Jugoslavije. Cene v glavnem nespremenjene. — Svinje: Dogon 144 komadov. Notirale so za kilogram žive leže v tisočih aK: debele 27—29.4, mesnate svinje 25—27.
Dobava, prodaja.
Dobava vodomernega stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. decembra t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave vodomernega slekla.
Dobava požarnega orodja in oprave za razna skladišča tobaka in tobačne tovarne v Sarajevu. Uprava državnih monopolov kraljevine SMS v beogradu razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo požarnega orodja in oprave za razna skladišča tobaka in za tobačno tovarno v Sarajevu. Licitacija se ima vršiti dne 12. januarja 1924 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v beogradu, kjer se sprejemajo do navedenega časa tudi vse ponudbe.
Dobava vzmeti. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave vzmeti za lokomotive, tenderje in vagone.
Dobava gasilnih potrebščin. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. decembra 1923 ofertalna licitacija glede dobave gasilnih potrebščin.
Dobava sesalk in drugega gasilske- > ga orodja. V pisarni ekonomskega odseka oddelka za mornarico ministrstva vojne in mornarice v Zemunu se ima vršiti dne 4. januarja 1924 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija za dobavo sesalk, cevi, posod in drugega gasilskega orodja.
Dobava zavojnih svedrov za razpor-nike. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. decembra t. 1. oferialna licitacija glede j dobave zavojnih svedrov za razpornike.
Dobava brzojavnih drogov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 750 brzojavnih drogov.
Dobava naftalina. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu se bo vršila dne 21. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg naftalina.
Prodaja lesa. Pri direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 21. decembra t. I. dražba približno 178.790 m3 bukovega, 66.173 m3 hrastovega in 62.067 m3 kostanjevega lesa na panju.
Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih žcleznic v Subotici sc bo vršila dne 21. decembra t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave gradbenega lesa.
Dobava orodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja.
* * *
I Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki j so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice j v Ljubljani interesentom na vpogled.
j Prodaja neporabnih pritiklin za voja-1 ške obleke. V pisarni uprave 2. zavoda j za izdelovanje vojaške obleke v Sara-
i	jevu se ima vršiti dne 31. decembra
1923	ob 11. uri dopoldne prva javna ustmena licitacija za prodajo 2911 parov gamaš iz sukna avstrijskega porekla, nadalje 24.990 komadov avstrij-
skih čepic iz sukna, 3840 komadov plošč iz kartona in kožnih odpadkov od podplatov v teži 1404.930 kg. Pogoje, kakor ludi navedeni materijal, si morejo ogledali interesenti vsak delavnik v skladišču goriimenovanega zavoda.
0
0
o
o
o
0
g
o
o
0
o
o
0
g
o
g
Q
o
0
o
o
o
0
0
o
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
m
UUBUANA
SINON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
se pripogča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
Izvršitev točna in solidna!
A. V 1 C E t
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	1
g
o
g
o
o
o
o
o
o
g
o
g
o
o
g
g
o
o
o
g.
.i.
o
o
0
g
G;
^_> 11C311CD11CD11 CD 11 CD 11 CD 11 C^J!
0	Rusi	0;
0 Slaniki oviti y . = Prekajene ribe ~
U	(BUckllnge)
g Ostseeheriiige
=	Kumarce
g la znajmske v soli in kisu
Paradižni sok
la domač, čist, v
MIC
V«
tl!
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže
pražene kave
mletih dišav in
rudninske vode
Un in solidna postreli Zahtevajte cenil!!
Zaloga KLAVIRJEV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorter, Ehrbar, Czapka,
Hblzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke.
is
o;
g. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ui. 5. 0
0!
dozah
0
0;
= §5u   Q
= Prva jugoslovanska industrija = j 0 za konserve rib, sočivja in U j
sadja, družba z o. z. Maribor
EKT
Najboljše toaletno milo
kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod Glavna zaloga:
A. Lampret
tjubljana.Krekov Irg
TEODOR mm
l LIUBLM
P0UAH5KA CESTA ŠT. 3.
Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Neprava strelovodov.— Kopališke in klasetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost1, kakor tudi posod (škalle) za konserve.
_ Zahtevajte cenik I — . ffcjllOIICDIICDIICDIICDIICDIIcD !
industrij« osl85ai,e»»Trgovskem listu"!
?.
ulice
S'
Ustanovljena leta 1838.
Vplačana akcijska glavnica Lit. 20,000.000'-
jadranska zavarovalna družba
(Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu)	Generalni zastop v Ljubljani	(Ravnateljstvo v Zagrebu)
naznanja, da sc je preselila iz, dosedanjih prostorov v lastno poslopje v
Beethovnovo ulico štev. 4.
Sklepa:
1. Požarna zavarovanja.
2 Življenjska zavarovanja.
3. Nezgodna in jamstvena zavarovanja.
4. Zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. Transportna zavarovanja.
6. Zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
7. Zavarovanja proti škodam po toči.
m
m
m
m
b
m
m
m
m
E
h
m
m
Najnižji tarifi.
BBBBBPBii^BBBBBBBflBBBB!
Zastopstvo v vseh krajih Slovenije.
Takojšnje izplačilo škod.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsku d. d, Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS
m
BBBBBSBBEBBBBBBBBBBBHBBBBBBKIHBSEliaEBES
it««	-j-ffitrrf'gw»«awowi»t—iii»iiwnMi> m m
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.