se moral dajati obračun in postavljale nove smernice za delo. Mi imamo najgloblji dostop v ljudsko življenje. Naša dolžnost je, da bi ga temeljito spoznali, in tudi razmišljali, kako bi se dalo izboljšati. Skupno razmišljanje bi nedvomno rodilo dober sad. O učiteljskem pokretu, ki to delo že vrši, ni nihče ničesar omenil. Na zborovanju je zgledalo, da so največji trpini v našem srezu učitelji. In vendar nimamo dolžnosti le do sebe, marveč tudi do Ijudi, zlasti pa do otrok. Starejši in izkušeni tovariš je imel teoretično predavanje. Mi pa se dan za dnem borimo z delom v šoli, kako ga vsaj malo izboljšati, torej s prakso. Vs'i starejši ste že vse to preživeli in pozabili. Vi prezrete naše napore, celo zasmehujete jih — to boli in veča prepad med starejšimi in mladino. Naše delo je začetniško in ne zdi se nam prav, če se po našem delu ocenjujejo nnetode, ki se nam zdijo najboljše. Mogoče mi bo kdo očital, da bi to vsc lahko povedala tam. Ni bilo prilike. Vse jc bilo po točkah in se je vršilo s silno naglico. Napisala sem to zato, da bi bilo drugič bolje. Spoznala pa sem na zboravanju tovarišice, od katerih sem sc že v kratkem času nekaj dobrega naučila, zato vem, da nam bo lahko naša organizacija mnogo nudila. Saj — kakršni so člani, takšno je društvo. M. P. Opomba uredništva: Prav radi priobčujemo članek mlade tovarišice, čeprav se v celoti ne strinja s stališčem organiziranega učiteljstva. Članek, ki je odkritosrčna izpoved, vtisov, naj nudi snov za razpravo na naših zborovanjih. K stališču glede strokovne izobrazbe učiteljstva se še povrnemo. Vtisi s prvega uiiteijskega zborovanja Z veliko nestrpnostjo sem čakala na prvo zborovanje. Vedno me mučijo kaka vprašanja in dvomi, zato sem bila prepričana, da mi bo sestanek s tolikim številom tovarišev prinesel v marsičem jasnost. Mnogo se nas je zbralo. Tajnik je povedal, da nas ni niti polovica prisotnih članov našega sreskega društva. Nisem mogla razumeti. V šoli skušam oživeti v mladih dušah vero vskupnost. Tu pa izobraženi ljudje, oropani že marsikaterih osnovah človeških pravic, nočemo strniti svojih vrst, da bi se zavarovali pred novimi izgubami. Ne kljuke in strici, organizacija je naše orožje, katere se moramo z vsemi silami in z vsem srcem okleniti, če se hočemo zlasti mi mladi obdržati izven hlapčevske miselnosti. Tako bomo drug drugemu dajali moči, skupno bomo iskali najboljšo pot za delo, in če nas bo mnogo, bomo zavarovani pred zunanjimi vplivi in bo to začetek svobodnejšega razmaha. Mnogo težav imamo. Dobre volje in ljubezni dovolj, a to ne zadostuje.V eni zadnjih številk »Učit. tovariša« sem da1S\dsakja drag^^ pa mislim drugače, in mislila sern, da se bomo a TboroVan"uT'temUpogovoril'i. "pa" nf biio ¦ ~ t :..j:_ u: „..„;„ 5;,.i;Or.;p laViVn v marsi- ^ic4^ ^ _t _zdravstvo,Vvrt"narštvo', živinoreja itd.). S stro- kovnim znanjem bi zrasla tudi samozavest kmcčkega človeka. Denarja za šo- MMMnič. Ljudje bi svoje življenje lahko v marsi- čem izboijšaii, če bi biii strokovno bob iz-ni,™>pni rSaMiarstvo mlekarstvo. higiena m obraženi. (Sadjarstvo, mlekarstvo, hig le in tečaje pa ni. Ali nismo tu poklicani prav mi, učitelji da pomagamo po svojih močeh? Ali ne bomo pripomogli s tem k napredku vasi in tudi k izboljšanju življenja našega otroka? Ce bo 13, Hletni kmečki otrok dojel bistvo in uspeh napredka svojega vsakdanjega dela, ali ne bo pozneje stremil po izbaljšanju in izobrazbi v vsakem življenjskem položaju? In kako naj to napravim brez strokovnega znanja? Na zborovanju tudi ni nihče omenil, da je Kmetijska zbornica predlagala, naj se deklet ne sprejema na učiteljišče. Kar se vzgoje tiče, je dala že narava sama prvenstvo ženski. Tudi za povzdigo kmetijstva bomo storile svoje, le izobrazbo naj nam dado. Saj tudi kmečka žena potrebuje izobrazbe. Toliko znanja, kot ga imajo nekatcri tovariši, ki vodijo tudi različne tečaje, pa bomo kar hitro zmogle. Mogoče sc me še bolj zavedamo odgovornosti do ljucli in manj eksperimentiramo. Smo v obmejnem srezu. Težke gospodarskc prilike nudijo ugodna tla tuji propagandi. Mnogo nas je novincev. Trudimo se vsak po svoje, da bi otrokom in ljudem pokazali, da so naši, da pripadajo k naši državni skupnosti, da je naša kultura lepa in človeška. Nihče nas ni na zborovanju vprašal, kaj in kako prav za prav delamo, nihče ni čutil potrebe, da bi skritiziral in izboljšal naše delo. Zborovanjc je napravilo vtis, kot da smo kje srcdi Slovenije, kjer ni ne gospodarskih in ne nacionalnih težav. Mi vsi vemo, da bi sc dalo marsikaj izboljšati — da bi tudi mi lahko kaj k tcmu pripomogli. Ali niso naša zborovanja mesto, kjer bi Za n2silu pje zašter orstalno»Učitrovanžino«venskzboroEngelširno uradnpriobčDružžina je oblikujejodružina zvelika večrazmerah,nom onemorala. Nčajnih ljuma kruhoIrdne voljžina ne mkos nalogPredpoudarjalse je, dapereče topozornostpotreba, jvrsti družjemki, kimum. Zaščite, je z