Izborno vino novo in staro prodaja ali zurnenja za suha, bukova drva in rezan les Fi-a« njo Gnilšek, Maribor, P(azlagova ulica 25. Zamenfafa denaria. Finančno ministrstvo je odredilo, da bo do konca meseca februarja treba zamenjati vse tisočdinarske bankovce, Vsak, ki bi v tem času ne zamenjal teh bankovcev, jih bo sicer imel, ne bodo pa več v javnem prometu. Podrobnejše, kako in kje se bodo ti bankovci zamenjavali, še ni znano. Enkrat smo že imeli zamenjavo denarja v Jugoslaviji, ko smo oddali bivši, avstrijski denar za jugoslovanskega. jTedaj so nam zadržali tudi 20% od tiStega, kar smo tedaj imeli. Srečni pa so bili oni, ki tedaj niso imeli gotovine, ampak denar naložen v posojilnicah. Tem vlagateljem samim ni bilo treba dati 20% in so potem s svojim denarjem prosto razpolagali. Za ono bone pa, ki so jih mnogi izgubili, drugi proč pometali, se je šele pred leti dobila pravica plačevati z njimi davke. Ta slučaj nas uči, da nimajo vedno prav tisti, ki denar doma tišijo. Sedaj ga bodo morali vendar le pokazati! In zamenjati ga bo treba! Pa še v mestu kje, ker v vsaki vasi to gotovo ne bo mogoče. Preveč kroži ponarejenih bankovcev med nami, zato se ta zamen java mora izvršiti. Pri sedanji zamenjavi denarja ni odrejen noben odteg.jaj, pač pa bo Narodna banka zamenjavala nežigosane bankovce v celoti z žigosanimi. Narodna banka ima v Slovcniji le dve podružnici. Kako pametno storijo tedaj tisti, ki naložijo svoj denar v popolnoma varne posojilnice. Če se vrednost denarja izpremeni, se izpremeni tudi v tvojem žepu, ne pa samo za tisti denar, ki je naložcn v posojilnicali. Sedaj pa ljudje doma tišijo denar, ne dobijo nič obresti, so v nevarnosti, da jih kdo okrade, posebno sedaj v zimi in potern še ta skrb ,_a zamenjavo, poleg tega pa si ljudje, ki bi ga krvavo rabili in plačali za njega lepe obresti, ne morejo pomagati, ker nobena posojilnica no more dajati posojila, ko še vlog ne sme izplačevati tako, kakor bi rada. Da vam ne bo treba zamenjati denarja, vložite ga v posojilnice! Ta denar, ki se sedaj na novo vloži, ni tako vezan, kakor oni pred 25. septembrom. Tega se lahko zopet kot navadno dobi ven. Kadar bo čas zamcnjavc, bodo to drugi napravili, vi pa boste med tem že imeli dobiček na obrestih in ste izven nevarnosti, da bi se vam kaj moglo zgoditi. Denar torej pravočasno v posojilnicc! iPregled 1C00 dmarsklk bankoi^cev. »Službene ncvine« objavljajd naredbo Narodne banke, glasom katere bo dne 21. decembra pregledala vse novčanice po 1000 Din ter jih pričela nadomestovati v novimi, ki bodo starim podobne razen posebnega znaka, ki bo vnešen v nove bankovce. Pregledovanje tisoedinarskih bankovcev je ukazal finančni minister z naredbo z dne 4. decembra in predvsem zato, da se zaščiti ljudstvo pred ponarejenimi tisočdinarskimi bankovci. Narodna banka izjavlja, da bo bankovce prcgledovala in zamenjavala do vštevši zadnjega dne v februarju 1932. leta. Novcanice po 1000 Din ki so bile izročene prometu dne 30. novembra 19^0 in ki ne bod^ predložene Narodni banki v pregled in zamenjavo, bodo 1. marca 1932 prenehale biti zakonito plačilno sredstvo v zasebnem denarnem prometu. Narodna banka sama pa jih bo še nadalje sprejemala v plačilo. Cene mesa. Uprava dravske banovine v Ljubljani je z razpisorv II. No. 28707-1 od 27. novembra 1931 mestnomu načelstvu sporočila, da se goveje in telečje meso v mestu Maribor po zadnjih tržnih izkazih začetkom novembra še vedno predrago prodaja in zahteva primerno znižanje cen mesa. Opozarja se, da morajo v bodoče služiti za merilo dopustnih cen mesa mesne cene v Ljubljani, ki v glavnem odgovarjajo sedanjemu stanjn cen živine, pokrivajo vse režije mesarjev, ki so v Ljubljani večje kakor po drugod v Dravski banovini, in omogočujejo še vedno primerni obrtni čisti dobiček. Po naročilu banske vipravo se do nadaljnjega določijo sledeče okvirne cene: govejc mesto I. a) prednji del 10 Din, b) zadnji del 12 Din; goveje meso II. a) prednji del 8 Din, b) zadnji del 10 Din; goveje meso III. a) prednji del G Din, b) zadnji del 8 Din; teletina 10, 12 in 14 Din. EJjamlje. Vinska, razstava za celjsko okrcH žjc. Podružnica SVD v Dramljah ipiiredi V nedeljo dne 31. ja.nuarja za svoj okoliš in za vse sosedne vinorodne kraje vinsko razstavo s scjmom. Zato se vabijo vsi vinogradniki sosednih občin, ki irnajo res dobra, sortirana, za razstavo sposobna vina in želijo vino rasn slaviti, da se priglasijo najpozneje do 25. decembra pri podružnioi Sadjarskega in Vrtnar..kega dvuštva v Dramljah s točno navedbo, koliko vzorcev bodo razs.avili. Vsali razsi'avljalec mora razstaviti vsake vrste vina po pet steklenic, kal.re dobi pri podružnici SY!) v Draml.jah, ako jili nima sam. Opozarjajo se tudi trgovci in tvrdke, ki želijo razstaviti i'azno sadjarsko, vrtnarsko, vinogradnrško in kletarsko orodje, da se priglase istotako do 25. t. m. pri naši podružnici. Razstavljalci vin imajo razstavo prosio, tvrdke pa plačajo podružnici za krLtje stroSkov nekaj odškodnine. Ker j« to naša prva vinska razstava, se vabite vsi interesentje (razstavIjalci in vinski irgovci), kakor tudi oni, ki liočete malo pokrit.izirati naša vina, da se naše razstave fim Stcvilnejše ude.ežife. Na.čelstvo podružnice. Podrnžnlca Ssdja.skaga in vr.narskega drušiva v Brs_n_jah ima na Slefanovo dn. 2G. t. m. po rani sv. maši v prostoru slare šole svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Po občnem zboru se vrsi istotam predavanje iz sadjarstva. Dolžnost vsakega čla-: na je, da se občnega zbora gotovo udeleži. Vabljeni ste pa tudi nečlani in sploh vsi, ki vam je narava podarila vsaj malo futa za sadjarstvo. K obilni udeležbi nnjuljudneje vabljeni vsi! — \aeelstvo. Sv. Lenact nad LsškJm. Kmetijska podružnica pri Sv. Lennrtu nad I.aškim je priredila v nedeljo dne 6. t. m. v šoli strokovno predavanje. Kmetijski referent g. Zupan je predaval o sadjereji, o pravilnem sajenju sadnega drevja, o nadaljni skrbi za njegov razvoj ter o zatiranju sadnih škodljivcev. 0 živinoreji je nastoip;il kot predavatelj g. dr. Jerina, živinozdravnik iz Laškega. Nad 40 poslušalcev je z zanimanjem sledilo stvarnim in podučljivim .zvajanjem gg. predavateljev. Živino- in sadjereja sta za tukajšnji okoliš dve glavni gospodarski panogi, česar se tudi kmetje v polni meri zavedajo. Pristojni činitelji naj storijo vse potrebno, da se pospeši izvoz živine in da dobijo rejci plemenske živine primerno nagrado. V pros,peh sadjereje naj se izdela za kmeta pravičen lovski zakon. Čebelarska podružnfca za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 20. tega meseca ob 15. tiri svoj redni občni zbor v posvetovalnici okoliške občine na Bregu. Pridite člani polnoštevilno! * Fr. Rudl: Lefoinia sadna frgotfna potom štajerske sadjarske zadruge v Mariboru. II. Kakor so nam letošnje izkušnje kazale, recimo v Avstriji in Ita.iji. nam švicarska konkurenca ne more glcde kakovosti jabolk do živega, ako le izvažamo predpisano zdravo, izbrano in lepo blago. Švica nas ni pobila pri kakovosti, ampak samo pri cenah. Vedno so naše kronične napake, da kmetje neizbrane, potolčene, črvive, zamazane in črnosajaste jabolke do vagona pripeljajo in tudi najboljši nakladalec v vagonu in pri navalu obilnega dovoza ne more tako škartirati blaga, da isto faktično odgovarja konkurenci na inozemskem tržišču. Razen tega pa mora biti po predpisih železniške uprave vagon tekom šestih ur napolnjen, ker drugače se plača od vsake ure naprej visoka stojnina. Samo ob sebi se razume, da 10.000 kg ja- bolk ne moreta eden ali dva nakladalca vagon standarndo predpisano v šestih urah napolniti in odpremiti. V tem oziru se je naš sadjerejec v mariborskem okolišu že poboljšal, ter je sedaj že na višji stopnji napram poprejšnjim letom in napram drugim sadnim krajem. Današnji inozemski trg zahteva strogo kvalificirani izbor in sicer vsake vrste sadja. Praktično rečeno je pogrešno, da vozi kmet svoje sadje neposredno do vagona, ako ni poprej doma dobro preškartiral robe in če sam vsega ne zna ali noče, je treba, da se takšna roba pri izvozničarju pred nakladanjem v njegovem skladiščn predeva in spravi v takšno obliko, da je sposobna za izvoz. Pri razbiranju jabolk, katero delo bi se moralo prav za prav že pri obiranju z dreves vršiti, treba paziti nato, da najlepši plodovi ostanejo brez vsakega natiska, ker ravno odlične debele jabolke so glede natiska, padca itd. najbolj občutljive, dočim prenesejo drobnejše jabolke še tudi večkratno presipavanje. Za skladiščenje, prevožnje, nakladanje je enotni jugoslovanski zaboj neobhodno potreben inventar. Ta zaboj vsebuje povprečno netto 33—34 kg jabolk, torej trije zaboji imajo netto 100 kg jabolk in vsi drugi sistemi zavlačujejo brzo in brezhibno nakladanje. Pri vsaki nakladalni železniški posta.ii, katera tvori nekako središče za širši okoliš, morajo biti nabiralna skladi~ča, kjer se pred nakladanjem standarizira blago za izvoz, drugače pa bo v inozemRtvu naša sadna izvozna trgovina ostala v ozadju na neprecenljivo škodo vseh producentov. Vsled evropejsl-.e e^osnodarske knze in preobilnega rodu sadja v Nemčiji, ^vici, Madžarski in na Holandskem, konečno pa tudi vsled zabranjenega rnednaro^nega denarnega prometa je krivria. da so naši partjarii dospfrli samo polovične cene o<\ lanskeo-a lcta pri pftrnizrnh jabolkah in pri sadju — za mošt pa komaj petinsko vrednost lanskega leta, ker so vina povsod polne kleti. V današnjih nesigurnih gospodarskih razmerah je tako nehvaležno prerokovati o izgledih sadne trgovine za prihodnje leto. Lahko pa po sedanjih izkušnjah rečemo: Ako bodo sadjarji zabranili z vporabo dobrih preparatov sadne bolezni in zlasti zabranili škrlup in črvivost, ako bodo dorastlo in dobro sortirano nepoškodovano čisto sadje nudili, se bodo gotovo dale doseči ugodne cene, ker Nemčija in Švica, ki sta letos imeli rekordno letino, ne bosta imeli veliko sadja, dasi zlasti Nemčija napenja vse moči, da pridela dovolj sadja doma in zabrani uvoz tujega. . Vse države brez izjeme si mrzlično prizadevajo, sadno trgovino kar najbolj dvigniti in izpopolni+i, da morejo konkurirati z drugimi. Samomor bi pa bil, ako bi mi zaostali. Naj bi to vpoštevale oblasti, pa tudi sadjarji sami! Vztrajno, požrtvovalno skupno delo vseh činiteljev je nujno potrebno. V tem smislu vsem sadjarjem srečno novo leto!