V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Popravek. V zadnjem izkazu se je pri tvrdki Fr. Ks. Souvanovi urinil tiskarski pogrešek; namesto 26*42 K mora stati pravilno S6*42 K. Osebne vesti. Imenovani so: Antonija Rot za učiteljico v Krašnji in Evgenija Kalan za učiteljico na Trati, Za nadučitelje so imenovani: Ivan Pirnat za Zg. Krko, Ivan Zupančič za Radeče pri Kranjski gori, Fran Kopitar za _atež in Ivan Demšar za Sv. Marjeto. — G. Fran Rant v Jesenicah je dobil nadučiteljsko mesto v Radečah, Ivan Sprachmann v Podbrezju je postal definiten, gdč. Anica Fabijanova pa je premeščena iz Dragatuša v Semič. Osebne vesti na Štajerskem. V pokoj je šel nadučitelj pri Sv. Petru nad Laškim, Jernej T r o h a. Stalni učitelj na Planini je postal Emil Križman, stalna učiteljica na dekliški Šoli v bmarju pa je postala dosedanja ondotna suplentinja Marija Zupančič. »Domoljub«, umazani privesek »Slovenčev« in pobratim »Slovenskega Učitelja«, v zadnji svoji številki zopet infamno ščuje proti učiteljstvu. Ker bero »Domoljuba« zgolj nerazsodni kmetiški ljudje, je namen njegovega protiučiteljskega pisanja prozoren. Ta »Domoljubova« infamnost je mestoma tako neumna, da se ji bodo v resnici smejale koze, če jim ta cunja ravno slučajno pride kdaj pod noge. Da igrajo tudi v tem izbruhu klerikalne zlobne osebnosti veliko vlogo, je seveda popolnoma umljivo, saj smo vajeni pri klerikalnemu časopisju, da mu ni nobeno sredstvo pregrdo in prenepošteno, da ne bi popolnoma vzel človeku dobrega in poštenega imena. Zato beremo skoro na vsaki strani ime kakega učitelja (nekatero tudi po dvakrat) in poleg njega celo gnojišče natolcevanj 1 — _edaj pošiljajo »Domoljuba« tudi na Koroško, da bodo še tam podpihovali umirajoče slovensko ljudstvo proti slovenskemu učiteljstvu. Iskreno nam je žal, da je celovški »Mir« padel tako nizko, da ponuja to smrdljivo hrano svojim bralcem in tako pomaga raznašati obrekovanje poštenega in delavnega kranjskega učiteljstva preko domačih mej! Naša čast zahteva, da proti temu protestujemol Ako ne bodo v Celovcu uvaževali našega glasu, bomo primorani, da zabrenkamo na druge strune, katerih glas bo vzdignil vse naše napredno učiteljstvo z mogočno vojsko proti ljudem, ki nimajo posla samo pri »Miru«, nego tudi kje drugod. Klerikalizem razdira in uničuje vse, kar ni z njim, takisto bomo morali začeti tudi mi in bomo razdirali in uničevali vse, kar je v zvezi z njim in kar natn krade ime, čast in zaslužek! Somišljenikov nimamo samo na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in v Istri, imamo jih tudi na Koroškem, torej bo naše delo lahko! Torej: aut — aut! Na popravek gospice A. P. odgovarjamo to-le: Mi smo že davno naredili križ črez gospico koleginjo in jo postavili tja, kjer so naši najhujši nasprotniki. Nismo se nameravali prerekati ž njo, ker nam je le za stvar in ker smo načelni nasprotniki prazne polemike, a ker bi naš molk tolmačili klerikalni prijatelji v svojo korist in ker nas je gdč. A. P. v popravku prav pošteno izzvala, smo dolžni nekoliko odgovora. — Res je, da se je gospica A. P. udeležila zborovanja kot članica, če se sedaj sama, ko ji to kaže, kot tako smatra; res je, da je že pred enim letom poudarjala, da bo izstopila iz društva in od takrat tudi ni več izpolnjevala svojih dolžnosti naprani društvu; res je, da jo je pri zborovanju smatral vsak le kot odbornico Slomškove podružnice; res je, da je bil Koblar prav kmalu natanko o vsem poučen, četudi mu ni tega o s e b n o nesla na nos, kar nikjer nismo trdili; res je, da je bilo društvo denuncirano na dež. šol. svet zaradi politikovanja in da je isti že storil neke korake v tej zadevi; res je, da ni ona pod- pisana na dotični ovadbi; res je, da ve ona prav dobro, kdo je podpisan; res je, da se je udeležila dva dni po zborovanju Miklavževega večera izobraževalnega društva v Kranju, kjer so se z navzočo duhovščino prav natanko pomenili in tudi o tem, kar ni stalo v privohunjenem konceptu; res je, da je izkušala kesneje vso krivdo zvaliti na svojo koleginjo; res je, da ni ne od odbora ne od predsednika ne po § 37. društvenih pravil zahtevala zadoščenja, ampak prepustila vso zadevo onitn, ki so podpisani na ovadbi; in slednjič je res, da je z vidnim vcseljem pravila nadučitelju, ko ji je očital njeno nelepo ravnanje nasproti društvu, da bo, ko bo kot priča zaslišana, povedala, da se je v šoli — preveč politikovalo. — S tem je za nas ta neprijetna zadeva končana, komentar naj si napravi razsodni čitatelj saml Med smeti so vrgli tudi kranjskega poslanca PovŠeta. Zadnji »Domoljub« prinaša namreč na prvi strani njegovo podobo, okoli podobe pa se vije venec obrekovanj tistega učiteljstva, ki ga je baš poslanec Povše hvalil in mu obljubljal# pomoč klerikalnih poslancev na znanem velikonočnem shodu. Da ni Povšetovo stališče posebno čvrsto v Susteršičevi milosti, nam je dobro znano, a da bodo vrgli starega in za klerikalno stranko zaslužnega moža med smeti, si pa vendar nismo mislili. Če bi smel, bi g. Povše proti temu gotovo protestoval, a ker delajo klerikalni vodje s svojimi ljudmi, kar hočejo, si tega ne bo upal, ampak najbrže se bo samo tolažil z rekom: »Nehvaležnost je plačilo (klerikalnega) sveta«. — Pozvedeli smo, da pride na isto mesto in v enak okvir v doglednem času tudi »tovariš« in poslanec Jaklič. Ta najbrže ne bo niti mislil na protest I Za našo ,,Pisarno". Dobro je bral levite g. dohtar Tepka nekaterim učiteljem zaradi šol. uradovanja v 3. štev. »Učit. Tov.«. — Površnost je pač splošna lastnost ubogega človeštva, tupatam jo nahajamo v vsakem stanu. Tudi jaz sem se čutil prizadetega, a tolaži me jzavest, da zaradi tega ni trpel nihče kake škode. Gosp. dohtarja Tepko poznam že zdavnaj kot natančneža in moža rednosti.*) Zato pa je treba posebnega talenta, do take popolnosti se ne povspnem nikdar. — Zlobni škrat pa je vendar posegel v 3. točko napominanega članka ter jo hudomušno pomešal; zakaj »Veranderung-Ausweis« za provizorično ali stalno nameščenje je na btajerskem popolnoma iz rabe. Torej v makulaturo ž njim! Namesto te tiskovine je sedaj v veljavi edino le tiskovina: »Naznanilo nastopa službe — Dienstantritts-Anzeige«, ki se tudi direktno pošlje na c. kr. deželni šolski svet, za pregled pa še 1 izod na okrajni šolski svet. Rabi pa se samo tedaj, kadar učna oseba faktično nastopi novo službo. Poprej je bilo treba tudi naznaniti, če je n. pr. učna oseba na isti šoli stopila iz provizorične službe v*definitivno ali iz ene plačilne stopnje v drugo višjo; sedaj pa odpade to naznanilo. Na zadnji strani te tiskovine je itak natančno poučilo za sestavljanje. — S to opazko nisem hotel dati gosp. dohtarju »pod nos«, ampak napisal sem jo zato, da bi kak površen nadučitelj na plačo težko čakajočega tovariša ne zvodil »za nos«. Castilec g. dohtarja Tepke. Šest Metelkovih ustanov za leto 1904. v znesku po 84 K je razpisanih. Pravico do njih imajo ljudskošolski učitelji na Kranjskem, ki se odlikujejo po izjavi predpostavljene šolske oblasti z nravnostjo, stanovsko pridnostjo, skrbnim gojenjem slovenskega jezika in s plemenitenjem sadnega drevja ter z negovanjem šolskih vrtov vobče. Prosilci morajo vložiti pravilno opremljene prošnje do konca meseca sušca t. 1. pri predstojnem c. kr. okrajnem šolskem svetu. *) Ne verjamemo, da bi ga poznali, zakaj naše dohtarje ne pozna nihče nego mj sami. Uredn.