»Kmeiski list« z dne 31. oktobra piše o volitvah v delavsko zbornico to-le: »Kaj naj re.e državna oblast na več ali manj prikrite »javne« nastope z zakonom razpuščenih strank? Nastop teh strank, oziroma njenih delov, ni koristen niti za delavstvo, ni pa tudi v skladu s splošno državno polltiko, ki nikakor n-oče kratiti delavcem njihovih pravic, na drugi strani pa zopet ne more dopustiti, da vodijo razni »voditeiji« delavstvo po starih političnih potih, čeprav pod firmo »strokovnih organizacij«. Vsekakor bo treba najti pot, da se stari politiki tudi v delavskih zastopih napravi konec. Delavskc zbornice imajo nalogo skrbeti za materijalni in kulturni napredek delavstva, ne pa za — »svetovne nazore«. S starimi političnimi ostanki je treba povsod enkrat za vselej ikorenit-o pomesti in z novo državno politiko bo treba spraviti čimprej v sklad tudi vso ostalo zakonodajo.« Domačija pog.rela. Posestniku Jožefu Miheli.u na Grajenšaiku pri Vurbergu je pogorela v odsotnosti domačih domačija. Rešili so le živino ter pohištvo. Uboj tasta pred sodiščem. Dne 4. novembra je obravnavalo mariborsko sodi.če naslednji slučaj: Letos dne 15. avgusta je ubil Štefan Lubej, 281etni kovaški pomočnlk ter posestnik svojega tasta Simona Pleteršeka na Vrhlogi pri Slov. Bistrici. Omenjenega dne je napadel stari Pleteršek svojega zeta, ker je ta pretepel nezakonskega sina svoje žene. Lubej je stekel po samokres in je oddal proti tastu tri strele, a ga je zgrešil. Ker ni šlo s kroglo, je ubil zet tasta s ikolom in je bil obsojen na 8 let robije. Ubijalec se je izgovarjal s silobranom. Za pomoč — nož! Na povratku protl domu jc naletel ljutomerski vrvar Prin .ič s svojim tovarišem na brezposelnega vrtnarskega pomočnika, iki je ležal na tleh. Spravila sta ga na dvorišče njegovega doma. Nekoliko pozneje je šel Prin.i. pogledat, da bi zavlekel onemoglega v hišo, ker je že zunaj hladno. Pri lesi pa je prejšnji tuje pomoči potrebni planil nanj iz zasede z nožem. Prizadjal mu je par ran na glavi ter mu razrezal klobuk in novo obl&ko. Ranjenca so spravili v bolnico v Ormož. Napadalec se izgovarja s pijanostjo in da je mislil ob prihodu Prinčiča na dvorišče, da se ga hoče lotiti dejansko kak pr.etepa_. Napad lz zasede. V no.i je bil napaden iz zasede 211etni Franc Kolarič iz T'"Snvf-v nri Pfuiu. Neznanec je oddal nanj strel iz puške in ga tako ranil, da se zdravi v ptujski bolnici. Financarjeva puška ni šala! Koncem oktobra sta se podala Prekmurca: posestnik Ix»rbek in njegov tovariš iz Dedoncev z nahrbtnikoma iz Jugoslavije v Avstrijo, kamor sta nameravala vtihotapiti žganje. Pri prekoračenju mejo ju je izsledil avstrijski stražnik, ki je oddal štiri strele v zrak. Presenečena sta odvrgla nahrbtnika in pribežala v gozdič na avstrijski strani, odkoder sta grozila stražniku s streli. Izzvani obmejni stražar je začel zopet streljati in je smrtno pogodil Lorbeka. Snrovost. Začetkom minulega tednS, v noči je bil izvršen od nezrtancev divjaSki napad v Ločkem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju na zakonca Franca in Elizabeto Kranjc. Nekdo je razbil šipo na oknu, nakar Je šel pogledat hišni gospodar, katerega so pobili napadalci z m.tiko do nezavesti. Za možem so se lotili neznanci žene, kateri so celo zlomili roko. Dva vloma ter tatvina obleke in perila. Na Bregu pri Ptuju so odnesli uzmoviči posestnici Mariji Rop obleke in posteljnine za 1000 Din. S ponarejenimi ključi so prišli neznanci v stanovanje posestnika Ignacija Bezjaka v Vurbergu. Odnesli so mu obleke ter •perila za &000 Din. Hudo in nevarnc se je opekla na _.eh in po obrazu pri gašenju apna Ana Drevenšek, žena posestnika pri Št. iVidu pri Ptuju. Pijanost — vzrok smrti. Posestnik yrečič iz Zankovec v Prekmurju se je vozil okrog po opravkih in se je vračal zvečer vinjen proti domu. Padel je z voza, si prebil Iobanjo in izdabnil. Zapušča ženo ter osem nepreskrbljenih ¦otrok. Nad vse žalcsten dogsdek .er zločin se je odigral na Hotizi pri Dolnji Lendavi. Brata Štefan in Avguštin Kirec sta ubila z ročico svojega očeta in sta se nato sama javila orožnikom. Ogenj v predilnici. Žadnjega okt.bra zjutraj je nastal ogenj v predilnici firme Bergmann in drug v Sp. Lanovžu pri Celju. Delavci so ogenj pogasili, sicer bi bila šla tovarna. Ogenj je nastal, ker je švignila iskra iz motorja ter je padla na transmisijsko kolo stroja za kosmatanje blaga. Fino zrahljana tkanina na stroju se je užgala in je bil takoj ves stroj v plamenih. Zgorelo je nekaj flanela ter barhenta in gonilni jerjnen na stroju. Škoda znaša 9300 Din. Z nožem v irebuh. V celjsiko bolnico bo spravili težko ranjenega 221etnega krojaškega pomo.nika Ludvika Juga z Brega pri Polzeli. Dne 29. oktobra zvečer ga je napadel v Groblji pri Št. Pavlu neznanec na cesti ter ga je zabodel v trebuh in v levo ramo. Nevaren tid v rokali pravice. Celjski t>oliciji je padel v roke več-krat predkaznovani tat 331etni zidar in ikrojač Rudolf Kržol iz Starega trga pri Trebnjem. Aretirali so ga v stan.vanju njegove matere na Lavi pri Celju. Živel je baje že pet nriesecev v Celju in se je izdajal za nekega Franca Albino. Pri sebi je imel tudi delavsko iknjižico na to ime, ki jo je .čividno nekje ukradel. Kržol je lani odsedel pet let ječe zaradi tatvin, sedaj pa mora odsedeti še 2^ leti ječe zaradi kraje. Razven tega ga zasledujejo zaradi šestih tatvin. Kržola bodo izro.ili okrožnemu sodišču v Noyem mestu. Zginil z denarjem. Trgovec Tomin_.k iz Liboj pri Celju je poslal svojega hlapca z vozom v mesto. Dal mu je za razen nakup 3.35 Din. Hlapec je pustil konja' ter voz v Petrovčah, vstopil v vlak in popihal z denarjem neznano kam. Trojica obsojena radi gnusnega umora. Obširno smo por.čali o umoru ¦Amalije Mali, ki se je zgodil letos dne 26. aprila ob 3. uri zjutraj v Št. Vidu pri Sti.ni. Na prigovarjanje in s sodelovanjem moža rajne Andreja je zaklal Amalijo v spalnici v podstrešni sobici Andrejev brat Anton. Sodna kobaisija je ugotovila, da je napadalec prerezal žrtvi dvakrat z nožem vrat, na levi strani glavno žrilo in ji je prizadjal še 18 lažjih zabodljajev. Že dne 28. aprila je bil aretiran Anton, iki je priznal zločin. Aretirani Andrej je izpovedal se le v preiskovalnem zaporu v Novem mestu, da sta se z bratom Tonetom dog.vorila glede krvavega dejanja. Oba brata sta valila v preiskavi in pri obravnavi del krivde na Andrejevo ljubico, šiviljo Marijo Golmajer, ki je dala Antonu pred odhodom na umor 200 Din za vlak, Andrejev samokres, nekaj slivovke ter masko za obraz. Marija Golmajer je bila aretirana na domu na Golniku in je v preiskavi in na glavni razpravi v Novem mestu trdovratno tajila krivdo. Dne 31. oktobra je razglasil novomeški sodni senat trem obtožencem sodbo, po kateri je bil obsojen Andrej Mali na smrt na vešalih, Anton Mali na 20 let in Marija Golmajer na 8 let robije. Golmajerjeva je bila obsojena radi tega, ker je pomagala pri zločinu s tem, da je dala morilcu Antonu samokres in 200 Din za na pot. Vsi trije obsojenci so dolžni povrniti očetu umorjene Antonu Anžlovarju v Št. Vidu pri Sti.ni pogrebne stroške in vsak stro.ke za sodno postopanje. Pcžar. Dne 1. novembra na večer je pričelo goreti na Hujah pri Kranju gospodarsko poslopje posestnika Janeza Grašiča, p. d. Božiča. Do tal je pogorelo poslopje, svinjaik, šupa, seno ter slama, Da se ogenj ni razširil, gre zasluga gasilcem. Ogenj je po nesreči zanetil domači sin, Ud ni prav telesno razvit. Ko se je spravljal zvečer spat na skednju, je prižgal svečo, da bi si zrahljal ležišče. Gorečo svečo je preveč približal slami, ki se je vnela in je bilo mahoma vse v plamcnih. Nesrečnež si je v zadnjem trenutku in z najve.jo težavo rešil življenje. Tatvina v župnišču. Zjutraj, iko je g. župnik maševal, se je pritepel neznan postopač v župniš.e na .Tavorju nad Poljanami na Kranjskem. Izmaknil je župniku 640 Din gotovine, daljnogled in en plašč. Pogreša se. Z Malečnika št. 26 pri Št. Petru iiiže Mairjbora je zginila pred enim mesecem slaboumna Kelbič Marija, stara 44 let Če bi bilo komu kaj znanega o izginuli, naj javi proti nagradi: Simonu Kelbi., viničarju, Št Peter pri Mariboru. Gasilna drnštva, pozorl IzSla je knjiga »Ga ..ilstvo in požarna bramba«, obsega vse zakonite predpise s poaebnim ozirom na Dravsko banovino. 230 strani debela knjiga stane samo 24 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Predsednik čehoslovaške republike nad 801etnf Massaryk jezdl k paradi čet. & srednjeazijski državi Siam so bili v zadnjem času veliki nemirl. Na sliki vldlmo v siamskl prestolici Bandkog cklcpnl avto, ko brzl po ulicah. ZaSiof haftli^hi c@§opis? Katoli.ani se ne zavedajo dovolj svoje dolžnosti napram katolišikemu časo-* pisju. Kje je razlog za to? Kaj je spričo tega treba storiti? O tem je prav lepo govoril na letošnjem zborovanju francoskega Društva za dober tisk glavni uredniik velikega francoskega dnevnika »La Croix (Križ)«, abb. (duh.vnik) Merklen. Rekel je med drugim: »Naši naročniki zelo ljubijo svoj ka-* toliški dnevnik in z veseljem zasledujejo njegov napredek. Kako si naj torej razlagamo, da je njihova propaganda tako mehka. Kadar ljubimo, se ne zadovolj _jemo samo z občudovanjem, kadar ljubimo, potem svojo ljubezen raznašamo, potem delamo propagando. Nikoli ne bomo zadosti podčrtavali, da je propaganda za dober tisk najlepša oblika modernega apostolata. Vprašajmo se, zakaj se katoličani tako malo emenijo za prospeh katoliškega tis-ka. Odgovor je lahek. Oni namreč ne razumejo niti, kaj zehteva od njih vera, niti kaj je to: 'katoliški tisk. Oni mislijo namreč, da je vera samo božja služba, v.asih še vedo, da je vključene tudi nekaj morale. Ti hodi ik božji službi, sprejemaj zakramente, ne ubijaj, ne kradi, ne lagaj, ne bodi krivičen. Zafcaj bi torej morali brati ikatoliški tisk, ko pa vera ni več kot samo bogoslužje in morala?! Ti katoličani zunanjosti pozabijo, da je vera nanogo več, da je vera vse človešk. življenje, da je vera trajno sodelovanje z Bogom, z njegovo ceiikvijo, povsod in vsak dan in pri vsakem delu. Katoliški časopis nima nalogo, da »poučuje in zabava«. Katoliški list v prvi vrsti vzgaja in vodi. Nekateri mislijo, da mora časopis samo zabavati in se zgražajo nad tem, da bi se vera, ki je nekaj resnega, vezala s časopisom, ki samo zabava. Ti katoličani se motijo. Čitanje .asopisa sploh ni samo zabava in preganjanje dolgega časa. Časopis je mnogo ve., on daje ideje, vriva smernice, polagoma, na tihem, nevidno. Če je časopis slab, njegovo čitanje zastruplja, 5e je pa dober, bravca čisti in oplemenjuje, včasih ne da bi se sam tega zavedal. Katoliški časopis daje pouk, tudi zabava, toda glavna naloga mu je vplivati na dubovno rast bravca. On brani vero, podira protiverske nauke, raziskuje z lučjo vere in nadnaravnib ciljev vsa dnevna vprašanja in bravcu utira pravilno pot skozi vrvež dnevnib vprašanj. Katoliški časopis nauči bravca ikatoliško misliti, katoliško čutiti, ikatoli.ko živeti, in postaja tako kori.teti za zdravo življenje v državnem občestvu. Ker so naši bravci mnogokrat o teb resnicah pre mišljevali, so na svoj katoliški dnevnik ponosni in mi smo na nje ponosni. A kdor ljubi, ne ob.uduje samo, ampak to ljubezen apostolsko raznaša.« Besede, ki smo jih navedli, veljajo ne samo za francoske razmere, ampaik tudi za naše. Zavedajmo se svojih dol- žnosti do katoliškega časopisja! Leto se nagiba h fconcu, treba bo obnoviti naročnino za liste in časnike. Obnovi naročnino vsak! Ne samo to, agitiraj za katoliški časopis! Pridobi mu novih naročnikov. Mladina, na delo! To delo je najlepša oblika prepotrebnega modernega apostolskega dela. MLADINSKA PROSLAVA KRISTUSA KRAUA IN 1900LETNICE ODREŠENJA V PTUJU. V nedeljo dne 29. oktobra so tudi otroci žup. nije sv. Petra in Pavla v Ptuju na prav slovesen način proslavili praznik Kristusa Kralja ia 19001etnico odrešenja. Nad 500 malih živžavov se je ta dan že dosti pred 8. uro sjutraj zbralo v društveni dvorani minoritskega samo stana in so se pripravljali za vhod v cerkev. Ob 8. uri so se v strumnih vrstah podali v lepo akrašeno in vso električno razsvetljeno župnijsko cerk.v; najprej maM križarji v svojih paradnih oblekah s praporčdri na čelu, za njimi drugi dečki, vsak z belo cvetko. Nato se je za svojim belim praporekom razvrstila dolga vrsta belooblečenih deklic z venčki, nato pa druge deklice. Obširna cerkev je bila natlačeno polna, razea otrok tudi dobrih staršev ter drugih ljudi,*ki bo prišli, da se veselijo s svojimi malčki iu da z njimi proslavljaj. ta lepi praznik. Med sv. ma.o je prav ubrano prepeyal mladinski zbor, ki se je ta dan prav posebno postavil, ljudje so kar atrmeli nad lepim mladinskim petjem. Pred sv. obhajilom je katehet g. p. Konštantin imel kratek govor za mladino »Kristus Kralj in Odrešenik nai«. Po govoru je bilo akupno sv. obhajilo. Prelep prizor je bil, ko se je nad 400 nedolžnih otroških src pri Gospodovi mizi zahvaljevalo božjemu __enik_ ze delo odrešenja. Po sv. maši je pred NajsvetejSim mogočno iz otroških grl donela posvetitev presv. Srce Jezusovemu, nakar 80 zapeli: »Kristus mora kraljevati« in pri »Zahvalni pesmi« _e je cela cerkev pridružila otrožkim glasovom ter skupno z njimi hvalila .Vaemogočnega. Za sklep pa so zapeli Se mogo.no »Povsod Boga«. Slovesnoati v cerkvi je elftdila proslava v 5lruštv»__i dvorani. Pridne otroške roke so dvorano zelo okusno okrasile, ves oder, kjer je bil J_p Sroa Jez., Je bil odet v zelenje in cvetje. Pri proelavi so nastopile male dekleci z lepimi in zbranimi deklamacijami. Posebno lepo so 'd.liiamirale starejSe deklice: Voda, Letonja, KoroSec In Simonič. Med deklamacijami je prepeval mladinski zbor deklic, govor je imel g. p. Konstantin .Kristus naj bo kralj otroSkih btc«. Deklice so vprizorile spevoigro »Venčari;ca«, mala venčar.ca, naša Mldka Vrablova, je fzborno Igrala svojo vlogo. Veselih src, radostnih lic so se naši maleki poleg svojih staršev vračali domov, zavedajoč se, da so lepo proslavili dan svojega največjega Prijatelja. Negova. Praznik Kristusa Kralja smo takole praznovali: v jutro smo šli k prvi av. maši in opravili akupno sv. obhajilo fantje in dekleta kat. prosvetnega društva. Potem smo se pa pripravljali za igro: »Mlinar in njegova bči«, ki smo jo vprizorili popoldan. Na sporedu je bil govor, ki ga je govoril g. Mirko Geratič iz Maribora, pot.m petje in tamburanje. Kljub sl&bemu vremenu se je udeležilo te proslave Kristusa Kralja precejšnje število ljudi. Ker pa se jih je mnogo dežja _strašilo in želijo to igro vldeti, jo bomo na njihovo željo dn našo dobro voljo ponavljali v nedeljo dne 12. novembra. Prijatelji mladine, doma.ini in sosedje vabljeni! Negova. Prosvetno dru.tvo v Negovi ponovi v nedeljo dne 12. t. m., ob treh popoldne, y grajskih prostorih zelo lepo žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Prijatelji katoliške prosvete vabljenil ; . ¦•»; > Gornjigrad. Pred nedavnim smo obhajali j ubilej prevzvišenega biseromašnika nadškofa g. dr. Antona Bonaventura Jegliča. Ta dan smo se zbrali v obilnem številu v škofijski dvorani, napolnili smo jo do zadnjega kotička. Nastopilo je tudi 150 pevcev, ki so predvajali koncert. Ko je vstopil prevzvišeni v dvorano, smo ga mi burno pozdravili: »Živijo, biseromašnik!« Dol z o'--a pa so ga obauli s cvetjem. Nato je prevzvišenega v iskrenih besedah pozdravil mal fantek. Za njim je imel govor g. Jamnik. Obrazložil je nam, kaj vse je stori gospod jubilant za slovenski narod. Nato pa je zadonela iz stopetdesetih grl lepa slovenska pesem na čast jubilantu. Tako smo se poklonili očetu slovenskega naroda. — Na praznik Kristusa Kralja smo imeli zopet slovesen dan. Ta dan je imelo Apostolstvo mož in fantov skupno sv. obhajilo. Ta dan so še posebno v obilnem številu pristopili fantje in možje k mizi Kristusa Kralja. Tudi šolska mladina je Imela ta dan skupno sv. obhajilo. Možje in fantje, le tako naprej! Kateri še ni-: 8te v Apostolstvu, pristopite, da bo večja aiv mada apostolov. Naj 8e bo vihar kakoršen hoče, vere dz naših src riam ne more nikdar. iztrgati! St. Vid prl PlanlnL Na Martinovo nedeljo, to je dne 12. t. m., ob treh popoldne bodo naši igralci vprizorili prav lepo in zanimivo igro »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki ]e posneta po povesti znanega in priljubljenega pisatelja J< Spllmana, pred par leti pa je izbajala kot ig-: ra v »Našem domu«. Cisti dobiček je namenjeii za nabavo novega prapora Marijiine družbe< Na svidenje v obilnem Stevilu!