Dopisi in novice. Lčiteljska skupščina Postonjskega okraja dne 7. julija 1.1. (Konec). Sledila je prihodnja točka dnevnega reda, o katerej je sporočaval g. Zaman: »Kako postopati, da vdobe otroci prijetno in razločno pisavo?« Oblike naj nareja učitelj — zlasti začetkoma — prav velike, vsigdar razločne, strogo naj pazi na pravo sejo pri pisavi ter naj otroke kolikor toliko napeljuje do snažnosti, v očigled česar muje gotovo dovoljeno biti malo pedantom. Dinter pravi: »Kakor deklica z pisalnimi zvezki in knjigami ravna, — tako bode delala tudi z lonci in skledami.« — Tisto »stokratno« prepisovanje sigurno ne pospešuje razvoj pisave; zelo škodljive so našim začetnikom i naše stenske tablice, katerih bi se pač že kdo lahko usmilil... Učitelj mora pa tudi paziti, da s a m zinirom in vse, kar piše, lepo piše, kajti česar sam nima, tudi učencem dati ne more. G. referent je bil pohvaljen za svoje delo. Debate o tem predmetu vdeležila sta se g. g. Lavrenčič in Gradišnik. Nadalje je prav izvrstno pokazal g. M. Hiti, kako je učitelju postopati pri risanji po Grandauerjevili predlogah na raznih stopinjah. G. referent je žel za svoj elaborat res zasluženo hvalo in želeti bi bilo, da bi ga v katerem šolskem listu objavil. Eadi preobširnosti te razprave se tu ne moremo spuščati v pretresovanje nje podrobnosti. Debate o tem predmetu ni bilo nobene. — Zdajci prečita gspdč. pl. Eenzenberg svoj referat: »Ali se more v pism. računanji uspešno podučevati, ako se računanje na pamet zanemarja? In zakaj ne?«, — ki je bil sestavljen v gladkej nemščini... Sicer pa se je razprava dopala p. n. slušateljem in gspdč. sporočevalka bila je odlikovana z mnogimi »dobro-klici«. — Potem pa je sporočaval g. A. Legat »o vpeljavi novega abecednika v šole tuk. okraja«. Eeferent se čisto zlaga se splošno uravnavo te začetnice ter jo smatra kot zelo umno po pedagogičkih načelih sestavljeno itd. A ker je na Notranjskem beda in revščina obča, ker si otroci le težko preskrbe novih knjig, ker smo komaj Mikl. »začetnico« vpeljali itd. — zato bi pač ne bilo umestno, da bi se vže s prihodnjim letom nov abecednik v tukajšne šole vpeljal, sploh naj bi se to dotle ne zgodilo, dokler ne dobimo novega ali vsaj popravljenega pervega berila — kajti — pravi referent — ako bi se E. in Ž. abecednik vže početkoma prihodnjega šl. leta uvedel v naše lj. šole, vprašanje se mi uriva: Kje imamo pa potem berilno tvarino za drugoletnike? In ali bodejno morali zopet stara »perva berila« upotrebljevati? Temu je skupščina tudi pritrdila ter se proti uvedenje novega abecednika iz teh razlogov skoraj enoglasno izrekla. Omeniti nam je, da se je cena novega abecednika med tukajšnim učiteljstvom splošno vpoznala terdajevsak se le pohvalno v tem delu izjavil; da se pa pri nas še vpeljal ne bode, o tem naj se torej nikakor ne išče kak strankarsk antagonizem. Pismena izdelovanja o metodični obravnavi »števnika v ljudski šoli« izroče se g. c. k. okrajnemu nadzorniku. Na to sporočevala sta g. g. načelnika okrajnima uč. knjižnicama, Kavčič in Perne, o nju stanju. Postonjska knjižnica imela je dohodkov gl. 142 01. izdatkov gl. 4921, torej gl. 92-80 ostanka; a knjižnica Vipavska pi-ejelaje gl. 6232, izdala gl. 51.72 — torej ima ostalnine gl. 10.60. — V knjižnični kornisiji volili so se stari gospodje članovi. V »stalui« odbor pa so se voliii po predlogu g. Gradišnika taki gospodje, ki se bodo v istini njega sej tudi brez posebnih troškov vdeležiti zamogli, torej učitelji kolikor toliko iz bližine Postonjske in sicer naslednji g. g.: jI. Zarnik, Kavčič, Požar in Arko. — Ko se g. predstojnik še zahvali g. g. sporočevalcem za njihov trud, a g. c. kr. glavarju za veliko njegovo prijaznost, da je vstrajal bivati med nami do konca zborovanja — zatvoril je skupCino z trikratnim »slava - klicem« na Njega veličanstvo cesarja Fran Josipa I., kar je našlo krepki odmev v učiteljih, ki so potem v s i skupaj zapeli veličastno naso avstrijsko himno. Eeferati so bili — razven istega gspdč. sporočevalke — vsi izdelani v izborno lepej slovenščini. Konferenca bila je končana okolo 2. ure popoludne in g. glavar je takoj blagovolil izplačati posameznim potnino. Preserčna hvala niu za to! Po končanem delu — pa smo se okrepčali in sicer v gostilni g. Vičiča. Tu je bil skupen obed. Sploh je zavladalo prav prijateljsko sodruštvo, nič ni kalilo obče dobre volje. Spretni pevci pa so izborno peli, slišali smo tako milo ubrane in pravilno izražene glasove, da pač smelo terdimo, da se našega okraja pevci brez strahii poskusijo s pevci-sotovariši drugih na petju slovečih okrajev. Pozdravilo se je tudi pri konferenci v Logatcu zbrane sodruge — telegrafično, na kar nam je kmalu došel odgovor sledeee: Sereni odzrav sotovarišem na polji narodnem! Živeli! — G. Eant je razdelil učiteljem 2 3/4 litra češnjevih koščic za setev v šolske verte. Seme koščienstega sadja se mora precej svežo v zemljo spraviti, katero naj se pred setvijo v vodi namoči, potem pa v suhem pepelu povalja, na kar se vseje v grabničke po 2'/2 do 3 centimetre globoke. V pepel pomešati je za to dobro seme sadnega drevja, da, kadar spomladi kaliti prične, mu črvi na korenikah toliko škode ne delajo, ker pepel jim je zopern in jih odganja. Še le proti mraku smo se razšli — na vse strani prostranega nam okraja. Okrajna učit. sknpščina zn Kamniški okraj. Dne 7. m. m. ob 8. uri smo se zbrali učitelji Karaniškega okraja v šolsketn poslopji v Mengšu. Pervo pozdravi navzoče g. okraj. šolski nadzornik z dobro došli, ter pravi, da mora poročati, da se je v preteklem šolskem letu pri odgoji in uku precej zboljšalo. Za svojega namestnika imenuje g. Fr. Cerarja, učitelja iz Blagovice. Za perovodji se izvolita g. g. Golmajer in Kos. Zdaj se pristopi k 1. točki dnevnega reda: Poročilo o ukazili in naredbah. G. c. k. okraj. šol. nadzornik naznani vse ukaze tekočega leta. Posebno razloži, kako da naj se prašalna pOla zverši. Dalje omeni ukaz ministra za uk in bogočastje, kteri veleva, da se ima tu verouk v pošte? jemati, ako pristopi učenec v višji razred. Ukaz ministra zastran anatomičnih tabel, kteri pravi, da se omenjene table ne smejo drugače rabiti, ter na stene razpostavljati, nego kadar jih je pri uku potreba. 2. točka. G. nadzornik naznani opazke o nadzorovanji v tekočem šolskem letu. Kar snažnost tiče pravi, je še precej za popraviti. Šolske sobe naj se pridno prezračujejo, da ne bo slabega zraka v njih. Zastran učil pravi, da se mora na to delati, da bo šola imela vsa potrebna učila. Vsa učila imajo le šola v Blagovici in kameniški šoli. Priporoča tudi, da naj se nabirajo prirodnine, kajneni, rude in lesovi, kar nekatere šole še imajo. Uradnih spisov ni najdel v dveh šolah v okraji. Tudi pravi, da naj se mu vsi uradni spisi, kadar nadzoruje, predlože, brez da bi jih zahteval. Kar šolsko matriko tiče pravi, da se tujci ne vpisujejo, tudi naj bo pri vsaki matriki zadaj pri splošnjem pregledu listek za nadzornika. Inventar naj se tako vredi, da pridejo: v I. oddelku šolska orodja, v II. učila, v III. postave in ukazi, v IV. šolska bukvarnica, v V. uradni spisi. Za knjižnico za mladino naj bode poseben zapisnik. Tednik naj se natančno in vestno piše. Kar se tiče kazalnega poduka, ni treba posebnega predalca, naj se pa tam zapiše, kjer je predal za realije. Da bode učitelj lahko vestno razredoval ; klasificiral), naj ima ročni zapisnik. Zapisnik o bukvah za revne naj se rubricira zarad ložjega pregleda. Tudi naj ima vsaka knjiga šolski pečat. Dalje naj se naznani, kterih bukev se naj več rabi. Učni načerti naj se do zadnjega avgusta posljejo. Kjer se stari ne bodo spremenili, naj se to naznani, kjer se bodo pa spremenili, se morata po dva načerta c. kr. okr. šol. svetu poslati. Učitelj naj se posebno na uk pripravi, če ne več, naj saj toliko poprej premisli, preden gre v šolo, kaj bode danes učil in kako bode učil. Nauk naj se o pravem času začenja in končava. Prašanje naj se pravilno postavi in zmiraj naj se prej praša, predeii se imenuje tisti, ki ima odgovoriti. Da bi učenci pri uprašanjih umes govorili, ne sme se trpcti. Učenci naj odgovarjajo v celih stavkih ter kolikor je mogoče brez pomoči druzih. Odgovori v zborn (koru) naj se rabijo le v nižein razredu. Šolska disciplina je sploh ugodna. Učitelj naj začetka šolskega leta napravi šolske postave za učence, ter naj jih v okviru na steno obesi, ter večkrat učencem prebere, da se bodo vedeli po njih ravnati. Pri kazalnera poduku naj se imenovanje reči že tudi v stavke vpleta. Pri branji naj posebno pazi na pravilno naglašanje, razlaganje in pomen besedi, kakor tudi na naravno razdelitev stavkov. Priporoča tudi etično in estetično izobraževanje. Pesni naj se na pamet uče, če niso pretežke. Najmanjši uspehi so pri poduku jezikovem. Za spisje naj se napravijo posebni zvezki, ter naj se vsak teden nekoliko nalog notri piše. Naloge naj se dobro pregledajo in popravijo. Popravo naj učenci zopet prepišejo. Ako se ne pregleda in popravlja, nimajo naloge dosti koristi. Pri številjenji naj se take naloge dajejo, ki bistrijo um in so praktične, ter kraju priinerne. Samo s številkami brez imen naj se ne računi. Za realije naj se berila tako razdele, da so času primerna, pa ne, da bi se berilne vaje kar po versti jemale. Pri pisanji naj se izgledno predpiše in popravlja. Predpisi naj bodo mikavni, ne pa samo kaki izreki, ki jih učenci ne razumo. Tudi naj se ne prijenja pri vsaki čerki. — Pokornijevi zvezki se ne smejo rabiti! Pri risanji naj se vsaka čerta razloži in popiše; tudi naj se ozira na krajevne razmere. Pike (stigme) naj se kakor hitro mogoče opuste. Eabijo naj se le v nižjih razredih. Priporoča tudi Eichlerjeve zvezke za predrisauje, ter pravi, da so rabljive za vse razmere. Kjer ni prostora za telovadbo, naj se v šolski sobi izverše take vajo, ktere se lahko izpeljejo. Pokliče naj se po 5 ali 6 učencev, ter naj se s tistimi telovadi, potem zopet drugili toliko in tako se lahko različne vaje izpeljejo. Pri petji naj se posebno ozira na glasne vaje, lepšanje glasu i. t. d. Poje naj se posamezno, potem po dva, trije in več skupaj, nazadnje pa vsa šola. Pri ročnih delih naj se gleda, da bodo učenke imele priprave za delo; kjer je ne morejo kupiti, jo mora srenja pripraviti. Proti koncu še priporoča, da naj se vsaka reč pridno ponavlja, ter tudi pristavi, kar je pri začetku oinenil, da naj nikar ne mislimo, da je to graja, kar je povedal, ampak veliko vefi prijateljsko opominovanje. G. Koželj Jakob praša, kaj je storiti z otroci, ki gredo v službo drugam, čez nekoliko časa pa zopet nazaj pridejo, ter da le zarad tega drugam služit gredo, da bi iz šole izostali. G. nadzornik pravi, da naj se taki otroci, če to res nalašč store, naznanijo dotični oblasti. I. »Ali je odgoja ali poduk potrebnejši«. Srečkalo se je, kdo ima to obravnati, zadelo je to gospodičino Rozman, ktera je bila teh misel, da se morata poduk in odgoja združevati povsod. Potem se oglasi g. J. Koželj, kteri je na dolgo in široko razlagal, ter nazadnje prišel do tega, da se morata združevati. Vendar pa pravi, da če se uk prav ne obrača, je ves trud zastonj. Ponavljal je besede: Die Erziehung ist die richtige Amvendung des Gelernten. G. Kavnikar pravi: naj se bolj povdarja, kaj je potrebnejše, odgoja ali uk, kar je naloga te točke. On pravi: perve tedne naj se le bolj odgojuje, kot podučuje, v višjih razredih pa bolj podučuje, vendar se tudi odgoja ne sme v uemar puščati. Vendar je bolj za odgojo. G. Koželj mu odgovarja, ter zagovarja svojo prejšnjo terditev. G. Potrato pravi, da g. Koželj ni odgovoril na današnje vprašanje. G. Letnar pravi: da g. Koželj ni pri reči ostal, da je sploh le izrejo obdeloval. Mi imamo le določiti, ktero je potrebnejše? G. predsednik pravi, da je g. Koželj pri reči ostal, pa da je oboje povdarjal. G. Pfeifer pravi, da po nižjih razredih dobra izreja veliko premore, ter pravi naj bo poduk n a vsaki stopnji odgojilen (to je, dal Ur.), gleda naj se bolj na odgojo, kot na poduk. G. Kos tudi terdi, da g. Koželj ni razumel svoje naloge, ter misli, naj se odgoja po stopinjah ravna. Pervo leto naj se bolj odgojuje kot podučuje, drugo leto oboje, 4. in 5. pa bolj podnčuje, zadnjo šolsko leto naj se pa odgoja še zraven poduka posebej poducuje. G. Eavnikar prosi, da bi g. g. preveč ne ponavljali, ker je že on to omenil. G. Koželj pravi, da uk ima prednost pred odgojo, ker se mora pred povedati, kako daje kaj storiti. G. predsednik pravi, da ga razume; poduk in odgoja morata zedinjena biti, vendar gre uk pred odgojo. Na konci obravnave se je sklenilo, da naj se na nižjih stopinjah bolj odgojuje, potem odgojuje in podučuje, v višjih razredih bolj podučuje, pa se vendar ne sme odgoja zanemarjati, zadnjo leto pa naj se zopet bolj odgojuje. II. Potem poroča g. Letnar o življenji in dolovanji Pestalozzija in Diesterwega prav obširno in podučljivo. G. predsednik predlaga, da se mu za velik trud zahvala izreče, kar tudi vsi nazoči store. — Debate v tej reči ni bilo. III. G. Trost razpravlja, kako naj se zemljevidi rabijo. Razklada pniv mikavno, kako naj se z risanjem zemljevidov prične. Najprej naj se šolska soba pred- stavlja, potlej šolsko poslopje, dalje vsa naj bližnja poslopja, potem še le oddaljena poslopja v tistem okraji. Ko so učenci tako že narisali ves šolski okraj, naj se pristopi k bližnjemu okraju. Se ve, da se to le s takimi čertami zaznamova, ki jih učenci že znajo risati. Potem naj se tudi učenci veekrat na prosto peljejo, ter naj se jitn vse natanko razkaže, kajti to je bolje kot vse risanje zemljevidov. Potlej naj se pa učencem to, kar so zunaj videli, na šolsko tablo narisa. Potem, ko se je že vse to na drobno razložilo, se še le pristopi k tiskanim zemljevidom. Posebno važno je risanje zemljevidov. Učenci naj dobe v roke tako imenovane prazne zemljevide, ter naj sami potlej kraje notri napravijo, če pa teh nij, naj se pa na šolsko tablo naredi obris ali rišejo meje kakega kraja in dalje naj se še le drugi kraji napravijo. G. Kožel.j pravi, da je poročevalec dobro poročal, pa ni rekel, kako naj se rabi že obstoječi zemljevid, ki ga imarao že na steni, karje naloga današnjega dne, ne pa kako naj se risajo zemljevidi. Tudi pravi, da ni treba, da bi se moral zemljevii na tla položiti, da bi se lože zaznamovala prava stran, da se lahko zemljevid tako oberne, da ga ni treba na tla položiti. G. predsednik pravi, da je on g. poročevalca opomnil, da naj tudi o risanji zemljevidov govori. G. Trost pa pravi, da se otrokom najlože razloži zemljevid, če se jim pokaže, kako se zemljevidi risajo, kakor je on poročal. IV. Zdaj pride na versto poročilo bukvarničnega odseka, ter nasvet novih knjig. Kačune sta pregledala Čenčič in Mesner. Voljeni so bili v bukvarnični odsek enoglasno vsi stari, v stalni odsek pa Čenčič, Golrnajer, Javoršek, Letnar, Mesner. Posameznih nasvetov ni bilo. Gospod predsednik se zahvali vsem poročevalcem, isto tako tudi tem, ki so se obravnave vdeleževali, ter sklene zbor s trikratnim klicem na svitlega cesarja. Iz novomeškega okraja. Učitelji novomeškega okraja so imeli svojo letno konferenco 21. julija t. 1. Ker je imel prejšni večer priti prevzvišeni gospod c. k. deželni predsednik A. Winkler na svojem potovanji po Dolenjskem tudi v Novomesto, zbrali so se učitelji večinoma vže ta večer, da pozdravijo prevzvišenega gospoda o pribodu. C. k. okrajni nadzornik gospod profesor A. Derganc jih je predstavil ter izročil piedsedniku adreso, ktero so mu učitelji poklonili. Preprijazno se je prevzvišeni gospod razgovarjal z učitelji, ter jih opomnil, naj vestno izveršujejo dolžnosti svojega poklica, da izpolnijo kar od njih pričakuje presvitli cesar in vlada. — Mislim, da bode vsim pričujočim ta dan dolgo ostal v spominu. Drugi dan točno ob 9. uri so se zbrali učitelji v lepo ozaljšani gimnazijski dvorani, v kteri so bili razstavljeni tudi učni pripornočki raznih šol; zlasti je bilo letos med temi zapaziti raznega orodja, ki se rabi pri sadjereji. Gospod predsednik pozdravi navzoče, spomni jih za celo cesarstvo veselega dogodka — zaroke cesarjeviča Eudolfa, ter reče, naj svoje veselje in čutila izrazijo s tem, da zopojo cesarsko himno, kar se navdušeno zgodf. Potem govori predsednik o odgoji, ter priporoča in povdarja, naj bode takova, kakoršno zahteva cerkev in deržava; opominja naj složno delujejo z učeniki verouka — složno med seboj; naj zlasti marljivo gojd sadjerejo itd.; pozdravi navzočega c. k. okr. komisarija grofa Marenzi-ja; otvori skupščino ter imenuje svojim namestnikom nadučitelja g. Jerše-ta. Prestopi se na dnevni red. 1. Za zapisnikarja se volita g. Krištof in gospodičina Klančar. 2. Obravnava pedagogičnih vprašanj. a) 0 vprašanji: »Metodična obravnava kakega berila, zemljepisje zadevajočega« poroča g. Jerše. Zbral si je v to sverho 148. berilo: »Kranjska in sosedne dežele.« Obravnaval je berilo izgledno in praktično z učenci deške lj. šole; oziral se sosebno na novomeški okraj, kterega meje in znamenitosti je kaj spretno vpletel v obravnavo. — Razgo?ora o tem vdeležilo se je več gospodov i dotičnimi opazkami. b) »Kakih sredstev naj se poslužuje učitelj, da se učenci zanimajo za pouk.« — G. predsednik odloči g. nadučitelja Bartelj-na in g. Burni-ka poročevalcema. Oba gospoda sta v svojih dobro izdelanih in premišljenih referatih marsikaj zanimivega povedala ter navajala sredstev, ki zanimivost in pazljivost pri učencih bude, kakor tudi kazala ovire, ki naj se toraj odstrane Tudi pri tej točki se je več gospodov vueležilo razgovora, ki so iz lastnih skušenj delali opazke. c) »Kako naj se urede šolski vertovi, oziroma drevesnice, in o najimenitnejših načinih požlahtnjenja sadnega drevja. Pri tej točki najpervo g. predsednik omeni, da imajo razun kakih 4 šol vse druge vže šolske verte; da občine rade preskerbe šolam vertove, če le vidijo, da so v resnici za šolski poduk v sadjereji in kmetijstvu, — ne pa za samopridno rabo. Poročevalec g. Franke razlaga, kako naj je ureden šolski vert, oziroma drevesnica, o požlahtnenji drevesc, o semenu, o legi drevesnice, o zemlji; kedaj in kaki cepiči naj se režejo ter rabijo za žlahtnjenje. — Tudi te razprave se je udeležilo mnogo gospodov. G. Kmet je priporočal, naj bi imelo vsako drevesce tablico z imenom. Temu se je ugovarjalo, češ, da je sila težavno zvedeti pravo ime. — Predsednik priporoča, naj se imena pozvedo od veščih vertnarjev ali pa od kmetiške družbe; priporoča, naj učitelji sami skerbe za nabiranje peček po učencih. — Sklene se, naj se dela na to, da se v sadjereji poiičuje vsaj po 1 uro v ponavljavni, v vsakdanji pa po 1 '/a ure na teden. Kedar se namreč učenke o ro<:nih delih poiičujejo, naj se bavijo dečki se sadjerejo. 3. Opazke nadzornika o nadzorovanji šol. Gospod nadzornik pravi, naj gledajo učitelji na to, da učenci redno šolo obiskujejo; nemarneži naj se naznanijo, da se postavnim potom kaznujejo. Kar uradna pisma zadeva, so v redu. Glede discipline naj se gleda na rednost, učenci naj se privadijo, da pozdravljajo z navadnimi pozdravi; naj pa je učitelj sam učencem lep izgled. — Kar se tiče nazornega in jezikovega nauka, naj se preskerbijo šole z učnimi pripomočki. Sosebno priporoča bralne stroje, ki se mu vidijo bolji, nego stenske table. Pri številjenji naj se postopa po časi ter strogo po knjigi. — Na lepopisje naj se marljivo gleda, ter skerbi, da se sčasoma šole preskerbe z dobrimi klopmi; to bode lepopisje zdatno zboljšalo. 0 realijah naj velja, kar je bilo prejšnja leta rečeno. Uk v sadjereji naj se praktično uči, teoretično pa združuje z druzimi predmeti. Slednjič priporoča sleherni šoli zbirko kmetijstvu koristnih in škodljivih zuželk in rastlin. 4. Ukazi. G. predsednik omeni tekom leta došlih ukazov. 5. Eačun knjižničnega odbora se odobri in voli nov odbor. Tzvoljeni so bili sledeči gospodje: Krištof, Franke in Novak. — Tudi se odboru naroči, naj se za knjižnico preskerbe vsi slovenski Solski listi in pa dva nemška. 6. V stalni odbor, ki naj priredi gradivo za prihodnjo konferenco, so bili voljeni gg. Pirnat, Franke, Novak in Krištof. 7. Nasveti in predlogi. — Pri tej točki se je oglasilo več gospodov z raznimi predlogi. Najimenitnejša sta: d) Naj se dela na to, da se denar, ki se vsled kaznovanja zamud nabere, porabi za učne pripomočke dotične šole. Predlog se jednoglasno sprejme. b) Vpeljava novega Abecednika v šole tega okraja. Ta nasvet se ne odobri glede šol po deželi, ker c. k. založba knjig daruje vsako leto dokaj knjig za revne. Ta knjiga pa ni izšla v tej zalogi, toraj bi bili revni učenci brez knjige, ker si je ne morejo kupiti. *) S tem je bil dnevni red izveršen. G. Burnik se zahvali predsedniku za modro in nepristrausko voditev skupščine. Slednjič zaključi predsednik sejo okoli 2. ure popoludne s trikratnim »živijoklicic presvitlemu cesarju, deželnemu predsedniku in drugim šolskim predstojnikom. Zapoje se cesarska himna. Vse obravnave so se veršile v domačem jeziku. Potem je bil skupen obed v gostilni gospe Bruner-jeve, kjer se je dobro zabavalo. Zrelostni izpiti na c. k. ž. učiteljišču so bila ustmena 30. junija, 1., 2. in 3. julija. Izpit je delalo 28 pripravnic in 2 vnanje. Dostalo jih je 23, (1 z odliko), 7 jih bode ponavljalo izpit iz posameznih naukov v dveh mesecih. — Pripravnica, ki se je bila oglasila samo za ročna dela, je ostala na cedilu. — Na c. k. m. učiteljišču so bili ustmeni izpiti 15., 16., in 17. julija.. Izpit je delalo 15 pripravnikov IV. leta in 1 vnanji. Med temi jili je dostalo 12, (3, med temi vnanji) zavračajo se za dva meseca. — Pismena vprašanja so bila: A. Na m. učiteljišču. Iz pedagogike. Spomin in skerb zanj. Eazlaganje didaktičnega pravila: »Pouk naj bode mikaven.« Pestalozzi in njega načeli za odgojo in izobraženje. Kolikerna so spričala v Ijudski šoli? Iz nemškega poučnega jezika: Žalost in veselje učiteljevo. (Razprava.) Postranski stavki v zgledih. — Iz slovenskega poučnega jezika: Delavnost vir moči, veselja in blagostanja. Izobraževanje perve osebe ednine v sedanjiku pri glagolili vseh verst (po primerih). — Iz zemljepisja: Solčna pot (ekliptika); to se razlaga z risanjem. Poglavitna pristanišča sredozemskega morja. Sava (zemljepisna slika za ljudske šole). — Iz zgodovine: Navedo se naslovi nekaterim povestim iz stare dobe, kateri bi bili pripravni za 3. razred osemrazredniin ljudskiin šolam. Pregled Babenbergovcev. (Eodovinska tabla.) Vojske Solimana II. zoper Ogersko. Vladanje kraljestev in dežel v deržavnem zboru zastopanih. —• Iz matematike: 4 osebe razdele med se vsoto denarjev tako, da je delež A k deležu B jednak Va : %'¦> delež B onemu k C pa 3/4 : 4/5; C pa k D kakor 5/6 : 3/g; ako tedaj A in D dobita 922'5, koliko B in C in kolika je svota, ki se ima razdeliti? 3 — ¦- — ~ 8 | '/5"+" ; o\ )• ^e^ nekaj otrok se razdeli na 4 x —f— 1 \ 5 (o x — 3) J jednake dele 66 orehov, ko bi bil 1 otrok več, pa 3 orehi manj, tako bi dobil vsak otrok po 2 oreha manj, koliko je otrok? — Kako velik je jednostranski stožeč, ki ima prostora toliko, kolikor obla, ki ima v premeru 20 "J/. — Izrajta naj se poveršje tistega luivpičnega cilindra, ki je tako velik, kakor okrajšana piramida, ki je visoka 9<^m, nje spodnja ploskcv je 45 cl/m, zgornja 20 ^)t, ako je *) Založnik g. Bamberg daje na 10 knjig jndno po verh; več nihče ne da, tudi c. k. zaloga šolskih bnkev ne. Sploh no raorem razumeti naših učiteljev pri posvetovauji 0 tej knjigi. Povsod je le tisti glas ,,knjiga je dobra, knjiga je izvrstna", ali, ali ?! Morda kaj več o tem pri občuem zboru slovenskega učiteljskega društva. Ured. ploskev na podlagi cilindra jednaka srednjemu geometerskemu razmerju (Proportionale) obeh podlagnih ploskev okrajšane piramide. — Iz naravoznanstva: Kako so vstvarjena in kako delajo sopila pri človeku; kako gre zanje skerbeti z ozirom na šolo. — Navedo naj se sestavljene rastline (komposite) na znanih zgledih. — Vulkanske prikazni naj se opišejo in razlagajo. — Iz naravoslovja: Pervina »žveplo« naj se razpravlja z ozirom na njega krogotok. Eazlaga se tlak zraka; barometer in njega poraba. Na c. k. ž. učiteljišču. Iz pedagogike: Eazlaga se zveza jezika z mišljenjem, in naj se kaže, kaj iz tega izvira za jezikoslovni pouk. — Genetična metoda in nje poraba pri začetnem pouku. Svet v podobah »orbis pictus.« Amona Komenskega in njegove posledice za pouk. — Iz nemškega poučnega jezika: Važnost rek za omiko. — Vezni in pogojni naklou v nemščini. — Iz slovenskega poučnega jezika: »V telesu zdravem duša zdrava, to je na svetu sreča prava« (razprava). Tzjeme perve sklanjave. — Iz zemljepisja: Pasatni vetrovi. — Pregled gorovja v ncmški deržavi. Fizikalna geograflja Spodnje Avstrijskega pregledno sestavljena. — Iz zgodovine: Pregled zgodovine Aten ob času Solona. Vladarske rodovine na Češkem in naj veljavniši vladarji do 1. 1526. Habsburgska hiša pridobi in zgubi Nizozemsko. — Iz matematike: 4700 gld, naj se razdeli med tri osebe A, B, C, tako, da B dobi 74 več od A, C ya več od B; koliko dobiva vsaka teh treh oseb. — Nekdo kupi v Hamburgu 518 klg. blaga za 1860 derž. mark; po čem bode na Dunaji prodajal klg., ako je 1 mark rr 61 '/2 kr. a. v.; pri nakupu je potrosil pri vsakih 100 gl. 16 gl., in hoče imeti še \2% dobička pri blagu. — I 7 +2l I ¦-* _|_ i 1— J^_i|._j_2 I. Spremeui naj se jednakosten (gleichseitig) stožeč, čigar osina prerez je 389'7Q™y v jednako visok cilinder, koliko mora ta debel biti? Kubična vsebina piramide, kateri je podlaga pravilen šestokot, znaša 216'5Qclfm, visokost 1™/; kako velik je polomer krogle istega poveršja. Iz prirodoznanstva: Eedilni organi pri Cloveku in kako se to rejenje izveršuje. Popiše naj se življenje lirošča za ljudsko šolo. — Soli naj se popišejo v trojem obziru: na morfologijo, flziko in kemijo. — Iz prirodoslovja: Kakšne naravne prikazni se naslanjajo na to, da je voda pri 4° C. najbolj gosta, in da led več prostora zavzema, kakor isto toliko težka voda pri 0°? Zračrl tlak: ta stvar bi bila obravnavati v višjem razreda Ijudske šole in s primernimi zgledi pojasnovati. — Vinski cvet, kje se nahaja, kako se dobiva, njegove lastnosti in njegova poraba. lz seje C. k. dež. šol. sveta dne 15. julija 1880. Vsled poročila obertskih nadaljevalnih šol kar se tiče doneskov iz cesar Franc-Jožefove ustanove za obertne šole 1. 1880 poroča se kranjskemu deželnemu odboru. Pritožba občine zoper razsodbo c. k. okraj. šol. sveta zastran odvzetega stanovanja učiteljici se odbije. V zadevah izvolitve treh članov v krajni šolski svet zaverne se pritožba občinskega predstojnika, ki se obrača zoper ukaz dotičnega okraj. šol. sveta. Dovoli se v razširjenje dvoje jednorazrednih šolv dvorazredne inv napravo jediiorazredne šole, določevaje ob jednem plačilni razred. C. k. gimnazijski učitelj se stalno poterjuje iu priznava se mu naslov c. k. profesor. Prošnja šolske občine za podporo k stavbi šolske hiše se napoti prigovarjaje kranjskemu deželnemu odboru. Sklepalo se je o nasvetih, ki jih je predložila c. k. višja realka, kar se tiče prihodnjih določil k izpeljavi normalnega ufinega reda. Nadučitelj se na ljudski šoli stalno umešča. Po nasvetu c. k. okraj. šol. sveta se učitelj iz kraja v kraj premešča. Poročilo c. k. deželnega nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji nekaterih ljudskih šol se jemlje na znanje ter se potrebno ukrene. Pritožbe o kaznili zarad šolskih zamud, potem prošnje za denarno pripo-r| mofi in nagrado se razrešijo. »Krištof Šniid", t. j. njegovi spisi začeli so izhajati v Novem mestu na Kranjskem pri g. Krajcu. Pervi zvezek je uže prišel na svitlo in obsega životopis »Šmida« s podobn. Potem pride povest »Ljudevit Hrastar poznava Hogac in »Golobček«. Perva povest obsega 15 poglavij, pred vsakem poglavjem je slika, ki kaže to, kar se v naslednjem poglavji razlaga; to je zares izverstna misel, in otročjemu razumu prikladna; vsako poglavje ima lepo izpeljano začetno čerko; kaj tacega se otrokom gotovo prikupi. Cena zvezku je 30 soldov. Posobno okusno v plat.no vezane 70 soldov (za šolske darila namenjene), za kar so res posebno priporočila vredne. II. zvezek izide v nekoliko dneh, in bode obsegal povest »Jozafat, kraljevi sin iz Indije«. ,,Cesar Franc Jožef" se zove knjiga, katero je na svitlo dalo in založilo slovensko učiteljsko društvo p. 1. o priliki petindvajsetletnice srebrne poroke Njiju Veličanstev. Svitli cesar obhaja letos petdesetletnico. Tačas se nam zdi umestno, da se šolskej mladini razlaga življenje presvitlega vladarja. Od lanskega leta nam je ostalo nekaj knjig, kdor jih želi kupiti ter mladino ž njirai obdarovati, jih lahko dobiva pri tajniku slovenskega učiteljskega društva po 15 kr., s poštnino primerno več. Matej Močnik, stari trg št. 13. Slovensko učiteljsko društvo je imelo odborovo sejo 5. t. m. Dan občnega zbora se je odločil na 23. septembra, ker ta čas so že učitelji večidel zopet pri domačem ognjišči, in se lože vdeleže zborovanja, kakor o začetku septembra. * Program pride pozneje.