Januš Golec: 16 Propast in dvig. Ljudska povest. Klet ter vozarenja bogznaj kod sta bila Grgi vse; za rahločutno Veroniko je bil le gazda, kar je bilo za mlado žensko bitje mnogo premalo, da bi bilo pognalo med obema pozakonska ljubezen, če že predzakonske nibilo! Na Pasaričevem imanju je bil poleg pravega gazde še nekak podgazda ali šafer. Oskrbnik ali šafer Josip Šuškovič je že bil dolgo pri hiši. Gospodar mu je zaupal vse in je imel v odsotnosti gazde celotne njegove pravice na posesti, v hiši in predvsem v kleti. Šuškovič je jedel skupno z gospodarjem, ga spremljal po večjih kupčijah ter sklepal kar sam živinske tcr vinske kupčije. Gospodar ter šafer sta si bila več nego brata. Nista poznala nobenib prednosti eden pred drugim in nikakih prikrivanj. Kar je rckel gazda, temu je pritrdil Josip ter obratiio. Grga je večkrat tolmačil Veroniki, da jc Josip žc dolgo pri hiši in je pomagal z vsemi močmi, da so se utrdili temelji Pasaričevega imanja ter blagostanja. Služabnikov, kakor je dobri Šuškovič, je malo in radi tega ga naj smatra tudi ona za člana družine. Na Pasaričevem domu sta bila pravzaprav dva gospodarja ter zapovednika. Razumela sta se med seboj, si nista nikjer nasprotovala aii uporekala in V, marsikaterih slučajih si je lastil Josip več pravic tcr odločitve nego gazda. Razmerje dveh gospodarjev na eni posesti je bilo kolikor toliko vzdržno, dokler ni bil Grga oženjen. Dva zapovedovalca in ena gospodinja, ki h^-z I gospocLi .: ' v moževi odsotnosti, takole star; \\ na daljšo dobo nev^držno "- dovede do razc — Nikoli ni zaupal mož Veroniki, kaj ga druži ter bolj priklepa na šaferja nego na ženo. Med obema gospodarjema je obstojala nekaka skrivnostna vez, kateri ni mogla najti gospodinja razlage pri še tako skrbnem opazovanju hišnih razmer. Josip si je lastil oblast najemanja ter odpuščanja služinčadi po svoji mili volji, da o težakih niti ne govorimo! Da niso bili hfvaški oskfbniki pred 50 leti s podrejenim in služečim osobjem aič boljši od srednje- veških valpetov, je bridka resnica. In uprav grajska ošabnost ter krutost napram vsakemu, ki ni bil svoj Iasten gospodar, Je posebno povzdigovala Josipovo oskrbništvo v očeh ponižnih zagorskih kumekov ter kum. Še ena oskrbniška vse graje ter obsodbe vrcdna lastnost jc koreninila v Pasaričevem šafcrju* bil je brezvesten babjek '__ brezsrčen nasilnež v tem oziru. Če se mu dekle niso udajale, so morale od hišc in isto fe bilo z mlajšimi ter bolj čednimi delavkami. Prcd vsemogočnim Šuškovičem je imel ženski spol tolik strah, da niti z glasnimi pritožbami ni upal na dan. Veronika je kmalu spasla c skrbnikovo brezmejno pohotnost in je prosila moža, naj ga posvari, ker fe v očito pohujšanje celi okolici. Grga je ob takih pritožbah brezbrižno zmajal z ramami in dostavil v opravičilo Josipa: »Žcnske so njegova stvar. V svoji službi Je na mcstu in nekako postransko veselje ter zabavo mora imeti.« Mož je torcj soglašal z oskrbnikovim nečistovanfem, mu dajal celo potuho in to ravnanje je zabijalo med Grgo in Veroniko od dne do dne globokejšo zagozdo razdora. Čedna. ter dobra Veronika ]z bila na novem domu gazdarica ter kumica, ki je slobodno jedla, pila ia lcnuharila, kolikor se ji je ljubilo; ko je šlo za kake odločitve in gospodinjske pravice, ie bil Josip Šuškovič dalcč pred njo! Kadar je bil gazda posebno pri volji, je povabil v klet razne imenitnejše Stenjevčane, Ob takih prilikah se je razvilo razposajeno rajanje, ki se je zavleklo v par dni. Veronika ni smela niti pogledati v ono kamro v kleti, s kom popiva mož, prepeva, se gosli in se obnaša cela družba, kakor pri ljudožrskem plesu. Zakaj tako hrupne gostije v podzemlju, znal Bog! Ko je bilo veseljačenje pri kraju, je govoril celi Stenjevec: »Kum nas je gostil. Hočemo, da mu vrnemo na drug način, ker mu ne moremo z jedjo ter pijačo.« Opisani prepad med Pasaričem in njegovo mlado žcnko je zazeval kar prve dni po poroki. Mesto da bi se bil mož ženi bližal, se ji jc odtujeval. Že pred poroko ji je bil navaden tujec, po nekaj tednih zakonskega življenja ga je — zasovražila. Pobegnila bi bila z njej tolikan)' tujega novega doma, da se ni bala sra- mote, katero bi nakopala s pobegom očetovi hiši. — — Nahajala se je v za mlado ženo nevzdržnem položaju in še potožiti ni mogla svojega gorja živi duši. Dolgo je prosila moža, naj obiščeta njen dom, da bo povedala staršem, kako in kaj se ji dopade ter godi na novem domu. Grga je skraja izbegaval takim prošnjam na vse mogoče načine in z raznirai izgovori. Ko je slednjič le pristal na obisk, je vzel seboj še neizogibnega Šuškoviča, ki še ni poznal doma gazdarice ob Sotli. Odpeljali so se z obilnimi darovi za Katičevc v troje v Kraljevec. Obisk tolikanj imcnitnega ter bogatega zeta ter presrečne hčerke je bil Katiču povod za prireditev cele gostije. Povabil je na pogoščenje mladega para vcč sosedov, da slišijo ter vidijo, kako se godi njegovi edinki na imanju, katerega vodi poleg gazde še šafer! Pri Katičevih so se rokovali veseli Zagorci, bratili, peli, pili in se ponašali z vsem onim, česar marsikateri nikoli posedal ni. Šele višck pogostitve ter domačega veselja je lah- ko porabila Veronika, da je zginila z materjo od mizc. V dekliški Vcronikini kamri jc zvedela mila maj- ka, da obilno založena miza, grunt ter razni drugi imetek v zakonu nista vse. Čula je iz ust lastnega otroka zatrdilo, da se zasaja v njegovo srce mesto klic ljubezni do moža — sovraštvo in to po njegovi krivdi! Izpoved mlade žene materi je bila dolga, odkrita in v upu: »Mati, svetuj, kaj za naprej, ker tako ne morc in nc bo šlo za bodočnost!« Pri takile bridki izpovedi sta obe ženski obilo jokali. Izlili so se po obrazih obeh potočeci solz, prcdno se je zbrala mati in dala hčerki nasvet: »Vražji Šuškovič mora od hiše i$ potem bo morebiti boljše!« * Stcnjevški gosti so se zopet vrhili- Gazda ter šafer sta bila prav židane volje in zadovoljna. Pripravila sta s posetom vidno veselje starima in cclcmu Kraljevcu. Veronika je nesla na novi dom matcrino tolažbo ter trden sklep, da bo obračunala pri prvi priliki z oskrbniškim drznežem. Šuškoviča jc obisk pri Katičevih naravnost predrugačil ter prelevil. Napram mladi gazdarici je ubral čisto novo pot uslužnosti ter ji je prepuščal v gospo- dinjskih poslih proste roke. Tale prvi preokren je bil hvalevreden; drugi manj in je obetal resen obračun med gospodinjo in oskrbnikom. Josip je opazil že koj skraja, kako zanemarja njegov gazda mladostno bitje brhke Veronike. Kar nenadoma se jc pričel truditi, da bi nadomestil on, česar mož sploh ni hotcl ali ni razumel. Z drugimi besedami povedano: Desna Pasaričeva roka je bila prepričana, da bo ujela lepo Veroniko v svoje mreže nedovoljene ljubezni. Upanja na uspeh v svojih grdih ter zlobnih nakanah je imel dovolj vpričo dejstva, da je bila gospodarju dobra ženka še vedno tujka! In ravno obisk v Kraljevcu je dajal pohotnežu dovolj gradiva, s katerim se je bližal svoji novi žrtvi. Zdaj je porabil to ljubkost Veronikinega rojstnega doma, pa zopet materino neprisiljeno ljubeznivost, katero je hvalil mladi gospodinji, ki je bila s celotnim mišljenjem ter hrepenenjcm mn&go bolj v Kraljevcu B°go v Stenjevcu. Opozarjanja na lepote ter mičnosti domačega krova so vzbudila sčasoma v Veroniki prepričanje, da Šuškovič le ni tolikanj notranje izprijen, kakor ga je dolžila dosedaj. Ravno on ji jc znal pre*>oditi dolg čas z obujanjem apominov na mamiko ter tateka in da bi bilo pri njih na Pasaričevem imanju ravno takolepo, ljubko ter privlačno, če bi bil n. pr. on gazda. Premeteni oskrbnik je dolgo sejal spominčice na hišico očetovo krog Veronikinega srca, predno je prešel od besed v dejanja. Spomnil se je najbrž na star pregovor, da besede mičejo, vzglec1- in sicer dejanski pa vlečejo! Le toliko se je zmotil, da je naobrnil navedeni rek v slabem smislu in na kolovoz svoj2ga pokvarjenega srca. Bil je preizkušen ženski lovec in je imel doslej preccj sreče v teu peklensko hudobnem lovišču. Vsak zapeljivcc se enkrat pošteno opeče in tako je bilo tudi s hinavskim lizunom Šuškovičem. Naveličal se je že bil sladkih govoric, ki so bile laž iz njegovih ust in le past a zasledovani plen. Postal je Veroniki oseba, s katero se je najrajše ter največ razgovarjala in ga naravno ' pogrešala, če je moral izostati daljc časa. Šuškovič je nadalje dobro znal, da so ženskam • največ slučajih pr^v ubrane besedne strune vs Žensko bitje, če enkrat rado posluša moškega vabeč. besede tcr išr njegovo biižino, jc že toliko priJobljeno ter zvabljeno na ljubezenske stez!;e, da slobodno reče zapeljivec: Moja bo! (Dalje sledi.)