Na ledu
J||aj krivo tako se držiš,                            Ne vidiš, da drugi že
Kot starček od let upogel!                         Po ledu se drsajo urno ?
ln roki v žepih tiSčiš,                                  Kako, glej, jim lica žaie,
Kot bi se razgreti ne rnogel ?                     Kako kri teče iim burno !
Saj vendar vroča še kri                              Na led, dokler je še čas !
Po tvo/ih se žilah pretaka;                         Sa; kmalu doba mladosti
Ne čakaj, da ti zledeni:                              In zima šla bo od nas :
Lej, zdaj se pokaži junaka !                        Sedaj nauživaj se radosti !
No, vidiš, prijatelj, da gre; Spet ravno držiS se kot sveča. Pogumno res imaš srce, Zdaj padel si — oj nesreča!
Angelar Zdenčan