868^
60100200
PRH
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126
66001 KOPER
DNEVNIK
cena 200 m-
Lelo XXXIV. Št. 7 (9919)
TRST, torek, 10. januarja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 18. maja 1845, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaša Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskami «Doberdob» * Govcu pn Gorenji ‘Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maia 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
J
PRI ANDREOTTIJU SE JE SESTAL »GLAVNI ŠTAB* STRANKE
JUTRI BO VODSTVO KD POVEDALO SVOJ PREDLOG ZA REŠITEV KRIZE
Komunisti zahtevajo, naj KD izjavi, da zavrača sedanje ameriško vmešavanje v italijansko notranjo politiko
ne in neodvisne. KPI je to razumela. ko je poudarila svojo politiko, da mora Evropa živeti v prijateljstvu z ZDA in Sovjetsko zvezo, vendar pa to ne pomeni, da mora Italija moledovati zdaj pri tej, zdaj pri drugi miloščino. Vsem je jasno, da Italija potrebuje za rešitev gospodarske krize tudi pomoč in sodelovanje bogatejših zaveznikov, vendar ta pomoč ne sme biti miloščina, niti »skleda leče*, za katero prodaja ta ali oni prvorojenstvo in svoj demokratični ponos.
Zaenkrat pa demokristjani molčL jo, kot da .jim zadržanje KD prija, ker M ; njim radi izsiljeval) druge stranke, i aj ne preveč napenjajo loka.
Morda pa kdo res računa na predčasne volitve. Te opozarjajo socialisti z uvodnikom glavnega urednika Vittorellija v strankinem glasilu «A-vantri. «Ni danes čas,* pravi Vit-
RlM — Ta teden je na vrsti KD, ki mora po dolgem zavlačevanju vpixlar povedati kaj hoče: spurazum z. ostalimi strankami o novi vladik1 večini, novi vladi ob obnovljenem programskem dogovora, ali pa iii asne v°Ktvc, s katerimi očitno koketira.
Mnogi s« pričakovali, da bo An-Oieotti sklieal načelnike parlamen-®|T>ih skupin «šesterice» in sc z ".htni dogovoril o «rokih vladne kri-I • *°da sestanka ni bilo. Pač pa sc J® Pri Andreottiju, v njegovem zasebnem kabinetu, sestal «glavni štab Prišli so Moro, Zaccagnini,
'ccoli, Bartolomei, Gaspari, Gallo-Jj1 N Bodra i«. Pogovarjali so se več k°t tri ure, vendar se o vsebini raz-Sovorov ni izvedelo . niti besedice.
sp, da so še le domenili, kaj pl sklene jutrišnje vodstvo stranke.
Galloni je v izjavah časnikarjem bil Posebno izmikajoč: «Nismo govorili odstopu vlade, ki uživa zaupanje ■p'-* Glede sklepčv pa je potrdil,
“a jih bo sprejelo vodstvo stranke.
^ekaj ur prej pa je časnikarjem,
. so ga na nekem zborovanju spraševali, kakšna so sedanja stališča zaigral vlogo nepopustljivega:
«KD ne more popustiti. Kdor zahte-;a od nas, naj sprejmemo vlado s komunisti ali pa tudi vladno večino S.KPI, kar je predjed k prvi rešit-Jjh v resnici hoče ie pi-edčasne vo-
J'rnirn<) se k Andreottiju. Verjet-da bo glede odstopa vlade Počakal na to, kaj poreče parlamen-JSrna skupina, ki se sestane v četrtek.
Kakorkoli že, ta teden bo odločal ? Političnem. stanju Italije v letu i»78. Vsi čakajo na to, kaj bodo po-’edali demokrščanski voditelji, ki ® že od sobote sestajajo v raznih jaških hotelih jn samostanih ter,
■ ukajo glave na sestankih posamezni struj.
[udi KPI ne namerava čakati predolgo. «Naj v KD nihče ne misli,» i nvi Napolitano. «da je mogoče na “kijevati s politiko zavlačevanja in Predlogov, ki ničesar ne spremi-nJaj0».
v pač p;i je rimske kalne vode raz , uvkala vest, k; prihaja iz Wa.shing )a, da je predsednik ZDA Carter "klical veleposlanika Gardnerja, mu poroča o italijanskem polo •a,iu. To vest je namreč spremljal daientar uglednega «New York Ti-J®sa», da se Carter dejansko od-Poveduje dosedanji politiki’ nevme-avanja in da je »zaskrbljen zara-J. Približevanja komunistov k obla-jjl v Ital in Franciji*-. Vest iz ris hiše ni nihče demantiral, kar I>Y*leni. da je navdihnjena. n \?a tp je KPI reagirala s člankom Prr . ka zunanjepolitične komisije Z"- KPI. Gian Carla Pajette. Po nenju komunističnega voditelja
torelli. «za izsiljevanje in grožnje. Vsekakor naj se predstavijo z lastnim imenom blazneži, ki bi radi predčasne volitve v držav', kjer se dragi igrajo državljansko vojno. Naj ti ne pozabijo, da je morebiten sklep v tem smislu odgovornost vseh demokratičnih sil.»
CANDIDA CURZI
Konce bojkota: Forlani obišče šc ta mesce Iran
. RIM — Italijanski zunanji minister Arnaldo Forlani pojde 20. januarja na štiridnevni uradni obisk v Teheran, kamor- ga je povabil i ranskj kolega Abas Ali Kalatbari.
Vest o obisku je prišla skoraj istočasno z novico, da je prenehal bojkot italijanskega izvoza v to deželo ki se je pričel uradno 29., dejansko pa 25. decembra lani. Kot je znano,- so bili tedaj lista vi je n j valutni transferji v korist nekaterih italijanskih podjetij, ki so izvozila svoje blago v Iran.
DANES SEJA TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE
Sindikati za dolgoročno gospodarsko politiko
Namesto splošne stavke prekinitve dela in zborovanja, na katerih bodo sindikalisti obrazložili zahteve za novi vladni program
NA PROCCSU ZARADI BORCHESCJCVECA COLPCJA
Andreottiju preprečili da bi pričal o obstoju ^posebnega jedra v Sl D
Nepričakovan in absurden poseg javnega tožilca
RIM — (Opustiti maramo nesmiselno in slepo zaupanje v dobro zvezdo, ki baje ščiti Italijo in sprejeti resne ter stroge ukrepe: spre, meniti moramo navade ljudi in v množicah uveljaviti večji družbeni čut,» poudarja v uvodniku za sindikalno glasilo Luciano Lama, ki na ta način v strnjeni obliki poudarja. kakšne so zahteve, ki jih b> do delavske organizacije predočile strankam na skorajšnjem četriko-vem srečanju, na predvečer seje vodstva federacije CGIL - CISL -UIL.
Lama ugotavlja, da ni imelo smisla potrditi datum splošne stavke v trenutku, ko je vlada zabredla v krizo, negiede na to, ali je bila kriza formalno odločena ali ne. Jasno je namreč, da že v trenutku, ko se stranke pogovarjajo o krizi, «ni • lade, niti njenega programa več*.
Toda sindikati ne mislijo odnehati. Če vlade «ni ve&», kot poudarja Lama, so stranke, ki se pogovarjajo o lem, kako premostti vladno krizo in so svoje delo začele prav pri sržu problema: vladnem programu o gospodarstvu. O tem pa imajo sindikat 1 mnogokaj povedati in izneverili bi se svoji dolžnosti, če bi strank ne. opozorili na svoje zahteve in pričakovanja velikih delovnih množic.
Tako je zadnje dni posebna delovna komisija, ki jo je oblikovalo tajništvo sindikalne federacije. »preve-rila in izpopolnila* dosedanja sindikalna stališča in jil) »prikrojila zahtevam sedanjega trenutka*. Gre za to, poudarjajo sindikalni voditelji, da so bili predbožični pogovori i vlado usmerjeni predvsem na krat koročne potrebe gospodarstva, sedaj pa, kr je na dlani novi vladni program, gre pogovor o srednje in dolgoročnih ukrepih. Tako je «de-
so oljenem v glavnem odobrili tudi poročilo, ki ga bo Carniti prebral na seji sindikalnega vodstva. Verjetno je, da bo Carniti v imenu tajništva predlagal namesto stavke nekaj prekinitev dela, med katerimi bi : indikalisti obrazložili delavcem zadnje zahteve sindikatov strankam.
(st.j.)
Iranski šah pri Sadatu
ASUAN — Iranski šah Reza Pah-levi se je včeraj sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Razgovarja-la sta se o bližnjevzhodni krizi. Politični opazovalci menijo, da skuša šah posredovati med Egiptom in Jordanijo pa tudi preprečiti morebitno ponovno poslabšanje egiptovsko - izraelskih odnosov.
Na letališču, kjer ga je poleg vladnih predstavnikov pričakal sam Sadat, je Pahlevi izrazil željo! da bi mirovne pobude egiptovskega predsednika obrodile sadove. Šah odpotuje danes v Riad, kjer se bo sestal s -kraljem Kaledom.
RIM — Italijansko sodstvo, z njim j ščenje spričo razsodbe, vendar pri-pa najbolj odgovoren del političnih i pomnil, da bi bilo treba odkriti Se [ lovna skupina*, s katero so^se^vče sil, je leta in leta skušalo odpreti1 organizatorje zločinskega dejanja, ki '	” ^
razpoke v neprodocnem zidu poli tič- je bilo uperjeno tako proti njegovi ne. in vojaške tajne, v katerega so! družini kakor proti stranki PSI. trčile vse preiskave o raznih epizo-
v PONEDELJEK, 16. t.m.
Umcstitvcna seja posebne komisije ?a zakonsko zaščito slovenske manjšine
Kll\i podtajnik predsed-stva vlade poslanec Franco E-[angelisti je za prihodnji ponedeljek, 16. januarja, ob 10.
sklical umestitveno sejo Posebne komisije, ki naj preu-;i 111 sestavi osnutek zakona za ' obalno zašč;to slovenske narodne manjšine v Italiji. Kot 'inan° predseduje komisiji u-_lavni sodnik Cassandro in jo ®slavlja dvajset članov, pred-■ tavnikov predsedstva vlade, a*nih ministrstev, avtonomne ®zele Furlanije - Julijske kra-lue jn demokratičn i! strank, komisiji je pet Slovencev. Ustanovitev posebne komisije. n ®?^®vala avgusta lani enot-a delegacija slovenskih pred-lavndkov, ki jo je sprejel pred-dnik vlade Andreotti. Spreje-obvezo je vlada spoštovala, Jr1’av z zamudo, vendar je po (■»osnem mnenju predstavmštvo di°Iencev, v njenem okviru o-vi°i Preraujhno. Kot določa ladni odlok, s katerim je bi-ustanovljena, bo komisija 'jorala izoblikovati predlog os-v [ka za globalno zaščito Slo-let-C?&V konca letošnjega
Ni- ^krbljujoče dejstvo, da je Car-iev ^i^klical za posvetovanja svo-ski-K; V^Poslanika, pač pa vzbuja am - rpretaci.ja v italijanskih in »krnia ih krogih, češ da bodo ZDA vLh« onemogočiti vstop KPI " Carj[„.^ekateri pravijo celo, da
dah «strotegije nairetosli*. Zato je bilo res pravo presenečenje, ko se je na to »pravico* izvršne oblasti začet sklicevati neki sodnik: to je bil dr. Claudio Vitalone, javni tožilec na rimskem procesu zaradi po skusa državnega udara Julia Valeria Borghese.ja.
Stvar pa je toliko bolj absurdna, če pomislimo, da se je sodnik skli ceval na vojaško tajno med zasliševanjem Giulia Andreottija, ki bi moral na procesu razodeti skrivnosti tako imenovanega »paralelnega STO* ali »super SID», se pravi prav med zasliševanjem človeka, ki edini lah ko razsodi, ali je sklicevanje na vojaško in politično tajno umestno. In če še dodamo, da je Vitalone posegel, da bi Andreottiju preprečil, da bi odgovoril na vprašanje, ki mu je zastavilo prav sodišče, je slika popolna.
Sodišče je želelo pojasniti vse a-spekte izjave bivšega šefa SID gen. Micelija, ki je na zatožni klopi pod obtožbo, da je pomagal «golpistom». Miceli je namreč svoj čas dejal, da je znotraj SID obstajalo, in še danes obstaja, neko «posebno jedro*, ločena struktura, ki bi «od zunaj lahko bila videti kot ne povsem regularen organizem*. Sam Miceli pa se je izgovarjal, da o tem ne more 'ničesar več povedati in pozval sodnike, naj «se obrnejo na politike*. In prav to so sodniki skušali storiti, ko je posegel dr. Vitalone.
Javni tožilec je nastopil, potem ko je Andreotti že začel odgovarjati na vprašanja o «super SID*. Dejal je da tak organizem v času miru ne obstaja, pač pa nekaj podobnega deluje v času vojne. Iz odgovora bi se dalo sklepati, da tak organizem dejansko ne obstaja, v tem primeru pa bi morali omogočiti Andreottiju. da jasno in prepričljivo demantira Micelija; ali pa, da gre za tako tajen organizem, da ga ne poznajo niti najvišji predstavniki o blasti.	.
Tako pa ni zasliševanje predsedm ka vlade — ki je sicer odgovarjal kot bivši obrambni minister — prineslo noljenih zanimivih elementov. Andreotti je potrdil, da je o Borghe-sejevem »golpeju* vedel le tsliko, kolikor mu je poročal SID: leta 1971 sploh ni šlo za noben poskus udara, tri leta pozneje pa se je pokazalo, da je šlo za zelo resen in nevaren atentat na ustavno ureditev. Skratka, tedanji obrambni minister je bil manj obveščen kot pa tisk in javno mnenje.
FULVIO CASALI
Dolanc sprejel Emkeja
BEOGRAD Tajnik izvršnega komiteja 'Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je sprejel člana predsedstva zahodnonemške socialnodemokratske stranke Horsta Emi-keja. Seznanil ga je z najpomembnejšimi partijskimi dejavnostmi v pripravan na 11. kongres ZKJ, poleg, tega pa sta v pogovoru obravnavala še nekatera mednarodna vprašanja in odnose med ZKJ in SPD.
raj srečaii tajniki CGIL. CISL in UIL Lama. Macario in Benvenuto, zahtevala od strank, naj koordinirajo doslej razkropljeno gospodarske ukrepe (zakon o preusmerjanju ih dustvijskih dejavnosti, zakon o za poslovanju mladine, zakon «štiripe resne deteljice* (kmetijski ukrepi), /akon o desetletnem gradbenem na Črtu. ukrepi za investicije na Jugu itd.) koordinirano vključijo v večlet ni program, da ne bo v državnih blagajnah nesmiselnega pojava »pasivnih ostankov*, se pravi denarja, ki ostaja v blagajni zato, ker ga vlada in pristojni organi niso potrosili, čeprav ga je že zakon namenil v produktivne namene.
Tajniki sindikalne federacije (tajništvo selo formalno sestalo danes)
DAN EMIGRANTA V ČEDADU
Na zadnji strani objavljam«, obširno poročilo o nedeljskem dnevu Emigranla v Čedadu. Na sliki: prizor komedije »Žganjar*, ki jo je uprizorilo Beneško gledališče
V MILANU BOMBA NA STANOVANJE ŠEFA POLITIČNEGA ODDELKA KVESTURE
Val fašističnega nasilja v vsej Italiji po sobotnem atentatu na mlada mi sovca
Sinoči je podlegel poškodbam tudi Stefano Recchia, ki ga je krogla karabinjerskega častnika zadela v čelo - Poostreni varnostni ukrepi v Rimu
RIM —- Oseminštirideset ur po neredih, ki so sledili smrti obeh mladih migorcev. je sinoči ob 20. uri podlegel poškodbam tudi tretji mladinič, 19-letni Stefano Recchioni. ki ga je .krogla karabinjerskega častnika zadela v čelo in se ustavila v lobanji. Fant je bil praktično v komi od vsg-ga začetka, zdravniki pa so ga. obdržali pri življenju izključno s pomočjo aparata za dihanje. Klinično je bil mrtev že od sobote ponoči, sinoči pa mu je nehalo biti tudi srpe.
Minister za notranje zadeve Cossiga je včeraj poročal predsedniku vlade Andreottiju o stanju javnega reda v Rimu ter o poteku posvetovanja, ki je bilo v nedeljo na sedežu notra-
obiL', |u ?a Italijo edina rešitev ki oht* Sve sre(Kne. Zato pa KD. žili	komuniste, da so spro-
Mosi, 1,>anj° Pr°ti vladi na uka/, omilil?- nai pove, ali Italija uživa ka , ,n° suverenost. Vsak dan mol otokvi rt*“e upravičen sum, da de klanom zares ni vseeno Car-movdl0 7adl'žanjc in da so z njim ‘a celo zadovoljni*.
da a’etta nadaljuje z ugotovitvijo, 0 ‘ -,e smisel helsinškega dokumenta a('bosti v Evropi prav načelo.
su vse evropske države svobod-
Obsodba ugrabiteljev Guida De Martina
NEAPELJ — Deseta kazenska sek cija tukajšnjega sodišča je včeraj obsodila skupno na 189 let ječe 17 članov tolpe, ki je 5. aprila lani u-grabila tajnika neapeljske federacije socialistične stranke prof. Guida De Martina in ga nato izpustila proti milijardni odkupnini. Zaporne kazni gredo od 8 mesecev do 14 let in 10 mesecev.
„Prof. De Martino je izjavil zado-
njega ministrstva. Prav tako se je Cossiga sestal tudi i demokristjan-skim tajnikom Jiaccagninijeni. ki se je včeraj vrnil v Rim. V zvezi z nedelj skini sestankom o javnem redu. ki je bil na sedežu notranjega ministrstva, je podtajnik za notranje zadeve Darida omenil potrebo p'o; okrepitvi ukrepov za preprečevanje širjenja nasilnih reakcij iio krvavem sobotnem atentatu. Darida je dodal, da bodo oklepili patrulje sil javnega reda v Rimu, kar Pa ni lahko v mestu kot je Rim, kjer je ogromno število objektov, ki lahko postanejo tarča atentatov in teroristični akcij.
V okviru poskusov za preprečitev naiedov je rimska kvestura sporočila. da je policija postavila v vsem Rimu vrsto cestnih blokov. V akciji, katere se je udeležilo več sto agentov javne varnosti in karabinjerjev, so aretirali 25 oseb. še strožje varnostne ukrepe bodo ■ sprejeli v teku današnjega dne. Rimski kvestur De Francesco iu pa poveljnik karabinjerjev polk. Coppola sta povedala, da bo večje število patrulj nadzorovalo ključna mesta, Iger bi utegnilo priti do neVedov.
Včeraj popoldne so izvedli obdukcijo trupel Francesca Bigonzettija in Francesca Ciavatte. Bistvenih novosti ni, saj se je vedelo že v soboto zvečer, da so Bigonzettija ubili, g kroglo, ki- ga je zadela v levo oko in, ki je obtičala v desnem ušesu. Ciavalto ha sta zadeli dve krogli v prsi. Atentat si je v nedeljo popoldne prilastila samozvana organizacija snuelei armad per il contropotere territoriale*. Njen predstavnik je telefoniral v. redakcijo nekega rimskega dnevnika in v blodenj polnem slogu, ki je za provokatorje lasten,- napovedal še druge atentate. '
Kot je bilo pričakati je umor obeh mladih misovcev razvnel vse fašiste, ki so dali duška sovraštvu do demokratičnih ustanov in predstavnikov javnega reda. Do neredov je prišlo v skoraj vseh italijanskih mestih. V Neaplju so misovci napadli veleblagovnico UPIM ter razbili nekaj iz-
Z nedeljske svečanosti v koprski stol niči, drugi z desne novi rezidcnciatni koprski škof msgr. dr. Janez Jenko ložb. Zasebni policaji so takoj pose
Slovesna razglasitev obnovljene koprske škofije
Umestitvi škofa dr. Janeza Jenka so prisostvovali slovenski in hrvnški škofje, predstavniki oblasti in, v odsotnosti škofov iz Trsta, Gorice in Vidma, le predstavniki slovenske duhovščine iz zamejstva
gli in onesposobili štiri zakrinkane mladeniče, za katere so potem ugotovili. do so člani Miji.
V Milami so pripadniki neke skraj-nodesnitarske organizacije »esercito combattente anticoniupista* postavili preprosto bombo pred vhodna vrata stanovanja dr. Meterangelisa. šefa političnega oddelka milanske kvesture. Pri eksploziji, ki ni povzročila večje škode, je popokalo nekaj oken.
Poleg napada na veleblagovnico UPIM so v Neaplju fašisti pretepli tudi 21-letnega Fabia Spinoso. Mladenič, ki je pristaš neke levičarske stranke, je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali povedal, da So ga pretepli politični nasprotniki, (if)
Dajan v Rimu
I jela tudi predsednik republike I-eo-I ‘ne in predsednik vlade Andreotti.
lenega programa obiska i* varnostnih razlogov niso objavili. Znano pa je. da se bo Dajan po uradnem obisku zadržal v Italiji še dva rini. Prvi dan bo predsedoval sestanku izraelskih veleposlanikov v zahodni Evropi, drugi dan pa bo v Vatikanu obiskal papeža. V\zvezi s tem srečanjem je Dajan pred odhodom iz Jeruzalema pojasnil, da se s Pavlom Vi. ne bo pogovarjal o »praktičnih zadevah* in da mu ne bo orisal nobenega načrta glede bodoče ureditve svetih krajev.
V domovino se bo Moše Dajan vrnil v četrtek, pred odhorlom pa bo imel tiskovno konference za domače in tuje časnikarje.
RIM — Izraelski zunanji minister Moše Dajan je včeraj popoldne dopotoval na dvodnevni uradni o-bisk v Italijo. Na letališču v Cinm-pinu ga je pričakal zunanji minister Forlani, s katerim .je imel sinoči prve pogovore. Pogovori se bodo nadaljevali tudi danes, ko bosta izraelskega predstavnika spre-
MOSKVA — Od včeraj se mudi nauradnem obisku v SZ japonski zunanji minister Sor.oda. S sovjetskem kolegom Gromikom je obravnaval dvostranska vprašanja pa tudi pomembnejše medn.-- rodne probleme. V prihodnjih dneh se bo baje sestal z Brežnjevom in Kosiginom.
mili iiiiiimiiiiitiMiniiiiiiiiiiMiHiiiiiuiimiiitiiiniiiiiiiiiiiKiii im tiiiimiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii.iDiiiiiiM
TRIDNEVNI OBISK ZUNANJEGA MINISTRA SFRJ NA ŠVEDSKEM
Minic v Stockholmu
Koper ima zopet avtonomno škofijo. Tako določa papeška bula z dne 17. oktobra 1977, ki v celoti osvaja osimski sporazum o dokončuj razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo ter jemlje na znanje . razmejitev med SR Slovenijo in SR Hrvatsko. Koprsko škofijo tako sestavlja tisti del bivše koprske skn fije, ki leži v SR Sloveniji, del go riške škofi ie. ki pripada SFRJ in del reške škofije v SR Sloveniji. Stara koprska škofija, ki je bila združena r, tržaško leta 1828 je ob segala 4 dekanije in 21 župnij, današnja, nova koprska škofija, tretja v ’ Sloveniji (polog ljubljanske in mariborske) pa je mnogo večja, saj s 16 dekanijami in nad 200 župnijami pokriva velik del Slo-
venije in sicer Slovensko primorje, tržaški in goriški Kras, slovensko Istro, Brkine. Vipavsko dolino, Postojno in vso Soško dolino.
Slovesna razglasitev obnovljene koprske škofije je bila v nedeljo dopoldne v koprski stolnici. Prisostvoval ,;i je apostolski prommcij Vatikana v SFRJ msgr. Michčle Cecchini, ki je tudi daroval mašo v slovenščini, prisotni pa so bili še ljubljanski nadškof metropolit Pogačnik, mariborski škof Držečnik, reški škof Pavlišič. ki je zastopal tudi zagrebškega metropolita. Dul.j-,ski in poreški škof Nezič. beograjski škof Bukatko, pomožni ljubl janski škof Lenič in pomožni mariborski škqf Grmič. Venski .slovesnosti je prisostvoval tudi novi italijanski
generalni konzul v Kopru dr. Lab-bražzo, medtem ko sta slovensko zamejsko duhovništvo zastopala tržaški' Škotov vikar msgr. Lojze Škerl in sovodenjski župnik Ko-mjanc. Opazna pa je bila odsotnost vseh treh škofov obmejnega področja na italijanski strani in ,-ludi odsotnost njihovih uradno imenovanih zastopnikov, kar je v slovenskih cerkvenih krogih in v krogih krajevnih oblasti vzbudilo presenečenje in it 'ične razlage.
Cerkvena slbvesnost se je začela v župnijskem uradu, odkoder so se številni duhovniki in škofje v sprevodu podali v stolnico, kjer so najprej prebrali dve papeški buli: prva razglaša obnovitev koprske škofije in ločitev od tržaške ško
fije ter določa ozemlje obeh škofij. druga pa proglaša msgr. Janeza Jenka za koprskega škofa. Koprska škofija ie sedai priključena ljubljanski metropoliji, kar je vsekakor velikega zgodovinskega pomena, saj se je tako koprska škofija končno odcepila od italijanske cencve, pod katero je spadala vse od oglejskega patriarhata. Glede na dejstvo, da se je že pred leti mariborska škofija odcepila od Salzburga, je sedaj slovenska cerkev končno združena in je teritorialno pristojna za celotno zemlje SR Slovenije.
Po prečitanju obeh papeških bul
(Nadaljevanje na zadnji strani)
StOCKHOLM — Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je včeraj začel tridnevni uradni o-bisk na Švedskem. Po prihodu na letališče, kjer ga je sprejela in pozdravila zunanja ministrica Karin Soeder, je Minic izrazil zadovoljstvo, ker se- mu je vnovič ponudila priložnost, da obišče prijateljsko Švedsko.: V izjavi je podčrtal, da pričakuje koristne pogovore in dodal, da Jugoslavija pripisuje veliko pozornost sodelovanju s Švedsko, ki se mora v obojestransko korist še naprej razvijati in bogatiti. Zelo koristno je tudi sodelovanje na mednarodnem področju, kjer sta neuvrščena Jugoslavija in nevtralna Švedska vključeni v prizadevanja za napredek mira. Državi si skupaj prizadevata tudi za utrjevanje varnosti v svetu in enakopravnih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Po besedah Miloša Minica so jugoslovansko - švedski odnosi dobili veliko spodbudo in se zelo dobro razvijali po Titovem obisku na Švedskem pred dvema letoma. Ob koncu izjave je jugoslovanski zunanji minister izrekel prepričanje, da bo tu di njegov obisk nov prispevek l dvostranskemu in mednarodnemu sodelovanju Jugoslavije in Švedske.
Uradni zunanjeministrski pogovori, pod vodstvom Miloša Minica in Karin Soeder so se začeli popoldne in poleg odnosov in sodelovanja med državama zajemajo tudi aktualna mednarodna vprašanja; kot so problemi miru in varnosti, evropske zadeve, razorožitev, žarišča svetovnih kriz, problemi dežel v razvoju in vprašanja svetovnega gospodarstva.
Danes se bo šef jugoslovanske di plomacije med drugim srečal s pred i sednikotfi švedske’ vlade Felditiom
in vodjo socialdemokratske opozicije Olofom Palmejem.
Proslava na Osankarici
OSANKAR4IA - Globoko v,: pohorskih gozdovjh, na Osankarici, kjer je 8. januarja 1943 padel cel legendarni pohorski bataljon, je bilo v nedeljo tradicionalno zborovanje ob proslavi 35 letnice zadnje bitke pohor. kega bataljona. Na preplavi se je zbralo okoli 4.000 ljudi i*
severovzhodne Slovenije, govoril pa je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Sled
visokimi gosti so bili še" Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Mitja Ribičič, Janez Bar bor ič in številni drugi vidni družbeno - politični, kulturni in gospodarski delavci republike. Na slovesnost so prišli tudi borci NOB iz severovzhodne Slovenije, sorodniki padlih borcev herojskega in legendarnega pohorskega bataljona in mladinci.
Po kulturnem programu je v svojem govoru Stane Dolanc poudaril predvsem, da je bilo v jugoslovanski socializem vgrajenih preveč žrtev, da bi se lahko odrekli čemurkoli, ka smo dosegli. V letu kongresov Zveze komunistov in volitev delegatov je treba storjti velik korak k uresničitvi pogojev, da se delovnemu človeku omogoči neposredno odločanje. Stopnja revolucionarnosti komunistov in drugih članov družbe, je poudaril Dolanc, se danes 'eri po tem. kako samoupravno se obnašajo in delujejo komunisti .v vseh porah družbe, koliko so sposobni zastopati celoto in sc boriti / i širše splošne družbene interese.
LIST ZA LISTOM PADA
Neizprosni zakon življenja je iz sredine slovenske narodnostne skupnosti iztrgal v enem samem dnevu tri zaslužne Slovence, ki so si s svojim delom, žrtvovanjem in bojem zaslužili častno mesto v naši narodni zgodovini na Tržaškem. Naključje je hotelo, da smo se vseh treh spomnili v našem dnevniku prav v preteklih dneh, ko so obhajali življenjske jubileje: ANTONIJE ČOK - TONČKE. NIKA KOSMAČA in AMALIJE ČOK. Vsi trije so vsak na svoj način in vsak v svojem poklicu bili od mladih nog čvrsto zasidrani v našem narodnem življenju in njihov delež v njem se bogato obrestuje v naši današnji stvarnosti. Zato jim dolgujemo veliko zahvalo in spoštljiv spomin.
Antonija Cok - Tončka
Rodila se je 29. decembra 1897 v Lonjerju. Po osnovnem in srednjem šolanju na Katinari in v Trstu se je odločila za učiteljski po-lldic. Učiteljišče je obiskovala v Gorci, ga nadaljevala na zasebnih tečajih v Trstu in dokončala z u-sposoMjenoslnim izpitom leta 1917 v Tolminu. Njeno prvo službeno mesto je bilo pri Sv. Ivanu, potem pa je svojo ljubezen in svoje vzgojno poslanstvo namenjala otrokom v Trebčah, na Katinari, v Skednju, Gropadi in Bazovici tja do leta 1923, ko so jo odpustili in ji kot prvi slovenski učiteljici prepovedali poučevati na katerikoli šoli v Italiji. Fašistična oblast je v njej pravilno zaslutila za narodnostno spodbujanje zagreto slovensko intelektualko, saj se je razer. na šolskem področju aktivno udejstvovala tudi v vaških or ganizacijah kot pevovodkinja cerkvenega in narodnega petja, kot športnica in svetovalka ljudem v njihovih neštetih potrebah in težavah.
Tako se je Tončka žalostna a ne
obupana odpravila v Jugoslavijo in tam nadaljevala učiteljski poklic v raznih vaseh Kočevske, kjer je narodnostni boj Vodila proti arogantnosti tamkaj živeče nemške kolonije, vse do italijanske okupacije dela Slovenije. Tončka je, zvesta svoji dotedanji poti, vedela, da je njeno mesto tudi v novih razmerah med ljudmi in njihovo Osvobodilno fronto. Zato je bila že leta 1941 tajnica krajevnega odbora OF in ena prvih aktivistk na Kočevskem. Okupacijska oblast je za njeno dejavnost zvedela in zato jo je že leta 1942 zaprla in čez nekaj dni odposlala v internacijo v Monigo pri Tre-visu in potem v Brescio, kjer je ostala zaprta tudi po kapitulaciji I-talije vse do konca vojne, ko se je vrnila v Trst in se vključila kot Solnica in prosvetna delavka v obnovljeno narodno in politično življenje tržaških Slovencev v vrstah Slovenske prosvetne zveze, Dijaške matice, Neodvisne socialistične zveze in Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Pri svojem delu je bila zgled predanosti, delavnosti, vztrajnosti in borbenosti vse do pred nekaj leti, ko jo je huda bolezen močno prizadela. Z velko življenjsko »ilo jo je premagovala in si tudi dobro opomogla, spet smo jo tu in tam videvali, kot na primer na proslavi Hlavatyjeve 80-letnice in na srečanju jubilantov - spomeničarjev konec decembra. Potem jo je nenadoma ponovno zadela možganska kap, tokrat usodna.
Slovenska šola, slovenska prosveta, slovenska osnovnošolska in dijaška mladina ter napredne slovenske organizacije so izgubile zaslužno delavko in borko, ki je bogato sejala za plodno žetev. Ne bomo je pozabili. Naj mimo počiva v rodni aemlii.
Niko Kosmač
Ko smo bili pri njem pred dobrim mesecem, ko se je pripravljal na obhajanje svoje sedemdesetletnice in godu, je bil še kar čil in dobro razpoložen, zato smo bili pre-aenečeni, ko smo še pred objavo v počastitev njegovega jubileja, ki ga je praznoval 6. decembra, zvedeli, da se je moral zateči v bolnišnico. Nič hudega nismo slutili, zato je včeraj tembolj nepričakovana in boleča prišla vest, da je Niko za vedno zatisnil svoje oči »n da je prenehalo biti srce narodnostno zavednega, odločnega in brezkompromisnega Slovenca širokih razgledov in srčno dobrega človeka.
Z Nikom Kosmačem je odšel v nepovrat kos naše zgodovine, nedvomno najbolj tragične in boleče, povezan s tako imenovanim prvim tržaškim procesom pred posebnim fašističnim tribunalom, ki je zapisal smrti štiri naše narodne junake Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, mnoge druge — in med njimi tudi Nika Kosmača — pa obsodil na več desetletij ječe.
Niko Kosmač se je rodil 6. decembra 1907 v Zabrežcu pod Borštom. Po osnovni šoli se je zaposlil kot zidrrski pomočnik, vse življenje pa se je bavil tudi in po tej vojni
predvsem, s kmetijstvom, največ z vinogradništvom.
Ob nastopu fašizma je bil že zrel mladenič, zrel v svoji narodni zavednosti in v svojih političnih o-dločitvah. Zato ni nič čudnega, če se je vključil v delovanje najbolj borbene mladine, tiste, ki si je izbrala z:, geslo — raje smrt kot suženjstvo. Povezal se je z najbolj borbeno organizacijo T1GR oziroma Borba, kpt se je imenovala na Tržaškem in kot je bil tudi naslov njenega glasila. Fašisti so njeni dejavnosti, ki se ni omejevala samo na politični boj marveč je segla tudi po drastičnih sredstvih, ki naj odjeknejo v svetovni javnosti in dramatično opozorijo na genocd, ki se izvaja nad slovenskim ljudstvom, prišla na sled in med aretiranimi je bil tudi Niko. 27. maja 1930 so ga odpeljali v zapore v Trst in v Koper, potem pa v Rim od koder so vso skupino aret:ranih ponovno pripeljali v Trst, kjer je fašistična ju-stica uprizorila svojo krvavo sodno farso. Štirje borci so padli pod fašističnimi streli na Bazovici, enemu so v zadnjem trenutku smrtno kazen spremenili v 30 let zapora. Niko je bil tisti med preostalimi, ki so dobili največ let zapora — 25. Eno leto je presedel v Portolon gonu. nadaljnjih sedem do leta 1938 v Santu Stefanu. Po pomilostitvi .se je konec leta 1938 vrnil domov, a .je ostal pod policijskim nadzorstvom do leta 1940, ko so ga ponovno pri jeli in internirali v Vatico, kjer je ostal do leta 1943. Po čudnih peripetijah vojnega ujetnika se je znašel v Ljubljani, od koder pa je pobegnil in se istega leta vrnil domov. Toda Niko ni mogel in ni hotel o-stati pasiven, čeprav so ga zapori in internacija krepko izmučili. Javil se je k partizanom, a so mu zaradi slabega zdravja svetovali naj bo raje na terenu kot aktivist, kar je v resnici tudi bil. Takoj po osvoboditvi je bil izvoljen za vaškega predsednika OF. Kasneje se je pridružil skupini Slovenske demokratske zveze, za katero je tudi kandid ral in bil izvoljen v dolinski občinski svet na skupni listi Slovenske skuonosti.
Neglede na strankarsko pripadnost je bil Niko Kosmač človek naprednih pogledov in je svoje odločitve in svoja stališča zavzemal samostojno, često tudi v nasprotju s tako imenovano uradno linijo. Znal je ceniti in vrednotiti pozitivšiO in biti ostro kritičen do negativnega kjer koli se je pojavljalo. Njegovo osnovno vodilo je bil interes narod nostne skupnosti kot celote. Zato je užival spoštovanje vseh in, ni imel niti političnih in še manj osebnih nasprotnikov,- Oster in pošten — to sta bili odliki njegovega značaja.' A mi mu dolgujemo hvaležnost tudi kot našemu zvestemu naročniku od prvega dne, kot občasnemu dopisovalcu in kot prijatelju, kar nam je zagotavljal ob vsaki priložnosti.
Naj mu bo lahek zaslužen počitek po tolikem boju in trpljenju.
Amalija Cok
Amalija Cok, Lonjerka po rodu (rodila se je 30. junija 1889 v družini Pušarjevih po domače) je bila zgledna slovenska učiteljica, ki je svoje vzgojiteljsko delo med slovensko mladino plačala s preganjanjem in zapori.
Po končanem osnovnem šolanju na Katinari je šla na nemško šolo v Trst in nato na slovensko učiteljišče v Gorico; kjer je maturirala leta 1909 in prvo službeno mesto nastopila na Katinari, kjer je — z enoletnim presledkom v Trebčah — poučevala do prve svetovne vojne. Po vojni je bilo njeno prvo službeno mesto pri Sv. Ivanu, kjer jo je zatekla zloglasna Gentilejeva šolska reforma in predčasna upokojitev. Zasilno službo si je zato našla na zasebni slovenski šoli pri Sv. Jakobu, ko pa je bila tudi ta čez dve leti ukinjena, sta jo Ferdo Klein-mayer in Jože Kosovel pritegnila k poučevanju v zasebno šolo v Ul. Battisti, kjer se je zbiralo okrog 30 slovenskih otrok k tako rekoč skrivnemu pouku slovenščine. Fašistični ovaduhi pa so šolo izvohali in Amalijevo Čokovo 3. junija 1938 aretirali in v zaporu je ostala, brez vsake razsodbe, celih sedem mese-
Med drugo svetovno vojno je delovala v okviru narodnoosvobodilnih organizacij in učila svetoivansko mladino v slovenščini, po osvoboditvi pa je nastopila učiteljsko službo pri Sv. Ivanu kjer je ostala do upokojitve. Kakor je bila v mladih letih aktivna- tud; izven šole kot soustanoviteljica podružnic Ciril - Metodove družbe in šolskih društev, tako se je tudi po tej vojni razdajala pri izvenšolskih prireditvah šolskih otrok. Tako je do konca izpolnila svojo vzgojno in narodno poslanstvo. Naj mirno počiva.
Tovorno postajališče pri Fernetičih
Kmalu začetek tretje faze del
V okviru tovornega postajališča pri Fernetičih bodo v kratkem — čez 10 do 15 dni — začeli uresničevati tretjo fazo predvidenih del. Druga faza, v okviru katere so zgra dili ' novo carinarnico, razširili ploščad in speljali nadvoz za cesto Repentabor - Col, je bila zaključena konec septembra lanskega leta, doslej pa so delavci opravili še vrsto izpopolnjevalnih del.
Tretja faza del predvideva ureditev mejnega prehoda, pripravo odcepov za doboče cestne povezave in speljavo zaprte ceste najprej v pod vozu pod ploščadjo mejnega prehoda in nato za Fernetiči do italijansko - jugoslovanske meje. V drugi polovici novembra je obiskalo gradbišče tričlansko tehnično odposlanstvo iz SRS, s katerim so bile med drugim dogovorjene višinske kvote, za gradnjo skupne »carinske* ceste med tovornim postajališčem pri Fernetičih in suhozemnim terrpinalom pri Sežani. Nova cesta, ki bb zaprta za reden promet, bo dolga — do meje — približno 400 metrov, saj se bo morala dvigati počasi in v ovinku, da bi premagala obstoječo višinsko razliko, ne da bi njena strmina presegla 2,50 odst.; široka bo 8,50 m, imela pa bo dve cestišči. Po njej bodo vozili tovornjaki v mednarodnem prometu, tako da bo glavna cesta vtem smislu občutno razbremenjena. Delo v okviru tretje faze, gradnja tovornega postajali šča, bo trajalo predvidoma 15 mesecev, ustrezni proračun pa predvideva po sedanjih cenah naložbo 5 milijard 800 milijonov lir.
Z VČERAJŠNJEGA' POSVETA V PASSARIANU
Confindustria izdelala program za izhod iz gospodarske krize
Predsednik Comelli o gospodarskih vprašanjih Furlanije. Julijske krajine
Predsednik Vsedržavne industrijske zveze Carli bo danes izročil vladi popravljen tekst s;>omenice o problemih italijanskega gospodarstva, ki jo je Confindustria predložila o-srednjim vladnim organom že 20. oktobra lani. Popravek v izvirno besedilo so vnesli zato, ker se je gospodarski položaj v državi med tem časom še poslabšal, zlasti kar zadeva obseg zaposlenosti in naraščanje javnega primanjkljaja, ki se skokoma dviga proti 30.000 milijardam.
Da bi na to pobudo opozorila javno mnenje, je Vsedržavna industrijska zveza včeraj organizirala v glavnih mestih vseh italijanskih dežel poseb-
li, predsednik skupščine Pittoni in podpredsednik Confindustrie ter predsednik tržaške trgovinske zbornice Modiano.
Dokument Confindustrie je orisal predsednik industrijske • zveze Maz za. Spomenica, ki nosi naslov «ope-racija razvoj», navaja vrsto posegov, ki so po mnenju industrijcev nujno potrebni za to, da se premostijo sedanje težave in da italijansko gospodarstvo najde izhod iz krize. Kot prvo je v spomenici poudarjeno, da je treba v državi nameniti vse razpoložljive sile vsestranskemu povečanju industrijske proizvodnje. Potrošnjo je treba omejiti, prosta
na srečanja s predstavniki krajev- ] sredstva pa usmeriti v nove produk
nih, političnih strank in sindikalnih organizacij. V naši deželi so srečanje organizirali v prostorih vile Manin pri Passarianu (Codroipo), kjer so bili med drugim prisotni tudi predsednik deželnega odbora Comel-
ŽALNA SEJA
Slovenska prosvetna zveza bo počastila spomin Tončke Čokove z javno žalno sejo danes ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.

NA SKUPNEM SESTANKU POLITIČNIH STRANK
Tržaški luki zagotoviti sredstva in funkcionalnost
Na proračun luške ustanove (več kot 18 milijard primanjkljaja) bodo vplivale obveze ministra Morlina
Na sedežu deželnih organov PSI v Trstu so se včeraj sestali predstavniki krajevnih političnih strank, ki so sc odzvali vabilu tajnika tržaške socialistične federacije Carbo-neja, da skupno proučijo zaskrbljujoče stanje tržaškega pristanišča. Sestanka, ki spada v okvir prizadevanj krajevnih političnih in sindikalnih činiteljev za obrambo tržaškega gospodarstva, so se udeležili poslanec Cuffaro in Canciani za KPI, pokrajinski tajnik Rinaldi in predstavnik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Zanetti za KD. deželni svetovalec Štoka za SSk, socialiste je pa še predstavljal član upravnega sveta pristaniške ustanove Boniciolli.
Obravnavali so predvsem primanjkljaj luške ustanove, k: presega 18 milijardi, najnovejše tarifne poviške, produktivnost in gib ljivost delovne komponente ter pravno in organizacijsko preureditev u-
bivšo občinsko menzo v Ul. Gambini. Razbili so zid, s katerim je dala občina zazidati vhodna vrata in vstopili v prostore, včeraj Pa so v zasedenem «družbenem centru*, kot so imenovali bivšo menzo, sklicali tiskovno konferenco, na kateri so orisali njihov politični program.
Včeraj so tudi določili datum procesa proti desetim mladincem, ki so jih aretirali pretekli teden, ko je policija Po prijavi občine vdrla v prostore v Ul. Gambini. Sodili jim bodo v četrtek ob 16.30 zaradi nedovoljene posesti orožja, zasedbe javne zgradbe in moralne soudeležbe pri tatvini.
Sova telefonska številka tržaškega sedeža RA1 1,6
Deželni sedež RAI v Trstu bo z stanove v perspektivi preustroja de- današnjim dnem menjal telefonsko
želnega in državnega luškega sistema ter nove sindikalne platforme. Izrazili so soglasno zaskrbljenost nad stanjem in perspektivami najvažnejšega tržaškega podjetja in e-notno voljo prizadevati si na deželni in državni ravni za uresničitev nujnih finančnih ukrepov, povezanih z upravnimi in operativnimi, ki naj jim zagotovijo učinkovito uporabo.
Komunisti in socialisti so ponovili predlog o sklicanju posveta o produktivnosti ustanove, na katerem naj bi sodelovale vse komponente, ki delujejo v luki. Še v tem mesecu je treba odobriti proračun luške u-stanove, na katerega bodo vplivale obveze, ki jih bo v zvezi z gospodarskimi vprašanji našega mesta sprejel minister Morlino na srečanju s tržaškimi predstavniki 18. t.m.
Na koncu so se dogovorili o nadaljnjih nujnih srečanjih med političnimi silami, da izdelajo v najkrajšem času stališča o krajevnih pristaniških vprašanjih. V tem -smislu bo PSI nadaljevala tudi stike s tržaškimi gospodarskimi predstavniki.
Stavka delavcev avtobusnih podjetij
Delavstvo, zaposleno pri avtobusnih podjetjih, ki vzdržujejo medmestne koncesije proge v naši deželi, so včeraj stopili v tridnevno stavko. Delavci zahtevajo kakor znano polno izvajanje delovne pogodbe in ustanovitev posebnega finančnega sklada za reševanje vprašanj javnega prometa. Jutri dopol dne bodo stavkajoči delavci manifestirali ix. tržaških ulicah, cb 10.30 pa bodo njihovo odposlanstvo sprejeli predsednik deželnega odbora Comelli in predstavniki svetovalskih skupin v deželnem svetu.
«Avtonomni» mladinci ponovno zasedli menzo v Ul. Gambini
V nedeljo je skupina kakih 40 »avtonomnih* mladincev zopet zasedla
številko. Od 15. ure naprej bomo lahko klicali'na številko 77841 (namesto 7351). Telefonska zveza bo zaradi te spremembe prekinjega za pol ure, in sicer od 14.30 do 15. ure. Za nočno službo (od 20. do 8. ure zjutraj) velja številka 7784300.
Po novem sistemu bo mogoče tudi neposredno klicati notranje u-rade, s lem ,da se prej zavrti karakteristično številko 7784.
tudi pokrajinska zveza gradbenih delavcev, ki poziva vse tržaško delavstvo, naj budno sledi dogajanjem na političnem področju in naj se še tesneje strne v enotno silo, ki edina lahko zajamči uspeh skupnega boja proti fašizmu in prevratništvu. '
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske sole sporoča, da bo prihodnja seja glavnega odbora, danes, 10. januarja, ob 17. uri na sedežu sindikata. Ul. Fabio Filzi 8.
livne naložbe. Hkrati s tem je treba omejiti javne izdatke, tako da ne bodo presegii 19.000 milijard lir. Confindustria nadalje meni, da je treba zadržati naraščanje stroškov za delo in prisiliti bančni sistem, da bo dovoljeval kreditne operacije po zmernejši obrestni meri. če bo tem pogojem zadoščeno — pravi v zaključku spomenica — bo v Italiji v letošnjem letu mogoče računati na zaposlitev 100.000 novih delovnih moči in na povečanje kosmatega narodnega dohodka za 4 do 5 odst. v primeri z lanskim letom.
V razpravo, ki je zajela zlasti problematiko deželnega gospodarstva, j je posegel tudi predsednik Comelli. I Zadržal se je ob vprašanjih obnove potresnega območja in orisal posege, predvidene v ta namen po ustreznem zakonu. Kar zadeva območje v Furlaniji - Julijski krajini, kj jih ni prizadel predlanski potres, je Comelli dejal, da je za njihov razvoj v deželnih proračunih predviden sklad 170 milijonov lir. Za izhod iz krize bodo velikega pomena tudi po bude, ki bodo nastale pri izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov. Mimo tega pa bo treba napeti vse sile, da bo naši deželi v okviru Evropske gospodarska skupnosti priznan status obrobno dežele, tako da bo .Furlanija - Juli jska krajina deležna pomoči tudi iz ustreznih virov.
• Zaradi slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta bodo danes, 10. januarja, zaprli za ves promet od 9. do 13. Trg Ulpiano, obenem bo prepovedano parkiranje od 8. d0 13. na že omenjenem trgu, v Ul. Coroneo. v Ul. Fabio Severo in Ul. Fontana na odsekih ob sodni palači.
Sindikati obsodili fašistični napad
Pokrajinska sindikalna zveza CG IL-CISL-UIL je sinoči izdala protestno noto proti fašističnemu napadu na tri mlade delavce, ined temi enega sindikalista, do katerega je prišlo predvčerajšnjim v Trstu. Sindikalna zveza poudarja, da gre za nov primer prevratni-štva, ki je tesno povezan z rim skimi izgredi in ki se uvi šča v program kriminalne strategije, naperjene zlasti v tem trenutku gospodarske in politične krize proti antifašističnim in demokratičnim inštitucijam italijanske republike, Podobno protestno noto je izdala
IIIIIIIIIIIIIIMI Hllflllitllll t lili K	lili lili IIIHIIIIItllllllMIIIIIIMIMIIMHIIIIIMMIHHMIIIIII
SINOČI NA TRGU S. GIOVANNI
Fašisti z molotovkami na pokrajinski sedež KD
Predsinočnjim to skrajni desničarji pretepli mlada levičarja, včeraj dopoldne pa so uprizorili demonstracijo v mestnem središču
Mladi tržaški fašisti so v zadnjih dneh uprizorili v Trstu več izgredov in med drugim napadli tri mlade levičarje in zagnali dve molotovki proti osrednjemu pokrajinskemu sedežu KD na Trgu S. Giovanni.
Fašistično razgrajanje se je začelo v nedeljo zvečer, ko je skupina desničarskih skrajnežev v Ul. Coroneo obkolila tri mlade levičarje in dva pretepla, tretji pa je pravočasno zbežal; nato so se neofašisti razbežali. Oba mladeniča so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so 23-letnemu Giacomu Candottu dali prvo polnoč, prav toliko starega Ezia Plenizia pa so zaradi udarcev v glavo sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Včeraj dopoldne pa je nekaj desetin pripadnikov neofašistične organizacije »Fronte della gioventu* demonstriralo po mestnih ulicah iz protesta zaradi umora dveh mladih mi-sovcev v soboto v Rimu. Sprevod se je razvil po središčnih ulicah, mimo palače tržaškega radia proti sedežu sekcije KPI na Trgu Stare mitnice, vendar so karabinjerji preprečili, da bi se demonstranti lahko približali sekciji.
Okoli 19.30 pa je skupinica kakih desetih neofašistov zagnala dve za-
JUTRI OB 18.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU
V priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu bo jutri, v sredo, 11. t.m., ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, prvo predavanje cikla SLOVENSKA GLEDALIŠKA UMETNOST;
RAZVOJ SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA OD 1848 DO 1920
Predaval bo prof. DUŠAN MORAVEC, dramaturg, publicist, strokovni pisec in urednik, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vabljeni! Vstop prost.
žigalni steklenici in dimno bombo proti pokrajinskemu sedežu KD 'na Trgu S. Giovanni, vendar so zgrešili cilj in z molotovkami razbili izložbo trgovine s čevlji Stivalverde. Posegli so gasilci, ki so v kratkem pogasili plamene in preprečili večjo škodo. Prizoru je prisostvoval policist v civilu, ki je zgrabil enega izmed fašističnih napadalcev (vsi so bili zakrinkani), vendar so ostali pritekli pajdašu na pomoč in ga iztrgali iz rok agenta javne varnosti.
Sinoči je . pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL obsodila fašistični napad in ižrekla solidarnost vodstvu KD.
Občina obsoja nasilje in zasedbo v Ui. Gambini
Tržaška občina je najostrejše obsodila zadnja kriminalna nasilna dejanja, pred katerih žrtvami je javnost osupla, saj država le s težavo brani državljane, samo sebe in demokratične vrednote, na katerih sloni. Zato poziva vse na aktivno budnost, da se poslužimo na vseh ravneh vseh sredstev za zatiranje nasilja, izogibajoč se individualistični izolaciji. Izjava tržaške občine se nadaljuje z obsodbo izgredov, ki so v zadnjih dneh v Trstu dosegli višek z napadom na dva mladinca v strogem mestnem središču in s ponovno zasedbo občinske zgradbe v Ul. Gambini. Ob tem sporoča, da je ponovno vložila prijavo na pristojne oblasti, kot ji nalaga zakon.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo. 15. janua rja 1978, /smučarski izlet na Zoncolan. Vpisovanje vključno do srede, 11. t.m.. na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 II, (tel. 767304).
Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine
v sodelovanju s
Stalnim slovenskim gledališčem Izredna predstava DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V petek, 13. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti
LUIGI PIRANDELLO
VELIKANI Z GORE
(I giganti della montagna) Prevod	JANKO MODER
Scenografija	METLIKA VOVK
Kostumi	ALENKA BARTL
Glasba	URBAN KODER
Ples in
študij giba	LOJZKA ŽERDIN
Načrtovalka luči Asistent
scenografije	BREDA JONTES
Filmske
■projekcije MATJAŽ ŽBONTAR Tonsko vodstvo BRANKO STARIČ Lektor	MIRKO	MAHNIČ
Režija	ŽARKO	PETAN
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu od 12. do 14. ure. Abonenti SSG imajo 50 odst. popusta.
CHRIS JOHNSON
Gledališča
VERDI
Drevi ob 20. uri (red C in F) tretja predstava Hačaturjan-Scegrijevega baleta «Spartacus». Nastopil bo ansambel opernega gledališča iz Budimpešte, tokrat v nekoliko spremenjeni zasedbi. V vlogi Spartacusa nastopa Imre Do s za, pa še Lilla Partay (Fla-via), Gabor Kavehazi (CJraSsus), Lasz-lo Sterebinszky (Gad) in drugi. Orkester gledališča »Verdi* bo dirigiral Gedeon .Frater. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča,
AVDITORIJ
Ob 20.30, red! ^'/tr/rek. »Ljubosumne ženske* Carla Goldonija. V abonmaju: kupon št. 5, Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
ROSSETTI
V petek, 13. t.m., gostovanje SNG Drama iz Ljubljane s Pirandellovim delom »Velikani z gore* (I giganti della montagna). Za abonente Stalnega gledališča in SSG 50 odst. popusta. Znižane cene za mladino in za študente. Rezervacije Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
Ariston 15.00—17.30—19.50 »I Lautari*. Režija Emil Loteani. D. Othel, Ebe-secsuol Cimpeanu. Barvni film.
Mignon 15.00 »La grande avventura*. Barvni film za vsakogar.
Nazionale 15.30 «Le avventure d' Bianca e Bemie*. Barvna risanka
Grattacielo 15.30 «1 nuovi mostri*. Vittorio Gassman, Omella Muti, Al berto Sordi in Ugo Tognazzi.
Exce!sior 15.30 »Guerre stellari*. Mark Hamill, Carrie Fisher.
Fenice 16.00 «L’orca assassina*. Ri chard Harris in Charlotte Rampling
Eden 16.00—20.00 »Gran bollito*. R. Pozzetto, A. Lionello, L. Antonelli
S.	Winters. Barvni film. Prepove dan mladini pod 14. letom.
Rltz 16.00—22.15 «11 bel paese*. P. Villaggio, S. Dionisip, A. Mazzamau-ro. Barvni film.
Filodrammatico 15.00—22.00 »La mon dana felice*. S. Hollander. Prepovedan mladini pod 18. letom. Bar vni film.
Cristallo 15.30 »Bilitis*. D. Hamilton. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Una giomata particola-re». Sofia Loren, Marcello Mastro-ianni. Barvni film.
Capitol 16.30 »Čara sposa*. Agostina Belli, Johnny Dorelli.
Moderno 16.30 «Poliziotto sprint*. M. Merli. Barvni film.
Impero Zaprto.
Ideale Zaprto.
Vittorio Veneto 16.30 «Mogliamante». Laura Antonelli, Marcello Mastro-ianni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «11 cavalier Costante Ni cosia demoniaco ovvero Dracula in Brianza*. Land0 Buzzanca, Silva Koscina, Moira Orfei, Christa Lin der, Ciccio Ingrassia. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvi film.
Astra 15.00 »Cassandra Crossing*. Sofia Loren, Burt Lancaster.
Volta (Milje) Zaprto.
LOTERIJA
BARI	19	11	4	2	28
CAGLIARI	38	83	6	90	14
FIRENCE	24	34	12	6	47
GENOVA	84	71	37	67	1
MILAN	J-	11	87	47	5
NEAPELJ	80	25	41	85	6
PALERMO	50	81	18	24	40
RIM	83	18	85	16	42
TURIN	56	61	32	54	27
BENETKE	25	50	15	53	77
1 1 1
ENALOTTO 1X1	2 12 X 2 X
KVOTE: 12 točk - 30.407.000; II točk - 430.200; 10 točk . 42.300 lir.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncej-tna sezona 1977-78 Peti abonmajski koncert
V soboto, 14. januarja 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER «1 FILARMON ICI» iz Bologne
Dirigent: ANGELO EPHR1KIAN
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKI
KLUB
priredi
danes, 10. t.m., ob 20.30
v klubskih prostorih, Ulica sv. Frančiška 20/11
VEČER FILMOV
kluba »Mini film* iz Ljubljane.
Slovenski amaterski film, ki ne-utesnjeno razvija svojo govorico in se uveljavlja v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru, bosta predstavila Vasja Herbst in Štefan Lozič,
Na srečanje posebej vabimo vse domače kino-amaterje.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78
BRANISLAV NUŠIC
OBLAST
komedija v dveh delih
Prevod	MILAN JESIH
Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi
in maska SLAVICA LA LIČKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba
in režija MIROSLAV BELOVIČ
V petek, 13. t.m., ob 20.15 ABONMA RED J.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
gledališče »FRANCE PREŠEREN* v Boljuncu
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA
DESENIŠKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj). Ob stoletnici pesnikovega rojstva
Scena	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi	MIJA JARČEVA
Glasba	MOJMIR SEPE
Režija	JOŽE BABIČ
V	soboto, 14. t.m. ob 20.30 SOBOTNI ABONMA.
V	nedeljo, 15. t.m. ob 16. uri NEDELJSKI ABONMA.
I
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga sestra in teta
TONČKA ČOK
Pogreb bo jutri, v sredo, 11. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Trstu na pokopališče na Katinari.
žalujoče družine Čok, Kakovič, Vesel
Lonje^IJo^^ubiMna. šahac,^. jflnuraja 1978
Dijaška matica naznanja žalostno vest, da je preminila njena častna predsednica
TONČKA ČOKOVA
Vse svoje sposobnosti in moči je namenila pomoči in narodnostnemu osveščanju naše mladine.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
DIJAŠKA MATICA
Trst, 10. januarja 1978

Slovenski javnosti naznanjamo, da je umrla
TONČKA ČOKOVA
zaslužna prosvetna delavka, vzgojiteljica in nosilka partizanske spomenice 1941. S svojim delom si je zaslužila častno mesto v naši narodnostni skupnosti.
Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Trst, 10. januarja 1978

10 1.1976
Ob 2. obletnici smrti predragega
10.1.1978
ERNESTA ZUPANČIČA
se ga z ljubeznijo spominjajo mama Justina, žena Marica in sin Saša.
Trst, 10. januarja 1978.
GORIŠKI DNEVNIK
Dne 8. januarja 1978 nas je za vedno zapustil naš dragi
NIKO KOSMAČ
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Žalostno vest sporočajo: žena Olga, sin Stevo z ženo Slavo, hči Vesna z možem Siankom, vnuki Damjan, Mirjana in Jana, brat Angel z družino ter drugo sorodstvo
Zabrezec, Dolina, 10. januarja 1978
Dne 9. januarja nas je za vedno zapustila naša ..ljubljena
AMALIJA ČOK
UČITELJICA V POKOJU
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 11. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Za njo žalujejo bratje Rudolf (Nan-do), Mirko, Andrej, Emil, Herman z družinami, nečaki ter drugo sorodstvo
Trst, Koper, Buzet, Provindence, 10. januarja 1978
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Dne 8. t.m., nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in nona
MARIJA FILIPČIČ por. NABERGOJ
Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče.
Žalujoči mož, sin in hči z družinama, vnuki ter drugo sorodstvo
Trst, 10. januarja 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
MARIJA FLEG0 vd. PURGER
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Salvina in Miranda ter sin Ervin z družinami
Mačkolje 10. januarja 1978.
Dne 8. januarja nas je zapustil naš dragi,
KARLO PUNTAR
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice Klavne bolnišnice naravnost v cerkev na Prosek.
žalostno vest sporočajo:	žena Ma-
tilde, sin Karlo, snaha, vnuki, brat in drugi sorodniki
Trst, 10. januarja 1978 Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 8. januarja nas je prerano zapustil naš dragi in oče
PINO CLEMENTINI
Pogreb bo v sredo, 11. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne D°lnišnice v cerkev v Boršt.
Žalostno vest sporočajo: žena Zmaga, sinčka Luka in Maks, sestri in brat z družinama, tast in 'tašča
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Boršt, 10. januarja 1978
Ob izgubi dragega svaka se pridružujeta žalosti, sestri Marija in Magda z družinama.
Žalosti družine Clementini se pridružujejo družine Janko-v'č. Glavina in Marc.
Prispevki
Ob 11. obletnici smrti dobre mame Nade Renko daruje družina Hrovatin 5.000 lir za Dijaško matico in
5.000	Mr za Glasbeno matico.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. .ANE
V	spomin staršev Gabrijele in Ivana Zampierija ter nonotov Pregar-cev .daruje Marina Paklič 3.000 lir.
Drago Pahor daruje 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Amalije Čok daruje Dimitrij Sancin z družino 30.000 lir.
# # *
Namesto cvetja na grob Nikolaja Kosmača daruje brat Angel z ženo
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev soomina Albina Kalca daruje Igor Križmančič (Tožev) 5 tisoč Mr za Skupnost Družina Opčine.
Ob 20. obletnici smrti Frančiške Petaros daruje hči Antonija 3.000 lir za PD Slovenec in 2.000 lir za opremo dvorane.
Ob priliki rojstnega dne pok. prof. Otona Berccta darujejo Aleš, Leo in Bp.rb^a Že'ko'5.000 lir za sklad O-tona Bgrceta.
Ob 6. obletnici smrti Nina Gregoriča darujeta žena in sin 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Nika Kosmača daruie ncučno osebje državnega trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* 40.000 lir za "PD Slovenec iz Boršta.
Namesto cvetja na grob tete Antonije Čok darujeta Vlasta in Fabjo Ruzzier 20.000 lir za PD Lonjer-Ka-tinara. V isti namen darujeta bratranca Anton Gombač in Marija Gombač 10.000 lir za ŠD Adria in
10.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Vera Sedmak daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
PD Lonjer - Katinara in ŠD Adria se pridružujeta žalovanju družine in svojcev ob izgubi
Tončke Čokove
dolgoletne neutrudne in nepozabne prosvetne delavke.
Cb smrti svojega dolgoletnega člana in občinskega svetovalca v Dolini
Nika Kosmača
izreka prizadeti družini svoje globoko sožalje '
Slovenska skupnost
Ob smrti
NIKA KOSMAČA
I
I dolgoletnega občinskega svetovalca, j Iskrenega antifašista, borca za pra-| vice Slovencev in delovnih ljudi, iž-reka globoko sožalje svojem UPRAVfl OBČIN j DOLINA
PD Slovenec izreka globoko sožalje Vesni in Stevu Kosmaču ob izgubi dragega očeta.
Kmečka zveza izreka svojcem najgloblje sožalje ob prerani smrti Nikota Kosmača iz Žabrežca, dolgoletnega odbornika in skrbnega kmeta.
Dijaki državnega trgovskega tehničnega zavoda ožiga Zoisa izražajo tajniku zavoda g. Stevu Kosmaču najgloblje sožalje ob očetovi smrti.
Ravnatelj, profesorski zbor, u-pravno in ncučno osebje državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoisa izražajo tajniku zavoda g. Stevu Kosmaču globoko sožalje ob očetovi smrti.
Včeraj-danes
I Danes, TOREK, 10. januarja
GREGOR
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 — Dolžina dneva 8.57 — Luna vzide ob 8.17 in zatone ob 18.43.
Jutri, SREDA, 11. januarja
PAVLIN
j Vreme včeraj: Najvišja temperatura | 6,6 stopinje, najnižja 1,9, ob 13. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1026 mb rahlo pada, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, veter 6 km -na uro jug, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
PRED ZAMENJAVAMI V UPRAVNIH SVETIH IN PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI
«Veliki manevri» v krščanski demokraciji za «zasedbo» važnih mest v javni upravi
Zamenjava sedanjih deželnih svetovalcev? ■ Kdo bo predsednik Goriške hranilnice
Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta
KARLA SLAVCA
se ga spominjajo žena Zofija, sinova in hči z družinami.
Dolina, 10. januarja 1978
DNEVNA SLUŽBA LEKARN - (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Bclpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI
Roljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209 197: Zavije: tel. 213-137: Milje: tpl. 271-124.
čez mesec dni bodo morali vodilni ljudje v krščanski demokraciji in v strankah, ki z njo delita oblast v gori.ški občini in tudi v pokrajinskem merilu, izbrati predsednika, podpredsednika in osla lev člane upravnega odbora Goriške posojilnice. Na tem mestu je že dve mandatni dobi Gilberlo Barnaba, sicer trgovec - uvoznik, predstavnik goriške zveze trgovcev, katerega je svoj čas predlagala krščanska demokracija. Kaže. da ga hočejo zamenjati in da bo ta ukrep ie 'uvod v širšo zamenjavo ljudi na vodilnih mestih nekaterih ustanov na Goriškem. Treba je pač najti prostor za nekatere ljudi, ki so ponekod odslužili, zaradi česar je treba tudi nekatere prepričati, da se umaknejo z mest, ki jih zasedajo.
Krščanska demokracija ima le 44 odstotkov glasov med volivci v goriških pokrajini in prav zaradi tega danes že majhnega odstotka (svoj čas je imela več kot polovico glasov), je prišlo lanj do krize v pokrajinski upravi. Ima na v svojih rokah skoraj vsa mosta v tistih upravah, ki niso vpliene. Do pred nekaj leti so bili tudi župani v glavnem demokristjani sedaj pa so pristaši te stranke celo v matij šini. So pa še vedno demokristjani predsednik Goriške posojilnice, predsednik trgovinske zbornice, predsednik zveze industrijcev. pred sednik zveze trgovcev, predsednik ronškega letališča, predsednik t.rži-ške pristaniške družbe, predsednik tržiške industrijske cone. predsedniki letovičarskih ustanov itd
Šele zadnji politični premiki so demokristjanom odvzeli nekaj mest v nekaterih konzorcijih in upravah. So pa demokristjani še vedno zelo močni na predsedniških mestih, tudi ker prihajajo imenovanja neposredno od deželne ali od osrednje vlade.
Zato se ne menijo za upravičene proteste strank, ki zahtevajo soodločanje pri upravljanju. Posojilnica je važna, ker je od njene politike odvisen razvoj občin, trgovinska zbornica je važna, ker diktira gospodarsko politiko in uživa precejšen ugled, letališče, pristanišče, industrijske cone edeovarja-jo za industrializacijo določenega področja.
»Nesreča* nekdanjega podtajnika demokrščanske demokracije in predsednika letališkega konzorcija v Ronkah Giovannija Augeilija, ki je bil obtožen, da nima inženirske diplome, s katero, sc, ie ponašal, je demokristjanom prišla nrav, ker, 'so tako n^pepričakovano izpraznjeno mesto predsednika leta lišča dali dosedanjega načelnika svetovalcev v pokrajinskem svetu Nicola Rederdita, bivšega župana v Gradežu. Tako so zadovoljili e-nega med vidnimi predstavniki stranke.
Pravijo, da bivši senator Miche-le Martina, ki ni bil na zadnjih volitvah izvoljen, upa v evropske volitve. Sedanji, v Furlaniji izvo Ijeni senator Mario Toros, naj bi šel v evropski parlament, na njegovo mesto pa bi prišel vsaj za dve leti in pol Michele Martina in tako že v tretje zasedel mesto v parlamentu.
V marcu naj bi zamenjali predsednika in ves upravni svet Goriške hranilnice. Namesto Gilberta Barnabe naj bi prišel nekdanji pokrajinski tajnik KD inž. Gelserino Graziato. Ta se že dolgo vrsto let več ne ukvarja aktivno s politiko. Sicer pa krožijo v Gorici govorice, da bi bili še drugi kandidati za to mesto: nekdanji predsednik pokrajine dr. Bruno Chientaroli, sedanji predsednik trgovinske zbornice Lupieri in še kdo drug. O Lu-pieriju sicer govore, da bo kandidiral v deželni svet, kjer naj bi zaradi svojih sposobnosti prevzel funkcijo odbornika za javna dela. Če bi te vesti odgovarjale resnici, bi se postavilo vprašanje drugega predsednika trgovinske zbornice in istočasno tudi kdo med sedanjimi deželnimi svetovalci bi moral odpasti.
Govorijo, da bo predsednik trgovinske zbornice župan De Simone, katerega bi zamenjal odbornik za bilance Ciuffarin. Ta rešitev se nam ne zdi verjetna, čeprav ie v sami krščanski demokraciji veliko nezadovoljstva za De Simonovo vodenje občinske uprave.
Bolj zanimivo bo videti, kdo od treh demokristjanov in deželnih svetovalcev bo odpadel. Tako Co-ciani kot Tripanj in Ginaldi so na deželi že tri mandatne dobe. Medtem ko je Ginaldi postopoma izgubil nekaj oblasti, sta Coeiani in Tripani čvrsto že dolgo vrsto let na odbomiških mestih. Tudi njuna aktivnost v zadnjem času se je povečala, kar daje slutiti, da se bo-
sta že v četrto potegovala za kandidaturo.
V krščanski demokraciji so torej že v teku »veliki manevri* za zasedbo važnih mest v najrazličnejših orgapih in ustanovah. Seve-da ni to predvolilno gibanje samo v vrstah krščanske demokracije. Ker smo že prej omenili marčevo zamenjavo odbora Goriške posojil niče, lahko kar povemo, da se že več časa med seboj prepirajo so cialdemokrati in repubhkanei. Sled nji menijo, da je socialdemokratsko zastopstvo v sedanjem upravnem odboru te velike banke preveliko in da morajo tudi oni dobiti svojega zastopnika. JSeveda pa nočejo socialdemokrati popustiti in zaradi tega utegne priti do ostrega spora med tema ministrankama. Niti republikancem in še manj socialdemokratom pa sploh ne pri baja na misel, d» bi z večjo upravičenostjo morali imeti v tem svetu svoje zastopnike tudi komunisti in socialisti.
Compagnone novi pokrajinski tajnik PSDI
V vodstvu socialdemokratske stranke na Goriškem je prišlo do precejšnjih sprememb. Pokrajinski odbor stranke, ki je bil izvoljen na kongresu 18. decembra lani, je za novega pokrajinskega tajnika stranke imenoval Gennara Cotnpagno neja. Dosedanji tajnik stranke, E zio Bianconi, se je kandidaturi od povedal zaradi družinskih in delovnih obveznosti, zaradi katerih ne bi mogle biti kos odgovornemu po ložaju. Gennaro Compagnone ima za sabo »precej dolgo politično kariero. V letih 1965-70 je že bil občinski svetovalec v Gorici, kasneje pa je bil izvoljen v pokrajinski svet. kjer .je ostal do njegove raz pustitve. Pred dvema letoma so mu colo. v poskusu reševanja hude po litične krize, poverili mandat za sestavo pokrajinskega odbora.
Davek na reklamne napise do konca januarja
Do 30. januarja je treba plačati občinski davek na reklamne napise. Omenjeni davek morajo plačati vsi tisti, ki imajo na javnem prostoru izpostavljen kakršeti koli reklamni napjg. Obveznosti je treba poravnati pgi; Občinskem davčnem uradu. Tisti, ki so reklamne napise odstranili ali spijemeruli. njorajo o tem prinesti potrdilo. Prav tako je treba predstaviti občinskemu davčnemu uradu potrdilo za nove reklamne napise.
radj gradnje najrazličnejših infrastruktur in ljudskih hiš. Ustanovitev takega združenja ima nedvomno poseben pomen v trenutku, ko je treba zaščititi življenjske interese slovenske skupnosti na Goriškem in posameznikov.
V sredo skupščina pekarskih delavcev
Delavci pekarskih podjetij z Goriškega se bodo zbrali na sindikalni skupščini v Tržiču, na sedežu tamkajšnje delavske zbornice, prihodnjo sredo, 11. t.m., ob 18. uri. Tako sporoča pokrajinsko tajništvo sindikata FILIA, ki združuje omenjeno kategorijo delavcev, in dodaja, da bodo na zborovanju obravnavali in ocenjevali dogovor z lastniki pekarn
Danes in jutri stavke avtobusov
Kot smo že poročali, se je včeraj začela tridnevna verižna stavka uslužbencev podjetij, ki vzdržujejo medkrajevne in mestne avtobusne proge. Sindikati zahtevajo uvedbo enotne delovne pogodbe za vse delavce na tem področju. Včeraj so ves dan stavkali delavci podjetij Lsonzo, Petruz, La Gradese in Stabile, dvč uri delavci mestnih avtobusnih podjetij v Gorici in v Tržiču, dve uri delavci pokrajinskega avtobusnega podjetja, jutri pa spet dve uri. Uslužbenci mestnifi avtobusov tako v Gorici kot v Tržiču bodo stavkali danes in jutri po dve uri in sicer od 12. do 14. ure.
Ne bo torej prevozov delavcev, prav tako bo prece j ovir pri prevozu učencev in dijakov v šole. Danes dopoldne ob 10. uri bo deželna manifestacija v Trstu.
Jubilejna številka števerjanskega Vestnika
Izšla je prva številka desetega letnika števerjanskega »Vestnika*, mesečnika, ki ga izdaja slovensko katoMško prosvetno društvo «France
na Goriškem, ki so ga sklenili 6. de- B. Sedej* v števerjanu. Običajno
cembla lani. Tajništvo sindikata je omenjeno pogodbo že ugodno ocenilo, tako kar zadeva gmotne izboljšave za delavce? kakor tudi tisti del, kj obravnava kompleksno vprašanje oskrbe s kruhom. Zdaj morajo dogovor potrditi še neposredno prizadeti, to je delavci pekarskih podjetij.
so številke tega lista ciklostilirane sedanja jubilejna pa je tiskana in obogatena s številnimi fotografijami. Kot vedno je tudi tokrat v »Vestniku* vrsta člankov o števerjan-ski problematiki, seveda iz zornega kota katoličanov. Objavljena je tudi zanimiva dokumentacija o desetih letnikih tega lista.
Ponarejali so oljčno olje: tri osebe aretirane
Preiskava o izvoru in razpečevanju ponarejenega oljčnega olja na tržiškem območju se je uspešno zaključila z aretacijo treh oseb, štiri druge pa so bile prijavljene sodišču, poleg tega pa so finančni stražniki zaplenili približno 12 stotov olja. Po nalagu tržiškega Pretoria dr. Marcella Perne so finančni stražniki aretirali 61 letnega Raffaela Verellija iz Tržiča, Marina Julia, 48-letnega Giovannija Zanardija, prav tako iz Tržiča, ter 46-ietnega Tarcisia Detle Vedoveja iz Fiumicella. Že dalj časa je bila v teku preiskava, ki naj bi pojasnila izvor ponarejenega oljčnega olja, ki mu je bila primešana precejšnja koMčina navadnega semenskega olja. Na podlagi nalepke na steklenicah naj bi sicer dragoceno olje prihajalo iz Apulije. Že ime podjetja, ki je bilo natisnjeno na nalepki, pa je vzbudilo upravičene sume, saj se je kasneje izkazalo, da tako podjetje sploh ne obstaja. Z vrsto preiskav v skladiščih so finančni stražniki le prišU na sled pcnarjevalcem. Na domu Tarcisia Delie Vedoveja so odkrili precejšnjo količino olja in tudi nalepk. Prav tako je obrodila uspeh preiskava v skladišču Raffaela Verellija v Tržiču, kjer so prav tako odkrili večjo količino ponarejenega in že ustekleničnega olja, medtem ko ni znano, kakšno vlogo naj bi pri zadevi imel tretji obtoženec, Gio-vanni Zanardi. Tržiški pretor j« tudi ukazal zaplembo ponarejenega olja na celotnem državnem ozemlju.
MiiiiiiiiitiliiniiiiiiimHmimHtniiimiimiiMMMMiuHiiuiiiiiiiiiimiiuMiitiiiinmniiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiMmHiiHiiHiMiiiiiMiiiiiiiiiiitiMiimiitimiimmiiHiululfl
K Pl IN PSI ZA USTANOVITEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODBORA
Na seji goričkega občinskega sveta ostra obsodba fašističnega nasilja
KD in sredinske stranke ponovno pogrevajo tezo o nasprotujočih si ekstremizmih
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1978
Celoletna................................ 29.000 Ur
Mesečna	.	.................... 2.900 lir
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 795-823
Ra/.nasalci
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek račun št. 1192
VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO »DAN* IN MALE OGLASE ZASTONJ
Ustanovni občni zbor Združenja za zaščito štandreške zemlje
Jutri ob 20. uri bo v Domu »Andrej Budal* ustanovni občni zbor združenja za zaščito zemlje ter etnične in sociaino-gospodarske strukture Štandreža, na katerega so vabljeni predvsem neposredno prizadeti la-
Fašistično in teroristično divjanje, ki smo mu vsak dan priča v naših krajih in v vsej Italiji, so sinoči o-dločno obsodili na pivi letošnji seji občinskega sveta v Gorici. Razlog za razpravo so bile razne resolucije, ki so jih po neslavno zaključeni protifašistični manifestaciji v avditoriju 13. decembra lani in nedavni krvavi atentat; v Rimu in v drugih italijanskih mestih predložili predstavniki strank. Svetovalci so odločno obsodi'! teroristična dejanja, če prav so 'emokr stjani ponovno potegnili iz pozabljivosti teorijo o na sprotujočiv' si ekstremizmih, levičarji pa s ■ z obsodbo vsakršnega terorizma, ki ima po vseh svojih odtenkih fašistični prizvok, zah tevali ustanovitev protifašističnega odbore tudi v Gor ci.
Naravnost provokatorska sta bila nastopa fašistov Coane in Baiocchi-ja, ki sta tudi ves čas vpadala v govore levičarskih svetovalcev
Z leve strani sta komunist Batel-lo in socialist Waltritsch poudarila nevarnost fašističnega nasilja, ki prihaja do izraza prav v trenutkih krize italijanskega sistema. Batello je zlasti poudaril važnost skupnega protifašističnega nastopa in zahteval ustanovitev protifašističnega odbora. Isto je zahteval tudi Wal-trisch, ki je tudi dejal, da ne moremo sprejemati fašističnega bar barstva, ki je posebno v naših krajih zločinsko ravnal s Slovenci.
Demokristjan Tuzzi, socialdemo-
krat Bianconi in republikanec Dru-fuca pa so bili mnenja, da prihaja nasilje tako z leve kot z desne in zagovarjali čudno tezo, da je do terorizma prišlo, ker so se komuni sti zavzeli za zgodovinski kompro mis in pustili praznino na levici. Enako tezo je podprl tudi liberalec Fornasir.
Proti vsakršnemu nasilju se je iz-raz:l svetovalec Slovenske skupnosti Bratuš.
V trenutku, ko poročamo se seja nadaljuje, traja že več ur in še ni videti zaključnega glasovanja.
podarili nekaj knjig, ki bodo prav prišle pri poučevanju slovenskega jezika in razvedrilu tamkajšnjih otrok.
Podporno društvo je ob isti priliki dalo prispevka slovenskemu dijaškemu domu in slovenskemu siroti-šču. Istočasno so obdarili s priložnostnimi paketi nekaj starejših rojakov, ki živijo v našem mestu.
Človekoljubno delo Podpornega društva
Podporno društvo za Goriško se je tudi lani spomnilo slovenske študirajoče mladine in nekaterih starejših Slovencev, ki jim ni bila in še danes n: sreča mila. Zastopnici Podpornega društva sta pred božičem obiskali slovensko osnovno šolo na Plešivem, ki jo letos obiskuje kar štirinajst otrok, vsem sta darovali paket daril, šolski knjižnici pa sta
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
stniki zemeljišč, ki so ogrožena za-
iiiiiiHiiirimiiiiiiiHitimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHimiiiiiiiimiiiifMiMititiiiiiimiHiiHiiitMiiiiiiiiiiiiittiiiiHiiimiiiiiiiimiuimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiima
REKORDNO LETO FO ŠTEVILU PREHODOV
Na Goriškem je lani prestopilo mejo nad 16,5 milijonov oseb
Nad 11 milijonov je bilo prehodov s prepustnicami ■ Na prvem mestu ie vedno Italijani - Rekord tudi v decembru: 1.509.687 prehodov
Najbolj odprata meja v Evropi je lani posUla še bolj propustna. V tem pogledu smo na Goriškem zabeležili spet nov rekord. Na vseh mejnih prehodih, od Mimika na robu Goriških Brd, do Jamelj, je mejo prekoračilo 16.579.068 oseb. Levji delež, nad dve tretjini, seveda odpade na lastnike maloobmejnih prepustnic, medtem ko znaša število oseb, ki so mejo prekoračile s potnim listom 5.552.840.
Tudi v lanskem letu so bili po številu prehodov še vedno na prvem mestu italijanski državljani. Našteli so jih kar 5.850.797, medtem, ko je bilo Jugoslovanov precej manj, 5 milijonov 175.431. Italijanski državljani prednjačijo tudi v kategoriji potnih listov in tu je razlika še večja. Sko-?i. mejni prehod pri Rdeči hiši, za zdaj še zmeraj edini mednarodni na Goriškem je šlo v preteklem letu 3.143.082 Italijanov, medlem ko je bilo tujih državljanov, v glavnem Jugoslovanov, 2.409.758.
Po nekoliko vsiljeni logiki bi bilo pričakovati, da je bil najbolj živahen promet na mejnili prehodih v poletnih, dopustniških mesecih. Temu pa ni tako, kajti statistični podatki, ki nam jih je posredovalo poveljstvo obmejne policije točno govore, da je po številu prebodov na prvem mestu lanski december, ko je mejo na Goriškem, tako s potnimi listi, kakor s prepustnicami prestopilo 1.509.687 oseb. Torej skoraj za 200 tisoč več kakor avgusta lani, ko so pri Rdeči hiši res občutili pravo invazijo, vendar predvsem'na račun državljanov iz notrajnosti Italije. Na splošno gledano, se je torej pretakanje oseb ob meji, po kratkem obdobju stagnacije, lani spet močno okrepilo. Ob primerjanju s podatki
za leto 1976, ko je mejo prestopilo skoraj 11 milijonov oseb, so podatki za leto 1977 več kakor zadovoljivi.
Kako bo z osebnim prometom na obmdčju najbolj odprte meje v Evropi letos, je težko napovedati. Nekateri zunanji znaki, ki imajo velik vpliv na migracijo ljudi na določenem področju, skorajda izključujejo možnost nadaljnjega porasta števila prehodov. Prej bi rekli, da bomo najbrž ob izteku leta 1978 zabeležili znatnejše nazadovanje. Sicer pa so se taka nihanja v obmejnem prometu v dveh desetletjih, odkar sta Italija in Jugoslavija stopili na pot prijateljskega sodelovanja, že nekajkrat pojavila. Naj omenimo samo, da so leta 1971 zabeležili skoraj 15 milijonov prehodov, potem pa je promet drastično upadel.
in ostrih nasprotstev med demokristjani in njih zavezniki na eni strani ter socialisti in komunisti na drugi. Zaradi tega je tudi prišlo do razbitja koalicije levega centra v gori ški pokrajinski upravi sredi leta 1973.
Do 10. januarja doplačati razliko za avtomobile z diesclskim motorjem
Avtomobilski klub obvešča! da M je z novim letom povišala dodatna trksa na avtomobile z dieselskim motorjem. Namesto prejšnjih 12.000 lir takse za vsako fiskalno moč. moralo lastniki po novem plačati 18.000. Če so svoje obveznosti že poravnali tudi za naprej, moram do 10. januarja doplačati razliko. Prav tako 10. januarja poteče rok za plačilo avtr mobilske takse, ki je zapadla decembra.
Predavanja
Slovensko piauinsko diustvo v Gu-rici vabi v petek. 13. t.m., na zanimivo predavanje dr. Franceta Habeta o jamah in gorah Evrope. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici.
Prosvetno društvo »Sovodnje* prireja v sodelovanju z Zenskim iniciativnim odborom iz Gorice jutri, 11. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah poučno predavanje o družinski vzgoji predšolskih in šolskih otrok ali z drugo besedo: KAJ LAHKO STORI ŽENA - MATI DOMA ZA SVOJEGA OTROKA.
Kino
Najbrž poledenelo cestišče je bo trovalo lažji prometni nesreči pri Palkišču včeraj zjutraj. 27-letni Ga. brijel Soban iz Jamelj je vozil z avtom fiat 850 proti Gorici, blizu pokopališča pa .je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in treščil v obcestno drevo. Na srečo je zado-bil le lažje poškodbe in bo ozdravel v osmih dneh.
Direktor OPP Zamparo jc šel v pokoj
S 1. januarjem je v goriški psi hiatrični. bolnišnici prevzel posle začasnega direktorja dr. Realdon, ki, je doslej opravljal posle primarija.
Dr. Realdon je prišel v Gorico s skupino novih zdravnikov pred petimi leti, ko so goriško psihiatrično bolnišnico zapustili takratni ravnatelj dr. Casagrande in drugi zdravniki i* skupine profesorja Basaglie.
Posle ravnatelja je takrat prevzel dr. Zamparo, ki je v popolnem soglasju z demokristjanskim odbornikom za zdravstvo Perissinom, zavrl razvoj v goriški umobolnici in postavil «spet stvari na svoje mesto*.
Njegovo delo je bilo predmet živahnih razprav v pokrajinskem svetu ponesrečenec podlegel poškodbam
Smrtna nesreča pri Pušji vasi
Nevaren ovinek na državni cesti št. 13 pri Pušji vasi (Venzone) je spet terjal smrtno žrtev. - V prvih popoldanskih urah v nedeljo se je na tem odseku smrtno ponesrečil 51-letni šofer Gino Morgia po rodu iz Cittaducaleja, ki pa je stalno živel v Štandrežu, Ul. Ortigara 3 Z avtom ford fiesta .ie vozil v smeri proti Vidmu, ko je na ovinku, najbrž zaradi neprimerne hitrosti, izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je prebilo ograjo na desni strani ceste ter se ustavilo šele na nekaj metrov niže ležečem travniku, pri čemer je Morgio vrglo iz vozila. Hudo rarfjenega so nemudoma pre peljali v huminsko bolnišnico, od tam pa so odredili takojšen prevoz v Videm Med prevozom je
Gorica
VERDI 17.15 — 22.00 »Mogliamante*. Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «I,'o*ca assassina* R. Harris in C. Rampling.
MODERNISS1MO 17.00- 22.00 «11 fa-scino disertto della borghesia*. Milena Vukutič in Michel Piccoli. Barvni film.
VITTORIa Danes zaprto.
CENTRALE 16.30—22.00 »La grande avventura*. R. Lagan, S. Damante. Barvni film.
Irzic
PRINCIPE 17.30 -Barvni film.
EXCELSIOR 16.30—22.00 »Anima per-sa*. Barvni film.
- 22.00 «Cheyenne*.
Nova Gorica in okoliru
SOČA »Roilerball*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Maratonec*, ameriški film ob 18, in 20. uri.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes	ves	dan	in	ponoči	je	v
Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes	ves	dan	m	nonočl	Je	v
Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel. 44387.
ŽUPAN1 OBČINE GORICA
Obvešča, da bodo na podlagi veljavnega urbanističnega zakona akti in elaborati, ki se nanašajo na varianto št. 1 glede področij, ki so namenjena industrijskim storitvam, deponirani vsakomur na ogled v občinskem uradu — soba št. 1 — od 10. januarja 1978 do 1. februarja 1978.
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
PREPRIČLJIVA ZMAGA PRIMORJA
Prosečani so zasluženo premagali ekipo Pierisa - Napredek v napadu
Primorte — Pieris 3:1 (0:1)
PRIMORJE: Štoka. Blazina, Suli-8oj, Angclcri, Race. Tomizza, Va scolto, Valente <(v 46. min. Franch), Montenesi, Bortolotti, Pen.
PIERIS: Bonaldo, Grimaldi. Pa spuali. Visintin, Fedel, Giordani, Recchia, elemente (v 46. min. Ros-senp). Bala, Sgubin, Trombone.
STRELCI: v 28. min. Recchia, v 50. min. Montenesi, v 77. min. Peri, v 85. min. Franch.
GLEDALCEV: 150.
SODNIK: Fusaz iz Vidma
Z odločno in zanesljivo igro v
Izidi zadnjem kola nogometnega prvenstva 1. amaterske lige so bili v korist Manzane-seja, pa čeprav se je morala vodeča ekipa v anticipirani tekmi z ekipo Buttria zadovoljili z delitvijo točk.
Kljub rreodločenemn izidu so si namreč predstavniki Man-zaneseja zagotovili naslov zimskega prvaka, saj drugouvrščeni Stock ni šel proti Ron-chijn (šesti zaporedni remi) preko neodločenega izida
Uelni spodrsljaj vodeče dvojice sta izkoristila S. Canzian in Portuale. Prvi je doma s pičlim izidom premagal Cor-no. pristaniščniki pa so r Miljah z visokim izidom odpravili Fortitudo. Nev ričakovano pa je v Ogleju klonila Pon-ziana.
Za lepo novoletno darilo pa je poskrbelo Primorje, ki je proti Pierisu zanesljivo zmagalo in. kar je še pomembnejše. so Prosečani po 508 mino tab «suše» tokrat prišli do treh golov.
Naj omenimo še prvo prvenstveno zmago ekipe Prn Rn-mansa proti Torriani (prihodnji nasprotnik Primorja) s katero pa so predstavniki Prn Romansa še vedno ostali na repu lestvice.
IZIDI 15. KOLA
Pro Romans - Torriana	2:1
Mossa - Muegesana	3:3
Primor e - Pieris	3:1
Stock Ronehi	0:0
S. Canzian Como	1:0
Fortitudo - Portuale	0:3
Manzanese- - Buttrio	11
Aquileia - Ponziana	2:0
LESTVICA
Manzanese 22; Stock 20: S. Canzian 19: Portuale in Pon-ziana 18: Buttrio 17: Aquileia in Pieris 16: Ronehi 15; Primorje 14: Muggesana in Cor-m 13: Fortitudo 12: Torriana in Mossa 10; Pro Romans 6,
PRIHODNJE KOLO (15.1.) Primorje - Torriana Ron-
chi - Pro Romans. Muggesana - S. Canzian, Manzanese -Fortitudo. Buttrio - Como, Mossa - Aquileia, Stock Pon-ziana, Pieris - Portuale.
B. R.
po lepi kombinaciji s Franchom zapečatila končni izid na 3:1 v korist Primorja.
Torej zaslužena in prepričljiva zmaga Primorja, ki v prihodnjem kolu sprejme v goste ekipo Torria-ne, ki si trenutno deli predzadnje mesto z Mosso.
ŠD ZARJA
sklicuje danes, 10. januarja ol> 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v novih društvenih prostorih
Redni letni občni zbor
Dnevni red:
1. Predsedniško poročilo Z. Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Poročalo nadzornega odbora
5.	Volitve
6.	Razno
NA MEDNARODNEM ODBOJKARSKEM TURNIRJI ZSŠDl
Fužinarju prvo mesto
Ravenčankc za razred boljše - Naša selekcija druga
zmedi, pod režijo odličnega Tomizz.e, začeli ogrožati zanesljivega vratarja gostov Bonalda.
V nadaljevanju pa je Primorje zaigralo kot prerojeno. Vsaka akcija domačinov je bila učinkovita, Montenesi je tako v 50. minuti po pre-dložku z lepim strelom v voleju neubranljivo premagal v ratarja Mon-tenesija. Gostje so odgovorili in sedem minut kasneje je Sgubin iz prostega strela'zadel prečko. To je bila morda zadnja priložnost za goste, katere je Primorje postopoma nadigralo in tako so domačini z očitno premočjo dobesedno potisnili predstavnike Pierisa v obrambo. Primorje si je tako izbojevalo serijo kotov in ? enim izmed teh je po predležku Bortolottija, Peri z glavo drugič poslal usnje v mrežo. Primorje ni nikakor popustilo, ven dar so se gostje odprli in skušali izenačiti. To taktično napako Pierisa pa je izkoristila napadalna dvojica Primorja Peri - Franch, ki je
ZSŠDl je v nedeljo v Dolini priredilo uspeli odbojkarski ženski turnir, na katerem je zanesljivo zmagala ekipa Fužinarja z Raven na Koroškem. Na sliki: tekma za drugo mesto med reprezentanco ZSŠDl in reš-
kim moštvom Lučki radnik
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Juventus sam v vodstvu
Milan igral le neodločeno s presenetljivo Verono
drugem polčasu je Primorje nadoknadilo gol razlike in nato pre priči jivo premagalo ekipo Pierisa, ki je prvi polčas zaključila' v svojo korist.
Po petih nedeljah je tako Primorju spet uspelo zmagati, in. kar je še bolj razveseljivo, so Prosečani po 508 minutah suše vendarle z Montencsijem spet prišli do gola in nato še z goloma Perija in Francha zaokrožili serijo zadetkov.
Srečanje je oviral veter in mrzlo vreme in prav zaradi tega se je o-krog igrišča zbralo manj navijačev
oi po navaui.	,
Primorje je igralo v prvem polčasu z vetrom v korist, vendar kljub temu te prednosti domačini niso tp koj izkoristili, saj so bili napadi Primorja kot običajno dokaj neučin koviti. Na srečo tudi gostje se v napadu niso dobro odrezali, saj so v glavnem osredotočili njihovo igro na sredini igrišča, kar je dalo jasno slutiti, da računajo na neodločen izid. Občasno so sicer predstavniki Pierisa sprožili nekaj protinapadov in prav z enim izmed teh je desno krilo Recchia po solo akciji premagal vratarja Štoko.
Ta gol je domačinom dobesedno odrezal noge. Primorjaši se niso takoj znašli, vendar so po kratki
Do konca prvega dela italijanskega nogometnega prvenstva 1. lige manjkata samo še dve koli. Po trinajstih odigranih tekmah se je povzpel na pi”vo mesto lestvice lanski prvak Juventus iz Turina. Kot kaže bo Milan, ki je bil dolgo časa na vrhu razpredelnice, izgubil primat prav v teti zadnjih in odločilno nastopih. Milančani so imeli z Verono precej težav in so osvojili točko samo tri minute pred koncem. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je Rivera tudi to pat slabo streljal 11-metrovko, saj Superchi' ni imel nobenih težav ubraniti strela.
Dve dragoceni točki je izbojeval Juventus, ki še toliko bolj pridobita na vrednosti, če povemo, da so Tu-rinčani igrali v Pescari. Tako je slednjo dohitela Bologna, ki je bi iu po del -era času le uspešna. Zrna goviti gol Massimellija je padel samo dve minuti pred zadnjim sodnikovim žvižgom.
Ljubljenec gledalcev iz Vicenze Paolo Rossi ni uspel potresti mreže gostujoče enajsterice iz Neaplja. Po drugi strani tudi Savoidi ni bil u spečen in srečanje se je končalo brez zadetkov, pa čeprav sta si stala nasproti dva odlična strelca.
Po zadnjem uspehu, ki .je za nekatere pomenil. preporod Fiorentine, se je le ta vrnila iz gostovanja v Turinu praznih rok. Domačini tokrat res niso mogli izgubiti. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je bil Torino boljši nasprotnik, ki je imel več od igre in tudi priložnosti za povišanje.
Zmaga Injcrja v Rimu bo prav gotovo pomirila duhove pri ekipi iz Milana, ki letos ne more zaigrati tako, kot si želijo številni navijači.
Zastopniki Perugie so odslovili Lazio z več kot zgovornim 4:0. S tem pa ni rečeno, da bodo ti razpleti veljavni za končne, ker je na samem začetku tekme zadela petarda igralca Lazia Manfredoma, ki je moral z igrišča za tri minute.
Ko bo glavni nogometni sodnik, odv. Barbč dobil vso potrebno do kumentarijo od sodnika Micheloiti.ja, bo seveda tudi dokončno ukrepal.
V neposrednem obračunu za bolj solidno uvrstitev je Foggia odpravila Atalanto.
ga in drugega dne. privabil lepi število gledalcev, k; so z navdušenjem sledili raznovrstnim skokom tekmovalcev.
V ženski konkurenci je Američanka Ballard. pred Švicarko Engi in Angležinjo Ferguson.
Pri moških pa je slavil Švicar AVirth pred Američanoma Brooks-bankom in Rezcndcsom.
Švicarka Engijeva je zmagala ftidi v kombinaciji, kjer je prehi tela Sloanovo (Kan.) in Schmidtovo (ZRN). Pri moških pa je zrna gal Athans (Kan.), pred Rezonde-sopo (ZDA) irf Brooksbakom (ZDA). Jugoslovan Bonač je zasedel 19. mesto.
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LIGI
GORIČANI IZGUBILI PO PODALJŠKU
Zanesljiva zmaga tržaškega Hurlinghama, ki je doma odpravil Eldorado
84:76
SP V AKROBATSKEM SMUČANJU
Mia Lugi (Svi.) in Grej Athans (Kan.) zmagala v kombinaciji
KRANJSKA CORA - V tem kra ju se je v nedeljo zaključilo prvo tekmovanje za svetovni pokal v a-krobatskem smučanju. Na vrsti je bila najatraktivnejša disciplina to-vpstnega smučanja, ko so se tekmovalci pomerili v skokih. Zadnji dan tekmovanja .je z razliko prve-
Rolugna — Genoa Foggia — Ataianta LR Vicen/a — Napoli Milan — Verona Perugia —- Lazio Pescara — Juventus Koma — Intel’
Torino — Fierentrna Palermo — Catanzaro Pistoiese — Varese Sampdoria — Tarantu Prato — Giulianova Crotone — Noccrina
K V O T E 13 — 2.328.000 lir 12 —	111.100 lir
A - 1 LIGA Alco — Pagnossin (46:38, 70:70)
ALCO: Valenti 9. Raffaelli 9. Bion-zmagaia 2, Bcnelli 23. Cummings 35, Casanova 2, Arrigoni 4, Orlandi. Feni, Sena.
PAGNOSSIN: Savič 20, Ardessj 12, Bruni 4, Laing 22, Garret 12, Soro 2, Fortunato, Antonucci 2, Flebus 2, Poletti.
SODNIKA: Maggšora in Piceo iz j Rima.
PM: Alco 16:24, Pagnossin 12:16. PON:	Garret (60:64). Arrigoni
(74:74), Antonucci (74:74), Savio (78:76).
Po grdi in izredno razburljivi tekmi je moral goriški Pagnossin prepustiti obe točki v Bologni, kjer je Po enem podaljšku izgubil z sicer slabšim Alcorn. Goričani so si po-j raz povsem zaslužili, saj so igrali j zelo slabo in zagrešili celo vrsto napak. Kljub temu pa so imeli mož-, nest, da vseeno zmagajo, ko so ime-j II prav v zadnjih sekundah tekme na razpolago tri proste mete. pri stanju 70:70. Toda mladi Antonucci je zgrešil vse tri. zaradi česar. .je. bil polom potreben podaljšek. Bolbnj« čanj so v preostalih minutah zaigrali, nekoliko bolje od Pagnossina, katerega vrste je moral zaradi petih o sebnili napak zapustiti do takrat odlični Savio. in zmagali ,z osmimi točkami razlike.
IZIDI 15. KOLA Mobilgirgi - Fcrnet Tonic Perugina Jeans - Brili Emerson - Gabetti Alco - Pagnossin
Canon - Sinudyne Cinzano - Xerox
82:101
105:95
LESTVICA Mobilgirgi in Sinudvne
Gabetti.
22: Cinzano. Xerox in Perugina Jeans 16; Pagnossin 14; Canon 10: Brili 8; Alco 6; Emerson 4. PRIHODNJE KOLO (15. 1.) Kerne t Tonic - Alco; Gabetti -Canon; Brili - Emerson; Pagnossin -I Perugina Jeanes; Cinzano - Mobii-| girgi.	Marko
! 1
j'
75:74
89:83
82:88
84:76

V PROMOCIJSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Zopet praznih rok
Borovci so v nedeljo v gosteh izgubili z Inlerjem 1904
74:62
Inter 1904 —
(36:36)
INTER 1.904: Mosehioni 1. Palisca 12, Pascon 19, Blasi, Parigi 20, Kotsmann, 8, Micol 5. Zumin 9 Pit-tini.
BOR: Ražem 4. Oblak, Žerjal 12, Pertot, Koren 7, Klobas 24, Vatovec 5, Perco 2, German 8. Kncipp.
SODNIKA: Policastro in Forue-cori iz Trsta.
PM: Inter 1904 8:17 Bor 10:17
PON: Parigi (55:53), Mosehioni (61:54), Žerjal (01:68). Koren in Pascon (72:62). Izključen: German.
V šestem kolu promocijskega košarkarskega prvenstva so borovci v nedeljo v gostcli igrali proti In-
terju 1904 in so po predvidevanju tudi izgubili.
Resnici na ljubo. «olavi» s prikazano igro niso razočarali. V prvem polčasu so naši zastopniki bili domačinom povsem enakovredni. Ko pa je eden od sodnikov povsem neumestno izključil Maura Germana, ker na* bi baje zaploskal ob dokaj čudni odločitvi, pa so borovci bili v napadu nekoliko ne točni, kar so seveda spretni domačini v sredini drugega polčasa izkoristili. V tem delu tekme ie namreč Inter 1904 zbral prednost desetih točk, la jo je nato tudi strumno branil.
V Borovih vrstali je bolje od o-stalih zaigral Robert Klobas, ki je bil predvsem v napadu želo točen in se je uveljavil tudi pri lovlje-
nju odbitih žog. Ostali pa so igrali na običajnem nivoju.
Izidi mladinskih ekip
MLADINCI
Polet — Juventus Italsider — Kontovel KADETI Breg — Inter 1904 Bor — Fcrroviario B
NARAŠČAJNIKI SABA — Kontovel Servolana — Polet Bor — Inter 1904
DEČKI
51:58
104:78
A - 2 LIGA
Hurlingham — Eldorado 89:66 (43:37)
HURLINGHAM: De Vries 17 (1:3), Pateino 16, Baigueva 10 (0:1), Oeser 18, Mereghel 6 (2:2), Zorzenoti 4. Forza 7 (1:4). Scollni 9 (3:4), Ja-cuzzo 2, Ritossa. Trener: Petazzi.
ELDORADO: Cole 23 (3.6), Sfor-za, De Angelis 8, Manzoiti 5 (1:1), Antonelli 2 Enrico 20 (2:2), Janno-ne, Menielietti 8, La Guardia, Ban-diera. Trener: Asleo.
SODNIKA: Soavi iz Bologne in Ar-done iz Pesara.
PM: Hurlingham 7:14, Eldorado 6:9.
PON: nihče.
Hurlingham je po treh zaporednih porazih na doma PIO Hifeh premagal rimski Eldorado. Pričakovati je bilo izenačeno tekmo, tako pa ni bilo: Tržačani so kljub mnogim napakam z lahkoto odnesli obe točki. Rimljani so namreč v drugem polčasu povsem popustili v obrambi, tako da so do mačini z iahkolo uhajali na koš. Poleg tega ni Američan gostov Cole zaigral na običajni ravni: zadovoljil pa je mladi Enrico, ki je bil še predvsem v začetku zelo uspešen v napadu.
'V tržaški ekipi bi tokrat omenili zelo dober nastop Paternu, ki tokrat tli samo metal, ampak predvsem podajal.
IZIDI 14. KOLA	
Mecap - Jollycolombani	74:73
Hurlingham - Eldorado	89:66
Althea - Pintinox	100:85
Mobiam - Sapori	76:82
Chinamartini - Scavoiini	95:80
Gis - Vidal	86:88
LESTVICA 26 Sapori in
Altliea 26 Sapori in Mecap 20, Jollycolombani in Pintinox 16, Chi-naniartini 14. Mobiam. Hurlingham in Eldorado 12, Scavoiini 10, Vidal 6, Gis 4.
PRIHODNJE KOLO (15. 1.)
Vidal - Althea; Eldorado - Gis; Chinamartini - Hurlingham; Sapori -Mecap: Jollvcolombani - Pintinox; Scavoiini - Mobiam.
Marko
danes za koračev pokal
Cibona- Cinzano in Xero* - Beko
56:112
48:64
66:68
71:45
44:79
Kontovel — Libertas	34:54
	
■ f tj |	i 'J
	
Kot smo že poročali, je bila v soboto v Bologni velika kotalkarska revija, ki jo je letos že enajstič priredilo tamkajšnje športno združenje CAMST - UISP. Gostje letošnje revije so bili kotalkarji openskega Poleta, ki so se predstavili z gorenjsko polko in belokranjskim plesom. Izvedba Poletovih kotalkarjev je bila na izredni višini, zaradi česar so bili deležni ne samo največjega aplavza, temveč tudi enotnega mnenja, da je bil njihov nastop najboljši. Na sliki vidimo del športne palače v Bologni med nastopom Poletovih kotalkarjev. Reviji je sledilo kakih 6000 gledalcev, kar pomeni, da je bila dvorana v celoti zasedena
i.	—	1.	Baulado	2
		2.	Bisciiero	1
z.	—	L	Vultera	2
		2.	Syren	1
3.	—	I.	Giubilo	2
		2.	Garcia	2
4.	—	1,	Mautot	1
		2.	Ibisco	1
5.	—	1.	Dhrtlund	X
		2.	So url a d	1
6.	—	1.	Cntino	1
		2.	Cagliostro	2
			KVOTE	
12	—	7.886.395 lir		
1!	—		844.901) lir	
10	—		35.500 lir	
Po dolgem premoru bodo danes odigrali tekme 2i kola izločilnega dela Koračevcga pokala. Kot je znano tekmujejo v tem pokalu po štiri ekipo iz Italije in Jugoslavije. Na sporedu bo vrsta zelo zanimivih tekem, med katerimi, izstopata Xerox - Beko in Cibona -Cinzano.
ki .je slavil v Škofji Loki in s tem dohitel domačo ekipo Lokain-vest. IZIDI 9. KOLA
Fructal Obala	96:91
i »kainvest - Kras ,	93:114
Triglav' - Pomurje	99:66
Ježica - Vrhnika	115:57
Branik Rudar	84:83
EL kita Tri.-jv o	99-58
HOKEJ NA LEDU
PO ZMAGI NAD OLIMPIJO
18. državni naslov /a hokejiste Jesenic
JESENICE — V 13. kolu jugoslovanskega državnega prveastva v hokeju na ledu je bil- na sporedu peti derbi med Jesenicami iti Olimpijo. ki se je zaključil z zmago | Jeseničanov. S tem novim uspehom so si Jesenice že matematično za gotovi le 18. državni’ naslov, saj imajo šest točk naskoka, kar je za ostale nasprotnike nedosegljiva prednost.
V drugi tekmi tega kola je Kranj ska gora igrala, , y .. Zagrela,i neod ločeno, kar je seveda :y,a mlado kranjskogorsko	devičen uspeh.
IZIDI 19!” KOLA
Jesenice - Olimpija 8:3 (2:1, 2:2 in 4:0)
Medveščak - Kranjska gora 2:2
(0:1, 1:1, 1:0)
LESTVICA
Jesenice	13	II 0 2 131'40 22
Olimpija	13	8
Medveščak	13	5
Kranjska gora 13	1
5
7
U
67:61
53:71
34:126
V	nedeljo je bil v občinski telovadnici v Dolini novoletni ženski odbojkarski turnir, ki ga je priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji z namenom, da bi odbojko, pri nas zelo priljubljeno športno panogo, še v večji meri populariziralo. Turnirja so se udeležili ravenski Fužinar, Lučki radnik z Reke in pa izbrana ekipa ZSŠDl, ki so jo sestavljale odbojkarice Bora. Brega, Kontovela, Sloge in Sokola. Nastopiti bi moral tudi italijanski prvoligaš Volley bali iz Pordenona, ki pa je zaradi objektivnih razlogov moral svojo udeležbo odpovedati. Tako .je, žal, propadla zamisel organizatorja, da bi se poleg že ustaljenih stikov med zamejstvom in matično domovino porodili tudi stiki med jugoslovanskimi in italijanskimi klubi.
Fužinar je na tem turnirju za služeno osvojil prvo mesto. Odbojkaric z Raven na Koroškem res ni treba posebej predstavljati ljubiteljem naše odbojke, saj je vsem znano, da je najboljša slovenska ekipa. Čeprav so se Raveočanke tokrat predstavile s:. precej pomlajeno še stesrko, so bile najboljša ekipa nedeljskega turnirja. Predstavile so se kot homogena ekipa, ki razpolaga z naravnost izredno obrambo.
Lučki radnik sestavljajo mlade odbojkarice, katerim še manjkajo prave odbojkarske izkušnje. To je pa tudi povsem razumljivo, saj je ta odbojkarski klub še . zelo- mlad.
Izbrana vrsta ZSŠDl pa je še enkrat pokazala, da sicer razpolaga z dobrimi posameznicami, katerim pa seveda manjka uigranost in skupno treniranje.
Fužinar — ZSŠDl	3:0
(7, 11, 13)
Prva tekma je bila tudi tehnično najlepša vsega turnirja. .Naše igral ke sicer v prvem setu niso zaigra le dobro, povsem drugače pa je bi lo v ostalih dveh delih igre. Svojemu nasprotniku so bile povsem enakovredne. Stanje v točkah je bilo stalno izenačeno, le na koncu je bil Fužinar obakrat prisebnejši. V zadnjem setu so sicer igralke že vodile s 13:11, in osvojeni niz bi bil prav gotovo nagrada za prikazano igro.
Fužinar — Lučk; radnik 3:0 (7, 4, 9)
V	drugi tekmi je Fužinar brez večjega naprezanja odplavil reško ekipo in si s tem tudi priboriI končno prvo mesto.
ZSŠDl — Lučki radnik 3:1 (5, -13, 11, 5)
Ta tekma je bila vsekakor naj slabša iz nedeljskega turnirja. Pre
VeJik''	aLJiLLiJV1 -_!■_i'_Jliii
o jjbdčerijevliu'ij,č‘ nasprothika bi naše fgralite’ lahko drago sialo. Prt
gladki'zmagi 'v prvem setu je Lučki radnik,' 'itfčdOsfeftr žrtrtidi ‘ftapkk' -n*1 spiotnika visoko povedel z 11:4. I gralke ZSŠDl so prepozno reagirale. kar jih je stalo set. Tudi v nadaljevanju je bilo stanje vse do rezultata 11:11 izenačeno, nakar so slovenske igralke prevzele vajeti i gre v svoje roke in osvojile set, zatem pa še srečanje.
Po skupnem kosilu ,jc bilo na vrsti nagrajevanje. Fužinar je za
Komentar Mirka Novosela
DANAŠNJI SPORED
A SKUPINA
Partizan (Jug.) - AEK Atene (Gr.) Nica (Fr.) - Emerson (It.)
B SKUPINA
Inter Slovan (ČSSIl) • Bosna (Jug.) Scavoiini (It.) , Berck (Kr.)
C SKUPINA
Xerox (It.) - Beko (Jug.)
Hagen (ZRN) - Juventjjd ($p.)
D SKUPINA -Resovia (Polj.) Moderne (Fr.) Cibona (Jug.) - Cinzano (It.)
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Zmaja sežanskega Krasa v Škofji Loki
Tekme 9. kola slovenske košar karske lige niso prinesle na vrhu lestvice nobene spremembe. Vse vodeče peterke so zmagale, do dveh točk je prišel tudi sežanski Kras,
Predvsem kakovostna igra
Značilnost 12. kolti prve jugoslovanske košarkarske lige so bile. odlične tekme na raznih igriščih. Predvsem dve srečanji sta navdušili gledalce, srečanji v Ljubljani in v Sarajevu.
Pred 7.000 gledalci je Partizan v Sarajevu dokazal, da je trenutno. najboljša jugoslovanska ekipa. Neustavl jiva dvojica Dalipagič - Ki-čanovič je tudi tokrat blestela. Dalipagič je namreč dosegel kar 43 točk; Kičanovič pa 34.
Proti lema nasprotnikoma je bila Bosna brez moči in tako je Partizan, po izredno dragoceni zmagi v prvem kolu v Ljubljani proti Brestu, dosegel še la izredno važen uspeh.
Z zmago nad Bosno je Partizan povsem sam na vrhu lestvice in bo to mesto tudi po prvem delu prvenstva obdržal, saj se bo v prihodnjem kolu doma spoprijel z reškim Kramerjem.
Druga prava poslastica tega kola je bila tekma v Ljubljani, kjer sta se spoprijela Brest in Cibona. 'Zagrebčani so bili večji del tekme enakovredni domačinom in so tudi vodili. V zakljuc nih minutah • pa so bili čosič in tovariši prisebnejši in so tako zasluženo zmagali. Gre omeniti, da so ljubljanski navijači, ki so (jo zadnjega kotička napolnili halo Tivoli, lahko uživali ob veliki košarkarski predstavi.
Za veliko presenečenje tega kola pa je poskrbel Radnički POB. ki je v Valjevu premagal Metalac. Beograjčani so n lem prvenstvu doslej razočarali, a v tem kolu so pokazali, da lahko v nadaljevanju lige pokažejo še marsikaj in lepo priložnost za to bodo imeli že v nedeljo, ko se bodo pred TV kamerami, spoprijeli v Beogradu z Bosno.
Za delno presenečenje pa velja omenili še ponovni spodrsljaj Beka. Zadrčani so tako osvojili še eno pomembno zmago in so tako visoko na lestvici, Beko,	za katerega	je	zopet zaigral 'Zižič,
ki je med drugim dosegel kar	40 točk, pa	je	trenutno na	izredno
nevarnem položaju na lestvici.
V ostalih tekmah pa ni prišlo do. večjih presenečenj.
Ro tem kolu je tore) stanje na lestvici jasnejše. Vodi Part i zan, Sledi kopica ekip, ki se bori za državni naslov. Na dnu pa je Radnički FUB napravil lep korak naprej po poli do rešitve pred izpadom.
Rabotnički in Dalvin sla pa praktično	že	v nižji ligi,	Borac,
Kvarner in Beko pa se bodo	verjetno za	obstanek borili	r kva-
lifikacijah.
IZIDI 12. KOLA
V	LJUBLJANI: Brest — Cibona Zagreb
V	SPL,ITU: Jugoplastika — Rabotniški Skopje Na REKI: Kvarner — Dalvin Split
V	VALJEVU: Metalac - Radnički FOB Beograd
V	BEOGRADU: Beko - Zadar
V	BEOGRADU: Crvena zvezda — Borac Čačak
V	SARAJEVU: Bosna — Partizan Beograd
93:85
97:90
105:89
95:99
100:110
101:87
102:107
LESTVICA
Partizan 20; Bosna. Jugoplastika in Brest 18; Cibona, Zadar in Crvena zvezda 14; Metalac 12: Radnički FOB in Borac 10; Kvarner 8; Beko 6; Rabotnički 4; Dalvin 2.
PARI PRIHODNJF-KA KOLA (14.1.)
Zadar - Metalac. Borac - Beko. Rabotnički - Crvena zvezda,
Cibona Jugoplastika, Dalvin - Brest, Partizan - Kvarner, Radnički FOB - Bosna (v nedeljo po TV).
pi vo mesto prejel pokal ZSŠDl. ** drugo mesto je pokal dežele Furlanije Julijske krajine šel ekipi 7.S ŠDI, za tretje mesto pa je Lučki rada , nik prejel pokal občine Zgonik-Branka Tušek (Fužinar) je kot naj’! boljša igralka prejela pokal Primora I skega dnevnika. S plaketo dolinsk® I občine je bila nagrajena Silva Papič ( (Fužinar) kot najmlajša igralka, < plaketo ZSŠDl pa je prejela Mari’; jana Ropac kot najboljša igralka v | svoji ekipi. Za najpnžrtvovalnejšo j igralko v domači ekipi so proglasil' ] Eriko Mesesnel, ki je prejela knjiži no nagrado, dar Tržaške knjigarne,j Ob koncu se je organizator s plaketo SKGZ spomnil š? na predsednika pokrajinskega odbora FIPA\' Domenica Jacolina, ki ob vsaki od- J bojkarski manifestaciji rad pomač* ( slovenskim klubom in organizacijam; 1 Na turnirju so nastopile naslednje ' igralke:	'j '
FUŽINAR: Tušek, Godec. Ledi" j nek, Lipovšek, Štruc, Popič, Stanka, ^ Arik. Janšek.	I,
ZSŠDl: Glavina, Mesesnel, Kalan, , Hrovatin. Rupel. Kralj. Grgič, Križ’; , mančič. Čuk. Daneu, Trenta.	t
LUČKI RADNIK: Pavič, Devčič t Ujčič, Segulin, Omilinovič, Vidmar«;r Ropac, Botkovič.	i 1
INKA ]
Jugoslavija izključena
Jugoslovansko odbojka,reko zvezd je doletela še ena velika nepfije1' nost. Glede na to, da se je OSJ odpovedal udeležbi na zadnjem svetovnem pokalu na Japonskem, je '-1' vršni odbor FIVB diskvalificiral J*1’ gosiavijo. To je' bil' že tretji pi-imdm da se OSJ odpove nekemu velikem'1, tekmovanju: najprej svetovnemu p'" venstvu članov v Mehiki leta 1974, ženska- vrsta na kvalifikacijah za nastop na OI v Montrealu in končna svetovnemu pokalu oktobra lani. T* ko je možno, da Jugoslavija ne bo mogla igrati letos na svetovnem prvenstvu v Italiji septembra meseca-
Predsednik OSJ Boge Sotirovski S* bo moral na sestanku izvršnega od’ bora FIVB. 12. in 13. januarja, zagovarjati v Lucernu, da bi obrazi0' ž l odsotnost Jugoslavije na zadnje"1 turnirju na Japonskem.
To je še en dokaz, kako slabo P°" sluje administracija OSJ, ki si d°' kaj poceni zapravlja težko piridob'; ljend ugled v mednarodni areni. . j
•1111111111111111111111111111 ut n ti iti h n timi ut it m mi
ITALIJANSKA
NOGOMETNA PRVENSTVA
i - >rt-
A LIGA
		'••'-D5TDT- iS. KOLA	t. .-m
Botogn d''2 Genoa	2:1
FoJgla 3’Jfljaiahta	1:8
Vicenza Napoli	0:0
Milan - Verona	1:1
Perugia - Lazio	4-fl
Pescara - Juventus	1:2
Roma Inter	-1:2 J
Torino - Fiorentina	1:0
LESTVICA	
Juventus 19; Milan 18;	Tori"0’
Vicenza 17; Perugia 16; Napoli 1" ter 14; Lazio. Verona 13; Fotrgi* 12: Genoa, Ataianta. Roma II: F'0' rentina 8: Bologna Pescaro 7. “j
PRIHODNJE KOLO (15.1.) I Ataianta - Torino, Fiorentina ' Pescara. Inter Genoa. Juventus '( Roma. Lazio - Milan. Napoli -logna, Perugia - Vicenza, Verona ' Foggia.
B LIGA
IZIDI 17. KOLA
Ascoli - Monza	LO
Avellino - Sambencdettese	2:1
Bari - femana	1:1
Brescia - Cesena	3:1
Como - Modena	1:1
C rc mo ne se - Lecce	1:1
Palermo - Catanzaro	1:1
Pistoiese - Vaijese	2:2
Rimini - Cagliari	3:1
Sampdoria - Taranto	4:0
LESTVICA
Ascoli 31: Ternana, A velimo	:
Lecce. Brescia. Sampdoria. Tara"' to 19: Bari, Palermo 17: Samb*6',! nedettese. Monza. Rimini, Catanzaro, Varese 16: Cesena 15; C*' gliari, Como. Cremoriese 14; M°' dena. Pistoiese 19.
PRIHODNJE KOLO (1,5,1.), Brescia Ternana, Cagliari -vellino Catanzaro - Rimini. C e"6' ha - Como. Cremone.se Palenn°’| Lecce. - Taranto, Modena 5 Bari Monza 'PistdieV.e. Samh°n-'dettcSe Varese, Sampddria - Asc;o!i. j
C LIGA *

IZIDI 17. KOLA
Alessanriria Biellese Audace - Treviso Bolzano • Novara Mantova Piacenza Omegna - I.ecco Padova - Trento Pro Vercell' - Udinese
1:1
2: L
(!:«
1:8
1:3
0:2
S. Angelo Lod. - Pro Patria 0:8 (
Seregno - Pergoercma Triestina - Juniorcasale
0:2
0:0
LESTVICA
Juniorcasale, Udinese 25; Piac""’ za 24; Novara 21; Treviso. Bie>' lese 20: Mantova. S. Angelo Lod-'« Triestina, Trento 18; Padova. Lc°' co. Pergoercma 16; Bolzano l->’ Alessandria 14; Pro Verceili, Pd’ Patria 13: Omegna 12; Audace Seregno 13.
PRIHODNJE KOLO (15.1.)
Biellese - Seregno. Juniorcasale' Mantova. Lecco - Pro Verceili, N°' vara - Triestina. Padova - Piace"'. za, Pergocrema . Audace. Pro P"' tria - Bolzano .Trento Omeg""’ Treviso - Alessandria, Udinese -Angelo Lod.
II
nogomet
C LIGA
) Triestina ni izkoristila :J priložnosti za zmago
Tudi tokrat je bil tržaški napad jalov
la-7,S
id- T
ik. Triestina — Juniorcasale 0:0
a{ ,JRIESTINA:	Bartolini, Berti
ke M-fanca 82. min.), Lucchetta, ij ri Pezzopane, Salvadori, An-. areis. Fontana, Dri, Trairfni, Mar->a’ cohni.
1*1* I
v	JUNKJRCASALE: Anzolin,	Aimo-
jšo p' •Zerena> Tormen, Fait, Dadnese, iili vf . 1 * Legnani, Schingaglia (Della iž-	?°lca), Palladino, Ascagni.
le.	SODNIK: Colasanti (Rim).
U-	GLEDALCEV: 8.00«
ni-. TCOTI: 7:4
^ Devetdeset minut stalne terenske i	n' kilo dovolj Triestini za
0	sega prestižne zmage proti	vodil-
111 n? jes^vici Juniocasaleju. Neb-0*: Y°Cen 'z'd sicer ni nepravilen, toda
nestina je bila brez dvoma nevar-(li- ®Jsa- čeprav je bilo strelov na vra-:0.	veterana Anzolina bolj malo. Prav
jalovosti tržaškega napada ,n, n je kliuč celotne tekme. Triesti-ii- a Je ustvarila veliko število akcij, . s,e Pj so bRe- običajno, počasne, id te* so. s°i'dni gostje brez večjih T av. zapirali prostor v obrambi. ' ltJjjSk' naPadalci so tako le red-m prišli do žoge, edine dobre
1	vil; n0Sti pa 50 v naSlici zaPra"
Tudi gostje se niso najbolje izkazali. V obrambi so sicer igrali solidno, čeprav niso imeli težjega dela, protinapadov pa so izvedli za prste ene roke. Lucchetta. Berti in Pezzopane so popolnoma nadkri-lili piemontske napadalce, ki sicer slovijo za najboljše strelce letošnjega prvenstva. Nasploh pa je tržaška obramba s Salvadorijem na čelu 0-digrala letošnje najprepričljivejše srečanje.
Kronika je precej skromna, saj je bil ritem tekme precej počasen: v 20. min. je Andreis z glavo odbil predložek Marcolinija, žoga pa je zletela za' las mimo vratnice. Pred koncem polčasa je priložnost imel še Dri, ki je nerodno zapravil dobro podajo Andreisa. Gostje so bili nevarni le v 34. min. ko je po napaki Salvadorija tržaški vratar ostal sam pred napadalcem Ascagnijem, ki je zgrešil prazna vrata. V drugem polčasu je bila premoč Tržačanov izrazitejša, priložnosti pa sta zamudila Dri, ki je slabo streljal z glavo in Franca, ki je nekaj minut pred koncem meter pred gol-črto (!) poslal žogo nad prečko in tako zapravil stoodstotno priložnost.
A. K.
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Pomembna zmaga Primorca na račun Zarje
Juventina ni izkoristila priložnosti - Hud poraz Gaje - Breg napredoval na lestvici
Primorec — Zarja 1:0 (0:0)
PRIMOREC: Maglica, Angel Mil-' kovič, Štoka, Mauro Kralj II., Marko Kralj, Edvin Kralj, Valter Milkovič, Možina, Denich, Bruno Križ-mančič, Mauro Kralj I., 12 Pava-tich, 13 Igor Kralj.
ZARJA: Puzzer, Križmančič (v 30. nin. d.p. Rudi Marc), Ivo Grgič, Žagar, Vojko Križmančič, Sa-mese, Jakopino, Terčon, Metlika, Ražem, Darko Grgič, 12 Saul.
STRELEC: v 5. min. d.p. Denich.
SODNIK: Sirotti iz Trsta.
GLEDALCEV: približno 250.
Slovenski derbi med Primorcem in Zarjo je pritegnil na rob tre-benskega igrišča veliko število gledalcev, ki so tokrat prišli na svoj račun, saj so prisostvovali lepi, bor beni in enakovredni igri obeh enajsteric. Obe ekipi sta na igrišče stopili z okrnjeno postavo, tako da sta pred te' mo morda računali na remi. Domačini pa so pospravili obe točki, ker so bili bolj prepričani v svojo zmago.
Že od samega začetka sta se ekipi zavedali važnosti tekme in sta igrali tako večinoma na sredini i-grišča. Okoli 20. minute se je nudila Brunu Križmančču priložnost, ko je sam pred vratarjem Zarje streljal prenaglo, tako da je bil
*,,,,,,',,i,itiimiiniiiii1i,lilltlii,Mllitil,iiiiiiinmiiiiiin miiimiiiiiiiiii ■iiiiimuni illlMiiiilMimiiini mn iiiiim.Miiinii" i M umil i iMiiiiiilimniiimiimiitM »iimitll
"* ni
nogomet
V 3. AMATERSKI LIGI
Vesna nadaljuje s serijo pozitivnih izidov v gosteh
ta jc odvzel šibkemu Rozzolu obe točki - Remi Mladosti in poraz Sovodenj
C°S — Vesna
VESNA: Kapun,
0:2 (0:1)
Skrem, Tence,
Zucca II., Carmeli, Russi-
gr.an -•
pnbac _
|r^a5ja Vecchio; Germani, Zucca L,
Zeboehin, Sluga, Ligotti, lyppat‘c°, Dalle Aste, Kocjančič, t, “'ne, Amuleti, Auber, De Cesco,
■ Usetich.
STRELCI: v 18. min. p.p. Germa-
snrvC?' min' dP- Rustja.
SODNIK: Zega iz Trsta.
esna nadaljuje s serijo pozitiv-li lz,dov v gosteh, saj je v nede-Po ppPPčinutl 8'udko odpravila eki-^S. Križani so s prikazano igro li u,v°Wh nasprotnika «p nadigranih 0 taktično, kot kondicijsko. Zad-zaLS * * * *„re6,an-ia pa Potrjujejo, Kj?s, Je ,ria kriza kriške enajsterice le spr)rnin, če igralci zaigraj« s po-So Dualnostjo, to so tudi storili in n-iiz 0 že v uvodnih potezah prvega a.Sa ustvarili nekaj izredno i-
šlo a,! p' Možnosti. V 18. min. je pri-| mn0g0 boljši, če ne Dl na celotno p-'da|	zadetka: Vecchio je , raZp0i0ženJe ekipe vplivali raznovrst-
pitn stroig° Germ:;n|jn, ki je z le-j tli nmanji faktorji'in nekatere po-iinov rm Ukanu-, vra at'Ja xd0™ škodbe. Naj omenimo, da je Kras
ko^k'tna ■ aVu-f t tekma 56 kar v nedeljo radi " ’ Je bl1 v 34 mln- p p' za_ ki ip vpri Vse •ll®ovar.ianja izključen Skrem. v' l J® kazalo, da bo Vesna zašla nj u, težave, vendar sp si Križa-Usta^v ■ °P«mogli, nasprotnika za-dvoiii- 'n v tV. min. d.p. čelo po-1 z R-ustjo. Nasprotniki so u-Prvi«e^a Rapi'na’ k' ie b'' tokrat
enosmerno, saj so krasovci nenehoma oblegali vrata Rozzola in si u-stvarili več zrelih priložnosti, do zadetna pa je prišlo okrog 35. minute, ko je Verša z močnim in natančnim strelom preusmeril žogo v nasprotnikovo mrežo.
Takoj na začektu drugega dela igre je M. Milič povišal rezultat na 2:0, minuto zatem pa je Trampuž povzročil »slikovit* avtogol, kar je gostom za nekaj časa vrnilo zaupanje v lastne moči. Vendar le za kratek čas. Kras se je zopet pognal v napad in dosegel svoj tretji zadetek s Coljo, Rozzol pa je nekaj minut kasneje z dvomljivo enajstmetrovko spet znižal rezultat, Naj o-menimo., da tpliko nevarnjh strelov Krasovih napadalcev na nasprotnikova vrata že dolgo nismo videli.
Po -prvem delu prvenstva torej lahko že naredimo obračun letošnjih nastopov Krasa, ki je vsekakor zadovoljiv, vendar bi bil lahko še mnogo boljši, če ne bi na celotno
je
slpjri ,sen 90 min. na igrišču, od-naJze.mn,° zaposliti in tako je Ves-fočki UŽeno °^nes*a obe dragoceni
1 1
1 '
n
o
:i
2 n 2 0
en'
iel'
)(L
ec-
15:
z,-0
IH
le' vjo-en-n'
n«.
S.
*"as ~~ Roizol
j5AS:
. Kras je
M. K.
3:2 (1:0)
Škabar, Šegina,
Skupek,
Košuta,
Milič, Verša, Rebula (Žu-
arnPuž, Košuta, Blazina, Colja,
nast0D'i'|e 1X1 večkratnih neuspešnih celotn Venčarle ponovno prišel do Su ; ega izkupička. Po dolgem ča-iziPm„n,astQpil v popolni postavi, z Celotne* Miliža in to se je v igri te v v683 m°štva tudi poznalo. Žr-ekina roSa ->e bila v nedeljo slaba lestviri	ki' tudi zadnJa na
Po nanln Je Prisla do zadetkov bolj Sinaj K jučju kot pa po lastni za-
Ptvem polčasu je igra potekala
slugi.
_____vodil strokovnjak Softič,
ki je verjetno u.ifroju ekipe dal dokončno lice. Upati je, da bo nadaljevanje prvenstva za Kras še uspešnejše, saj si fantje to zaslužijo, kajti dokazali so, da ne zaostajajo prav za nobeno ekipo tretje amaterske hge.
B. š.
Mladost — Pro Farra 2:2
(0:1)
MLADOST: Silvan Ferfolja, Bet-tini, Pahor (v 46. min. Ferletič), Barbana, Ladi Gergolet, Marizza, Rusin, Eugen Ferfolja, Aldo Gergolet, Nardon in Gellini. .
PRO FARRA: Furlan, L. Brurnat, Monticolo, Trentin, Agrumat, Spes-so, Visjntin, Blasori, Marega, Donda in Bressan,
SODNIK: La Vita iz Tržiča.
STRELCI: v 1. min. Silvan Ferfolja (avtogol), v 48. min. Nardon, v 61. min. Bressan, v 75. min Marizza.
Članska ekipa Mladosti iz Doberdoba je v zadnjem kolu prvega dela prvenstva 3. amaterske lige na domačih tleh remizirala z zelo skromno enajsterico iz Fare. Mladost je
strel sicer močan, a previsok. Kmalu nato se je izredna priložnost nudila Zarji. Pred trebenskim vratarjem se je ustvarila gneča in vnel se je boj za žogo. Ta je prišla do Darka Grgiča, ki je silovito streljal, a žoga se je odbila od vratnice, nakar so domači branilci rešili.
V drugem polčasu so začeli Tre-benci napadati in v 5. minuti jim je tudi uspelo povesti. Iz kota je ka-
tokrat zaigrala zelo slabo, bodisi v obrambi, saj je dobila kar dva gola od ekipe, ki sploh ni imela napada, bodisi v napadu, kjer sta bila odsotna Karel in Gabrijel Ferfolja in igra je zelo šepala.
Gostje so povedli že v prvi minuti in to z avtogolom, ki ga je zakrivil snm vratar Silvan Ferfolja. Domačini so seveda skušali remizirati, a jim ni uspelo vsiliti lastne igre, tako dr. nismo v prvem polčasu videli niti eno priložnost.
V drugem polčasu je nezanesljivega Pahorja zamenjal Ferletič in to se je tudi poznalo v napadu. Že v tretji minuti je Ferletič preigral o-brambo gostov, odlično pedal Nar-donu, ki je brez težav remiziral. V 15. min. se j« zopet izkazal Ferletič, ki je naredil podobno akcijo, gostje pa so, ga tokrat zrušili, sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero pa je Nardon zgrešil. Gostje pa so minuto kasneje v protinapadu povedli z Bressanom. Izgledalo je, da bo morala Mladost tudi tokrat prepustiti nasprotniku celoten izkupiček, a Marizza je v 75. min. z odličnim strelom izven kazenskega prostora zopet remiziral iri izid je ostal do konca srečanja ne4>rem?njen.
- F. G.
Azzurra — Sovodnje 2:1
Naraščajniki
San Marco - Juventina	9:0
Fossalon Mladost	2:0
nogomet
Začele priprave Olimpije
' LJUBLJANA — Nogometaši ljubljanske Olimpije so. pod vodstvom Braneta Elsnerja začeli prvi del priprav za spomladansko prvenstvo. S priznanim slovenskim nogometnim strokovnjakom delajo trenerji Be-čejac, Srbu, Jovičevič in Rogič.
Na pripravah je 22 igralcev, med katerimi so tudi trije mladi igralci iz ljubljanskih centrov. Utegne se zgoditi, da bo 01imp:jo v tem kratkem prestopnem roku, okrepil še kak nogometaš od drugod.
Letošnje priprave za spomladanski del prvenstva so se pričele 5. januarja in so izredno zahtevne.
Po seriji 14 pozitivnih nastopov je vodeča ekipa Libertasa prav v zadnjem kolu zimskega dela prvenstva 2. amaterske lige doživela proti Aurisini prvi prvenstveni poraz in tako morajo Tržačani deliti naslov zimskega prvaka s presenetljivo e-kipo Campanell, ki je tudi solidni Ed. Adriatici iztrgala dragoceno točko.
Spodrsljaj in delni spodrsljaj vodeče trojice je izkoristila Opi-cina, ki se je z gladko zmago nad Gajo približala trojici.
Do pomembne zmage je prišel tudi Primorec, ki je v vzhodno-kraškem derbiju z golom Deni-ča (v drugem polčasu) premagal Zarjo in s tem zadal Bazov-cem hud udarec, saj 'je s tem Zarja zdrsnila na 14. mesto začasne lestvice.
Bazovce je namreč prehitel tudi Breg, ki je prav v zadnjih minutah igre z golom Iva Stema-da premagal Edero v dokaj razburljivem finalu, saj je po golu prišlo na igrišču do ostrih protestov nogometašev Edere, tako da ni znano, ali je sodnik odpiskal konec tekme ali pa prekinil srečanje.
O ostalih izidih naj omenimo ponoven poraz (tretji v tem prvenstvu) Costalunge proti S. Marcu in presenetljivo zmago Zaul z avtogolom proti Op. Supercaffe. Povsem preseneča tudi beli izid Rosandre proti Fla-miniu, kar jasno potrjuje, da e-kipi iz Boljunca letos ne gre.
IZIDI 15. KOLA
Zaule - Op. Supercaffe	1:0
Ooicina - Gaja	3:1
Flaminio - Rosandra	0:0
, Ed. Adriatica - Campanelle 1:1 Breg - Edera	1:0
Primorec - Zarja	1:0
Libertas - Aurisina	0:1
S.	Marco - Costalunga	2:1
LESTVICA
Campanelle in Libertas 21; Ed. Adriatica 20: Opicina 19; Costalunga, Primorec in San Marco 17; Aurisina 15; Zaule 14: Breg, Rosandra, Op. Supercaffe in Gaja 13; Zarja 12; E-dera 9; Flaminio 6.
PRIHODNJE KOLO (15. 1. 78)
Flaminio - Op. Supercaffe
Campanelle - Zaule
Gaja - Breg
Libertas - Primprec
Aurisina - Edera
Opicina - S. Marco
Ed. Adriatica - Costalunga
Rosandra - Zarja
B. R.
uvrste med najboljše ekipe na lestvici.
Bruno Križmančič
Breg — Edera 1:0 (0:0)
BREG: Ghersinich, Rodella, Kre-vatin, Dagri, Melon, Cadenaro, Br-žan (Krmec), Križman, Samec, Pe-roša, Stemad.
EDERA: PintarelTi, Basez, Pa-gnut, Demarčhi, Gardel, Oldani, Starace, Denich, Vattovani, Peta-gna, Bonnes, Carbonare.
SODNIK: Sarti.
STRELEC: v 86. min. Stemad.
Po dvotedenskem premoru se je Breg spoprijel z Edero, ki sodi med slabše ekipe prvenstva. V vrstah Brega je med tem časom prišlo do zamenjave trenerja, saj je Potassa ni. klopi nadomestil Mondo, ki je že v prejšnjih prvenstv:h vodil Bre govo prvo ekipo. Pravilo, da' ko se zamenja trener, ekipa tudi zmaga, je še enkrat držalo.
Tekma sama je bila zelo važna za obe moštvi, predvsem zaradi slabega položaja obeh na lestvici. Temu lahko doidamo še precejšnjo živčno napetost nastopajočih in veter, pa je popolnoma razumljivo, da je bila tekma na nizki tehnični ravni in ece; dolgočasna.
V prvem polčasu je burja pihala
gostom v hrbet in so verjetno pokazali večjo povezanost od domačinov. Po odmoru pa so «plavis> odločno prevzeli vajeti igre v svoje roke in dovolili nasprotniku le neučinkovite protinapade. Do ključnega dogodka tekme pa je orišlo pet minut pred koncem, ko je Sternad dosege: gol za Brc';. Branilcu Edere Basezu sodnikova odločitev, da zadetek prizna, očitno ni bila po godu in je jezno udaril sodnika s pestjo: slednji je takoj prekinil tekmo.
Vsekakor je gotovo, da si je Breg priboril pomerr>\ o par točk in tako izboljšal svoj si. ne preveč rožnat položaj na lestvici.
Jolo
Juventina — Torre 0:1 (0:0)
JUVENTINA:	Plesničar, Nanut,
Tomažič, Mikluš, Čevdek, Lorenzon, Devetak, Russo, Radikon, Manin, Gomišček, 12 Spessot, 13 Taučar.
TORRE: Braida, Moimas, Bian-chin, Calligaris, Canciani, Bazzeo, Puntin, Gonella, Del Ben, pirotto, Dean.
STRELEC: v 18. min. d.p. Gonella.
Juventina je na domačem igrišču zopet okusila grenkobo poraza. Nedvomno bi bil rezultat z remijem pravičnejši, saj so bili štandrežci vseskozi povsem enakovredni go-
HlllllllllllllllltUlllltlMIHHIIIMIIIIIflMIIIIIiniKflMIlflMrillllllHIItllllllllllllllllllMIIIIIItlUUIIIMmiHllllllllll
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL
Stenmark zmagovalec že sredi tekmovanja
Pokal si je zagotovil predčasno ■ Med dekleti je Morerodova osvojila včerajšnji veleslalom
netan Valter Milkovič poslal visoko žog'- pred vrata Puzzerja. Strel je bil zelo dolg, tako da je prispel na elavo Denichu, ki je čakal kot zadnji napadalec in neubranljivo premagal Zarjo, Od tedaj dalje so se Bazovci pognali z vso silo v napad, da bi prišli do remija. Primor-čeva obramba je dobro držala in c 'bijala vse poskuse Bazovcev. Napadalci pa so se podajali v protinapade, ki so resno zaposlili Zarjine branilce. Bolj je čas mineval, bolj so Bazovci pritiskali na trebenska vrata. Ker jim ni nikoli uspelo priti v bližino Maglice, so se posluževali strelov od daleč. Bili pa so vedno netočni le močan strel Iva Grgiča je bil nevaren, a tudi ta je konča’ za las previsoko. Do konca tekme ie domača obramba še stisnila zobe in tako uspela obdržati miuimp’ prednost. Sodnikov tri kratni žvižg je bil za Trebence razveš' Jiv, saj jim ta zmaga omogoča, da se po prvem delu prvenstva
ZWIESEI. — Ingemar Stenmark je | z včerajšnjim slalomom v Zwieslu, ! veljavnim za svetovni pokal, opravil [ podvig, ki bo ostal še dolgo v smučarskih analih: ne samo zato, ker je že tretjič zaporedoma osvojil svetovni pokal, ampak predvsem zato, ker mu je to uspelo po seriji devetih zaporednih zmag že dva meseca pred zaključkom tega tekmovanja, ko morajo opraviti tekmovalci še več kot polovico nastopov.
Velik uspeh je včeraj slavila tudi italijanska ekipa, ki je uvrstila kar pet svojih tekmovalcev med prvo deseterico, zlasti pa je presenetil mladi Bernardi, ki se je uvrstil celo na drugo mesto.
Jugoslovan Križaj tokrat ni imel sreče in je že v prvi vožnji odstopil. Lestvica slaloma:
1.	Stenmark (Šve.)	112”39
2.	Bernardi (It.)	113”50
3.	Mahre (ZDA)	113”56
4.	Gros (It.)	H3"63
5.	Allig (Švi.)	U4”12
6.	Steiner (Av.)	114"17
7.	De Chiesa (It.)	114”32 !
8.	Ndckler ((It.)	114”38
9	Navillord (Fr.)	114 "56
10.	Bieler (It.)	114 "68
11.	Wenzel (Liecht.)	114”82
Heidegger (Av.)	115”39,
Kaiwa (Jap.)	115”75
Radiči (It.)	,	115”80
Bachleda (Polj.)	116"00
Burini (It.)	H6 ’01
Strel (Jug.)
stom. Številne gledalce je tekma vsekakor -zadovoljila.
V začetnih minutah je bila igra enakovredna in ni bilo nevarnosti v kazenskih prostorih. Prvo zrelo priložnost za gol je imel mladi Ven-če Devetak (ki je igral prvič v članski ekipi) ko se je znašel sam pred vratarjem in streljal mimo vratnice. Pet minut kasneje je tudi Gomišček zamudil stoodstotno priložnost, ko se je tudi on znašel sam pred vratar-
12.
13.
14. 15 16. 24 25.
Zibler (Jug.)
LES DIABLERETS — Švicarka Morerod je osvojila ženski veleslalom v Les Diableretsu, ki je veljal za svetovni pokal.
Na lestvici za svetovni pokal pa še vedno vodi Avstrijka Annemarie Moser - Proll.
Lestvica veleslaloma:
1.	Morerod (Švi.)	2’59”31
2.	Wenzel (Liecht.)	3’01’ 73
3.	Eppel (ZRN)	3’02”62
4.	Serrat (Fr.)	3’02’’63
5.	Solkner (Av.)	3’03’ 59
6.	Konzett (Liecht.) -	3 03 95
7.	Moser - Proll (Av.)	3 04 03
8.	Kreiner (Kan.)	3"04’"29
9.	Nadig (Švi.)	3 *!91,3n
10.	Kaserer (Av.)	3 04 89
26.	Gatta (It.)	3 09, 37
28.	Matous (Iran)	3 09 54
PLAVANJE
IZ ZDRUŽENIH DRŽAV
Priznanje Rogošini
Najboljšemu jugoslovanskemu plavalcu vseh časov, maratoncu Veljku Itogošiču je svetovna federacija profesionalnih plavalcev maratona izrekla največje priznanje. Federacija, ki ima sedež v Chicagu je sporočila, da je njegov jadranski plavalni podvig pod imenom «Po brazdah partizanskih ladij*, razglasila za svetovni rekord etapnega plavalnega maratona. «Vaše 29-dnevno plavanje s poprečno, ,ptštpo, 8,4 milje, n« dan in s samo p:t,imi dnevi počitka vas postavlja* — je rečeno v pismu, «v kategorijo največjih plavalce v zgodovini tega športa. Vaše ime bo uvrščeno v spisek velikanov plavalnega športa v znameniti dvorani plavalcev v ameriškem mestu Lauder-dale na Floridi.*
Veljko Rogošič je bil v svoji bogati karieri 142-krat prvak Jugoslavije, 51-krat je porušil jugoslovanske rekorde, štirikrat je bil absolutni svetovni prvak v plavalnem maratonu, pred dvema letoma je bil z maratonskim plavanjem na odseku Split - Vis proglašen za svetovnega rekorderja v dolžini plavanja, predlanskim za najbolj vzdržljivega maratonca in zdaj torej za svetovnega rekorderja etapnega plavanja.
Pričakujejo, da bo Rogošič letos poskušal preplavati brez počitka do zdaj najdaljšo progo od Pulja do Riccioneja in postaviti svetovni rekord s tem, da bo v obeh smereh preplaval Le Manche.
Jure Pengov
BOKS
CIUDAD MEXlCO - Predsednik WBC je sporočil, da se bo Jugoslovan Mate Parlov, svetovni prvak pol-težke kategorije, moral v roku 90 dni pomeriti z Britancem Johnom Ccntehcm
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA Matteos - Hrast
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva 2. amaterske lige je štandreška Juverttina zopet izgubila in to na domačih tleh s solidno enajsterico Torre ja. Juventina ni zaslužila tega poraza, saj je ustvarila štiri velike priložnosti, katerih pa niso znali napadalci izkoristiti. Gostje pa so dali slučajen zmagovit gol dvajset minut pred koncem srečanja. Naj omenimo še, da je tokrat prvič nastopal v štan-dreškem taboru mladi, obetajoči Venček Devetak, ki je bil ttidi v prvem polčasu eden izmed najboljših na igrišču.
V	tem prvenstvu naj omenimo še domač poraz Staranza-na z Terzom, v borbi proti izpadu pa je Mobiltre v gosteh remiziral z ekipo Fiumicella. Po tem porazu je Juventina predzadnja m lestvici in je sedaj njen položaj zelo kritičen. V naslednjem kolu bo nastopila na domačih tleh proti San Marcu iz Gradišča in bi bila osvojena točka zanjo že dober uspeh.
IZIDI	
Moraro - S. Marco	0:0
Itala - Lucinico	1:1
Juventina - Torre	0:1
Staranzano - Terzo	0:2
Villesse - Malisana	0:0
Isonzo - Mariano Fiumicello - Mobiltre	1:0 1:1
Ruda - Sagrado	0:0
Prvi udarci so pripadali Gaji; že bi skoraj povedla, toda žogo so domači odbili na sami gol-črti, potem pa je le padel zadetek, ko je sod-1 nik dosodil najstrožjo kazen zaradi | prekrška nad Vivianijem, ki jo je | Visintin realiziral (sicer dvakrat).
I V nadaljevanju pa so domači nsj-j prej izenačili s prostim strelom in nato povedli z dokaj sumljivo 11-metrovko,' ki jo je sodnik kar »daroval* Opicini, ki je tako končala polčas z golom prednosti.
Po odmoru so gajevci navalili v kazenski prostor Opioine, a ji niso prišli do živega kljub zelo dobri igri in tudi sodnik jim ni bil naklonjen. In tudi zadnja Kozinova menjava ni obrodila zaželenih sadov; nasprotno so proti koncu tekme "v 31. minuti domačini z Vascottom potrojili in tekme je bilo praktično konec.
d.gr.
Korčnoj v boljšem položaju
Sedemnajsto partijo med Korčno-jem in Spasskim v Beogradu so prekinili včeraj po 41. potezi. Večje možnosti za zmago ima Korčnoj, ki trenutno vodi z 8,5:7,5.
LESTVICA
Itala 22; Lucinico, Torre 21; Staranzano, Terzo 19; Malisana, S. Marco 16; Ruda 15; Villesse 14; Fiumicello 13; Moraro 12; Mariano 11; Sagrado, Juventina 10; Mobiltre 9.
PRIHODNJE KOLO (15. 1.78) Juventina - S. Marco; Terzo - Moraro; Lucinico - Villesse; Pro Fiumicello - Isonzo; Mobiltre - Malisana; Itala - Ruda; Staranzano - Sagrado; Torre - Mariano.	F. G.
NAMIZNI TENIS
V GENOVI
jem, ta pa je žogo lepo ubranil.
Drugi polčas je potekal že od vsega začetka v znamenju pritiska Ju-ventine, ustvarila si je veliko zrelih priložnosti za gol, toda mreža gostov je bila začarana. Hladna prha za štandrežce je prišla v 18. minuti, ko so gostje v enem izmed redkih protinapadov nepričakovano povedli.
V nadaljevanju smo videli na eni strani Juventino, ki je na vse načine skušala nadoknaditi zamujeno, na drugi strani pa Furlane, ki so branili lastna vrata z veliko sproščenostjo. Domačini so si ustvarili lepe priložnosti, vendar do konca niso znali ukaniti vratarja Braide in gostje so spet odnesli obe točki.
Bip
Opicina — Gaja 3:1 (2:1)
OPICINA: Papandrea, Gaeta, Stra-di, Tuntar, Celigoi, Di Stasio, Co-lonna, Valenti-Clari, Privileggi, Pe-strin (Vascotto), Verh, Boldrin.
GAJA: Olivieri, Križmančič (Bol-cich), Olenik, Čermelj, Botti, Branko Grgič, Zuzich, Zippo, Visintin, Kalc, 12 Kante.
STRELCI: v 15. min. p.p. Visintin (U-metrovka), v 25. min, Vascotto, v 30. min. Privileggi (11-metrovka) in v 31. min. d.p. Vascotto.
Gaja je letošnje leto začela sicer slabo, kajti izgubila je proti' ekipi Opicine, potem ko je že takoj na začetku igre povedla z 11-metrovko, ki jo je dosegel Visintin «Zeleno-rumeni*, čeprav so izgubili kar s 3:1, so zaigrali lepo ter učinkovito in so popolnoma nadigrali nasprotnika. Vsekakor lahko rečemo, da bi bjl remi pravičnejši,
Četrti uspeh Sonje Milič
Na nedeljskem vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Genovi je Krasova igralka Sonja Milič še enkrat odigrala vlogo absolutne protagonistke, saj je osvojila končno prvo mesto, tako med posameznicami, kot v igri mešanih dvojic
V kategoriji posameznic se je Miličeva z veliko lahkoto prebila do j finala, kjer je po treh setih igre j nadigrala igralko GBC Bari La Gioia. Od ostalih krasovk se je Blažineva uvrstila v četrtfinale, kjer je podlegla poznejši finalistki La Gioii, Rebulova pa je v drugem kolu zgubila proti Stri no vi. V tekmovanju mešanih dvojic je par Milič - Bisi osvojil prvo mesto, po zmagi v finalu nad dvojico Barsaglia - Bevilacqua. Na koncu naj poudarimo, da je bil genovski že četrti sezonski državni turnir in odlična Miličeva je vse štiri turnirje odločila v svojo korist, kar dovolj zgovorno priča o njeni veliki premoči nad ostalo konkurenco.
MINIBA3KET
TROFEJA
ZINI IN ROSENVVASSER Libertas — Sokol A 77:37 (32:16)
SOKOL A: Ušaj (k) 28, Grilanc. Bandelj 5, Nevenko Pertot, Niko Per-tot 2, Žbogar 2, Bogateč, Della Schia-va, Sedmak, Kljanšoek.
SODNIKA: Prodi in Aleks Gruden.
PROSTI METI: Sokol 9:20, Libertas 11:18.
Sokol je nepričakovano doživel svoj najhujši poraz v tem prvenstvu. Nabrežinci so z izjemo Martina U-šaja zaigrali izredno slabo, še predvsem v obrambi.
V delno opravičilo jim je bila odsotnost najboljšega strelca Devetaka, ter netreniranost (nekateri niso trenirali že skoraj en mesec).
Marko
»Trofeja San Sebastiano* Ricreatori — Breg 32:13
BREG: Korošec 8, Izidor Sancin 2, Vodopivec 2, Prešelj 1, Diego Kocjan, Kozlovič, Piras, Marko in Mitja Ota, Niko Sancin, Sandi Kocjan, Ražem.
V drugem kolu prvenstva v mi-nibasketu za kategorijo najmlajših je Breg v tržaški športni palači izgubil z Ricreatorijem.
Naši zastopniki so bili po drugi četrtini povsem enakovredni domačinom (8:8), ko pa je zaradi petih osebnih napak moral zapustiti i-grišče najboljši Bregov igralec Fa-brizio Korošec, so naši popustili in tako visoko izgubili
JANEZ VIPOTNIK
RODNA LETm
boi Vsak si dobi dru^in°' p°Sl0i flste tri’ ki so s te' vfed prišli iz Primorske in ostali v bataljonu, kako VsiSe družili z drugimi. Ti pa nič. Še huje! Od tebe so n ’ prav vsi odvračajo. Zakaj? Ne vem, če je krivda samo tlsfs4rani bataljona. Nekaj je tudi pri tebi narobe. Poglej, šk f' k° s4e prišli z Gorenjske, ko si po hišah stikal za jed' * Za PoblMe, zajemal iz njih in si mašil usta z ostanki bj.l’ k°renjem, razkuhanim krompirjem, s tistim, kar je ne° Popravljeno za prašiče, tistega ni bilo treba. To vendar gre- Tovariši so ti zelo zamerili!«
•Lačen sem bil,» je sovražno izbruhnilo iz Juriča, bik l!Lačen! Lačni smo bili in še bomo vsi, toda doslej še *°b toliko, da bi pomije goltali. Tega vendar nihče ne biH k* v kubini° in prosi(, zagotovo bi ti dali, če si ačeh. Nekaj ponosa je treba imeti!«
*Iz kuhinje so me nagnali.« Oči so mu bile uprte v Un° Sarn° točko. «Če sem prosil.« Spet je postal in strmo q lr&l pogled v neznano. «če sem dobil, je bilo premalo.« činV°ri* 'e z enakomernim glasom, neprizadeto. Do bole-6 je strmel v prazno.
»Nisem se nasitil.« Gledal je v gozd pred seboj, v resnici pa je bil daleč proč ali pa sploh nikjer. «Od tistega pohoda. Nisem mogel drugače.« Preblisnil je z očmi po komisarju in se spet zazrl nekam v svojo notranjost.
V vasi je zalajal pes. Nad potokom je z mladimi vejami šumela vrba. Duh po pepelu je dražil nosnice.
»Tedaj ste imeli smolo,« je komisar odgovarjal. Pozorno ga je gledal. Prvič se je dogodilo, da je toliko govoril. Morda se bo omečil. «Sam veš, da ste imeli smolo. Ko so vas primorski, partizani pobrkli na Krasu, se je pričela ofenziva s postojnske strani. Morali ste naokrog, čez Gorenjsko. Ko ste prišli na Gorenjsko, se je tudi tamkaj začela ofenziva. Zato ste tako dolgo tavali okrog. Ko ste se prebili na Dolenjsko, ste spet padli v hajko. Toda vzdržali ste! Če ne bi, bi bilo po vas,« je počasi dopovedoval.
»Ni bil pohod,« se je-sunkovito obrnil h komisarju, «ampak patrulja! Nismo bili ljudje. Grozili so nam, porivali puške v trebuh ...» Glas mu je čudno drhtel, beseda podrsavala v grlu, kakor da bi naletela na nenadne ovire, se trgala, misli ni mogel dokončati, stavek mu je sproti razpadel. Stisnil je čeljusti, da so zadrgetale ustnice.
Nekaj podobnega poznamo, je spreletelo komisarja. Tudi tedaj jih je bilo veliko. Le nekaj je bilo drugače: pohod je trajal eno samo noč. Koliko jih je bilo takrat? Osemdeseta? Gotovo osemdeset. Proti večeru so krenili šolskega taborišča na Debelem hribu. V začetku julija. Pot jih je vodila prek Police, pri Žalni čez cesto in progo, na Polževo in potem na Ambrus in iz Ambrusa na Kočevsko. Bila je tema kakor v tunelu in dež je prisrčno padal. Spremljala jih je patrulja. Osem fantov. Dva sta šla spre-
daj, dva vmes, med kolono, štirje na koncu. Imeli so puške v rokah in khr /taprej so pred nosom mahali z njimi. Kdo ve, ali je bilo treba zganjati toliko živčnost? Nenehoma so se spreletavale komande po kolonir Tišina! Lezi! Stoj! in spet Tišina! in Hitro naprej! Hitro, hitro teciii! In spet-Stoj! Tišina! Nenehoma so grozili. De£- je kapljal enakomerno, z matematično natančnostjo, kakor iz dolgočasja. Obleka je bila premočena. Ko je odhajal iz Ljubljane, se je namenoma promenadno oblekel in obul nizke šolne, da ne bi zbujal pozornosti. Tisto noč mu je peta po dveh urah ostala v blatu in obleka je bila zjutraj na pogled resnično žalostna. Sredi noči so počivali nekje okrog Polževega. Pri tisnilo ga je na vodo in stopil je k drevesu in se odtiščal. Toda, o smola, nekomu, ki se je tamkaj zleknil, naravnost na glavo, da je nesrečnik skočil pokonci in vpil: «Svinja, svinja,« da so stražarji vsevprek sikali: «Tišina!» ne vedoč, kaj se dogaja. Ko se je zdanilo, so prišli do dveh hiš in počivali. S suhimi usti je stopil proti vratom, hoteč prositi za kprec vode. Toda stražarje planil nanj, repetiral puško in vpil: »Nazaj, marš, nazaj!«
Najbrž je bilo tako potrebno. Najbrž ni preprosto peljati celo čredo ljudi, ki nimajo pojma, kaj je vojna veščina, čez cesto, po kateri vozijo sovražni kamioni in tanki; prek proge, po kateri patruljirajo sovražni vojaki in vozijo oklepne derezine; mimo postojank, pred katerimi stražarji na vso moč vlečejo vsak šum na ušesa. Če bi takrat, med potjo, skupino zagrabilo brezglavje, bi nastala lepa zmešnjava. Vse bi se porazgubilo. Polovico bi ujeli Italijani. Ne, ni preprosto peljati 'ljudi na osvobojeno ozemlje. Nič ne pomaga, če hočeš pri takšni stvari uspeti, moraš biti oster.
»Tisti fantje so bili odgovorni za vse vas. Morali so vas pripeljati na Dolenjsko. Predvsem pa so vas varovali,* je zategnil besedo. »Kdorkoli bi se zgubil na poti, bi bil zapisan poginu. Italijani ali Nemci bi ga brez besede ustrelili.« Počakal je trenutek in nadaljeval: »Na takšni poti tudi ni časa pojasnjevati, zakaj mora tako biti, če tako rekoč na vsakem koraku pričakuješ strel izza ogla. Kdo ne bi bil živčen! Patrulji morate biti vsi hvaležni, da vas je srečno pripeljala na Dolenjsko!«
Sonce je dobrotno grelo s- sinjega neba. Znebilo se je smrek, obronkov hriba, pomirilo veter. Potiskalo je svojo toploto v razmočeno zemljo, da je zažehtelo po pomladnem koprnenju, da je zrak zadišal opojno po dekliških laseh.
«Kar naprej smo bežali. Nič nismo jedli,« je Jurič vrtal po stari, še ne zarasli rani.
»Dobro, ali je patrulja jedla?« ga je vprašal. »So se oni basali s hrapp, vi pa ste gledali? Ali je bilo tako, povej?« je dvignil glas komisar.
«Ne vem,« se je izmikal. »Ne,- niso jedli,* je. priznal. »Toda lahko bi pri kmetu vzeli kravo, krompir,« je trmoglavil.
»Patrulja ni imela nobenega zagotovila, da vas ne bi izdali. Sovražniki bi bili takoj za /vami. Kakor lovski psi bi vas gonili. Vidiš, tisti čas je bil nesrečno izbnan za pohod. Če ne bi bilo hajk, bi bili v dve^h, treh nočeh na Dolenjskem. Hrane ste imeli s seboj za tri dni. Torej, če ne bi bilo ofenzive, vse skupaj ne bi bilo omembe vredno. Ofenziva je vse obrnila na glavo.* ’
Uredništvo, uprava, oglatnl oddelek,
TRST, Ul. Montocchi 6, PP 559 — Tel. 79 36 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2,900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN»,
V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 'cADIT* - DZS • 61000 Ljubljanfl Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 25G sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca. Mali oglasi 150 lir besedil Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanl|e-Juli|S|« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, trst 11-5374
Stran 6
10. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
član italijanske zvez* časopisnih založnikov FIEG
• Koprska škofija
(Nadaljevanje s 1. strani)
so novega škofa pozdravili pred stavniki koprskih duhovnikov ter slovenskih in italijanskih vernikov, nato pa je msgr. Cecchini daroval mašo. Ljubljanski nadškof msgr. Pogačnik je v homeliji orisal zgodovino Kopra in koprske škofije, oi> koncu maše pa se je novi koprski škof msgr-. Jenko zahvalil za visoko funkcijo, ki mu je bila zaupana in med drugim poudaril, da ni naključje, da .je bila slovesnost prav 8. januarja, kajti leta 1891 je prav 8. januarja umrl zadnji avtonomni koprski škof Bonifazio da Ponte; devetnajst let kasneje je bila koprska škofija združena s tržaško.
Verski slovesnosti je sledil u radni sprejem, ki so se ga poleg cerkvenih dostojanstvenikov, številnih duhovnikov in bogoslovcev udeležili tudi predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, član predsedništva SZDL SR Slovenije Ione Fajfer, predsednik občinske skupščine koprske občine Mario Abram, predsednik izvršnega sveta koprske občine Dario Valentič, predsednik izvršnega sveta novogoriške občine Ložko Mozetič in predsednik komisije za .odnose z verskimi skupnostmi slovenskih o-balnih občin Gustav Guzej.
V zravici se je msgr. Jenko poudaril izreden pomen nedeljske slovesnosti, tudi glede na dejstvo, da je slovenska cerkev končno združena. omenil pa .je tudi nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti, predvsem vprašanje novogori ške cerkve. Ljubljanski nadškof Pogačnik je prav tako naglasi) pomen dejstva, da je slovenska cerkev končno združena, zgodovinski trenutek pa .je tudi v tem. da na koprskem v sožitju živijo pripadniki slovenske in italijanske narodnosti, obenem pa je izrazil prepričanje, da bo novi škofiji za zgled posvetna ureditev narodnostnih odnosov v slovenski Istri, ki je lahko vzorec podobnim rešitvam Uidi onstran meje.
Spregovoril je tudi predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, ki je po uvodnih čestitkah ob obnovitvi koprske škofije in imuno v atiju dr. Jenka za rezidencialnega škofa naglasil zavzetost socialistične in samoupravne Jugoslavije, da uredi s sosednjimi in tudi drugimi državami meddržavne odnose na temelju vzajemnega spoštovanja, razumevanja in nevmešavanja. V okviru tega prizadevanja je treba, po njegovi oceni, uvrstiti dobre od pose z Italijo med najvidnejše u-spebe jugoslovanske politike. Kolman je nato obnovil razvoj italijansko jugoslovanskih odnosov ie od leta 1947 dalje in dajal, da sodi med ugodne posledice pozitivnega razvoja odnosov, ki so se s podpisom osimskega sporazuma še izboljšali. tudi odločitev Svete stolice, ki je uskladila cerkvene meje z državno mc.jp ter še izrecno oou daril, da bo ostal ta dogodek v cerkveni zgodovini in v jugoslovan ski nacionalni zgodovini zapisan kot pomemben..
Kolman je nato nadaljeval: «S posebnim ponosom lahko slavi današnji praznik velika večina katoliške duhovščine Slovenskega primorja in slovenske Istre, 'ki je v izredno težkem obdobju fašističnega nasilja in raznarodovanja kot tudi v obdobju NOB. dokazala neomajno privrženost slovenskemu narodu in njegovemu boju za svobodo in Ijoljšo družbeno ureditev in ki si je šele v novi Jugoslaviji pridobila pravico do svoje cerkvc-no-pravne ureditve*. Ob koncu .je Kolman čestital novemu škofu tudi v imenu RK SZDL. izvršnega sveta SRS in komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi.
Eno izmed prvih vprašanj, s katerimi se bo morala spoprijeti ko prska škofija, je vrnitev arhiva in kulturnih dobrin, ki so jih v pre teklem stoletju ob združitvi s tržaško škofijo, prenesli v Trst.
(b.br.)
USPEL TRADICIONALNI DAN EMIGRANTA V ČEDADU
KULTURNA DRUŠTVA SPREJEMAJO LISTINO 0 PRAVICAH SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Dr. Ferruccio Clavora, ki je govorit v imenu kulturnih društev in zveze izseljencev, je zahteval učinkovito manjšinsko konterenco ter zborovanje o problemih izseljenstva - Černo prebral osnutek listine
wzm

IH
Tradicionalni dan emigranta, ki | nega odbora za izšel,jeništvo. so ga z velikim uspehom v Čedadu j V imenu kulturnih društev je naj priredili društvo izseljencev ter kul-j prej pozdravil v slovenščini, potem
turna društva beneških Slovencev, predstavlja, po svoji mobilizacijski sposobnosti (na prireditvi v dvorani Ristori je bilo nad tisoč beneških Slovencev) in važnih izpostavljenih vprašanjih za razvoj naše narodnostne skupnosti na Videmskem, važen
pa jc v obsežnem govoru v Habjan ščini izpostavil načrt celovitega razvoja ozemlja, kjer živijo Slovenci. Govoreč' o odpravljanju posledic potresa, se je Clavora dotaknil gospodarskih vprašanj, ki .se jih v preteklosti nismo iotevaii dovolj odloč-
mejnik v življenju naše narodnostne ; uo. Poleg naših narodnostnih značil-skupnosti na Videmskem. Važen tu-! nosil, ki jih je zatiral fašizem in na di zategadelj, ker beneški Sloven- j temne sile navezani ljudje, je bila ci prav v teh dneh/ preko svojih j prizadeta tudi gospodarska osnova, dništev sestavljajo listino o svojih Zato ho skupno z obnovo pokrajin-
narodnoslnih pravicah in se tako s svojimi predlogi vključujejo v široko enotno akcijo naše manjši ne za globalno zakonsko zaščito.
Qre .torej za izjemen trenutek v zgodovini našega človeka v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, to .se .boj za obnovo popasene Benečije sklada z vse močnejšimi izrazi narodnostne identitete. Ta iden titeta se. je v nedeljo popoldne, na dnevu emigranta, pokazala z udeležbo ogromne množice Slovencev videmske pokrajine na prireditvi v gledališču Ristori v Čedadu.'
Na prireditev so prišli iz vseh dolin in gorskih zaselkov, prišli so emigrant je, ki so praznike preživeli dorpa, mlajši in starejši, prišli so \ vanju in objektivnosti. Predvsem bo poslušat svojo besedo. Prireditve j potrebno raziskati in razumeti psi:
ska manjšinska konferenca najpomembnejši dogodek v letu 1978, je dejal Clavora. Konferenca ne sme biti tribuna za politike, ampak mora omogočiti soočanje med različnimi predlogi ter zagotoviti tisto ljudsko podporo, brez katere problema ni mogoče rešiti. Razprava se torej ne bo smela sukati samo okoli jezikovnih vprašanj, ampak bo morala, izhajajoč iz obnove, obravnavati zapletena vprašanja gospodarskega razvoja obmejnih nerazvitih območij ter omogočiti tem krajem vlogo povezovalca med vzhodom in zahodom. Konferenca mora nadalje odpreti novo fazo stikov med slovenskimi sku-
pinami, ki bodo temeljili na razisko-
izvajanja ustave. Potrebno je preseči nadvlado ene ideologije ali e-hega družbenega razreda ter ustvarili • pogoje za široko ljudsko parte-cipacijo pri sprejemanju družbenih izbir. Z uresničevanjem črke in du ha ustave bomo razkrinkali tiste, ki še vedno razdvajajo našo skupnost, delujejo proti ustavi in zato'tudi proti republiki. Clavora je svoj govor sklenil s poudarkom na iskanju pravičnega reševanja -naših vprašanj. Za boljši jutri so nam potrebne odločnost, pogum in fantazija.
Govor
prof. Viljema Cerna
so se polnoštevilno udeležili vsi tvor ci sedanjega narodnega prebujenja, voditelji beneških kulturnih 'društev, izseljencev, slovenski beneški duhovj niki. Njihovemu povabilu so se v velikem številu odzvali predstavniki krajevnih, pokrajinskih in deželnih oblasti it videmske pokrajine, predstavniki slovenske narodnostne skupnosti s Tržaškega in z Goriškega.
Naj.omenimo poslanca Silvana Ra | racettjja. podpredsednika pokrajinske uprave v Vidmu Carla Vespa-siana, deželna svetovalca Draga Štoko in Romana Specognn (ki jo predstavljal tudi ustanovo Furlanov po svetu), podpredsednika VZPI ANPI iz Vidma Raimondija ter župane beneških občin Boninija (Dreka), Zufferlija (Dreka) in Zaunello (Sovodnje). S Tržaškega so prišli župana iz Doline in Nabrežine Švab in Škrk, pokrajinski odbornik Markovič, tajnik SKGZ Dario Cupin s člani izvršnega odbora, ki so zastopali tržaško, .goriško in videmsko pokrajino. Iz Tolmina sta prišla predsednik občinske skupščine Anton' Ladava in predsednik medobčinskega sveta SZDL severnoprimorskih občin Vlado Uršič. Generalni konzulat SFRJ v Trstu je predstavljal vicekonzul Lojze Kante.
Prireditev je odprla Bruna Dor-bolo. ena izmed tolikih izobražencev v Benečiji, ki s svojim angažiranjem v društvih in v raznih pobudah oblikujejo narodno podobo beneškega Slovenca. V beneškem narečju in v italijanščini je predstavila občinstvu govornike ter skupine, ki sp nastopile v kulturnem delu programa.
Govor dr. Clavore
RIM — V Italijo je dopotoval Ana-tolij Gromiko, 45-letni sin sovjetskega zunanjega ministra in globok poznavalec afriških razmer. Z italijanskimi izvedenci za afriška vprašanja se bo razgovarjal o' zdajšnjem položaju na (črni celini*.
VVASHINGTON - Dne 22. t.m. prispe na 11-dnevna obisk v ZDA član tajništva CK KP SZ Boris Po-nomarjov.
Najprej je občinstvo pozdravil dr. Ferruccio Clavora, emigrant, ki je komaj rojen odšel s starši v Belgijo, tam dokončal ekonomsko fakulteto in se po bivanju v raznih zahodnoevropskih državah pred nekaj leti vrnil domov ter je danes član dežel-
hološke in zgodovinske razloge, ki so zatrli nacionalno zavest v enem delu pripadnikov slovenske skupnosti. Potrebno bo onemogočiti blatenje in ustrahovanje, ki se ju nekateri poslužujejo, da bi še danes o-virali naši skupnosti polno in svobodno izražanje naše identitete. Potrebno bo potolči konservativne sile, ki si izmišljujejo neobstoječe nevarnosti, ter jih dokončno izolirati.
Govornik dr. Ferruccio Clavora je nato obširno govorit o osimskem sporazumu ter njegovi veljavnosti pri iskanju poti z,a celovit razvoj Benečije, Rezije in Kanalske doline.
(Danes, ko so odpravljeni vsi mejni problemi, se na krajevne politične voditelje obračana) z odločnim opominom, da jc izgubljen vsak dan, ki mine brez stvarne pobude, brez nove ideje, brez razvojnega načrta. Vsak takšen izgubljen dan bo novo breme v dolgem seznamu neizpolnjenega ter bo jutri zvenel kot nova obtožba pred zgodovino. Osimski sporazum nam ponuja edinstveno priložnost za samoupravni razvoj naše. prihodnosti. Če pa se zanj e-notno ne bodo zavzele politične, družbene, gospodarske in kulturne sredine ter z odločnostjo in fantazije sodelovale pri izdelavi programa, ki naj ga uresničijo občine in gorske skupnosti, obstaja nevarnost, da ostane osimski sporazum samo načelna izjava.*
Dr. Clavora ,je nadalje dejal, da je potrebno izkoristiti možnosti, ki jih nudi osimski sporazum, ter s preseganjem delnih in časovno omejenih razvoijnih načrtov izdelati globalni načrt, v katerem bodo konkretno in točno opredeljene vloge kuture, gospodarstva, družbenih služb, demografije in' urbanizma.
Eden izmed najbolj pekočih vprašanj, ki so v najtesnejši povezavi z gospodaisko krizo v Italiji in po vsej Evropi, je vračanje brezposelnih italijanskih emigrantov, žrtev nečloveške izkoriščevalske logike, ki je posledica iskanja najvišjega zaslužka. Kaj narediti, se je vprašal dr. Cla-vora, ter odgovoril, da imamo v vse. naši zgodovini najlepšo priložnost, da sebi v prid obrnemo dramatično stanje. Potrebno je čimprej sklicati drugo deželno zborovanje o emigraciji opredeliti vlogo emigrantov pri obno vi ter z izdelavo resnih deželnih go spodarsko - družbenih programov vtisniti drugačen model razvoja.
Kar zadeva naše narodnostno skupnost. bo potrebno rešitev iskati ob sodelovanju vseh najboljših sil, brez umetnih diskriminacij, s tem, da bo mo nekoliko anti cipi rali to, kar se dogaja na vsedržavni ravni.
Osnovna jamstva za takšen pristop k reševanju našili vprašanj daje u-stava. Večji del gospodarske, pred vsem pa kulturne, moralne in politične krize je posledica nepopolnega
PRODAJAMO VSE PO NABAVNI CENI ZARADI
NOVE IN EDINSTVENE PREDSTAVITVE V TRSTU
BON-PAS ARREDAMENTI
TRST, Ul. Battisti 14, (nasproti STANDE)
DVE NADSTROPJI IZL02BENEGA PROSTORA
NEKAJ PRIMEROV
HOLANDSKA ODEJA, čista volna, dvojna namesto	125.000	81.250	lir
TISKANA ZAVESA, z robom, višina 2,50 m "	3.800	2.470	lir
PREGRINJALO, dvojno, moderni vzorec ”	60.000	39.000	lir
(V tej prodaji ni vključeno blago po naročilu, po ceniku ter nakupih za plačevanje na obroke)
Predsednik kulturnega društva divan Trinko» profesor Viljem Černo je nato prebral osnutek listine o pravicah Slovencev v videmski (»krajini, sestavljeni na podlagi predlogov kulturnih društev ter zveze izseljencev iz Beneške Slovenije. V uvodnem delu listina poudarja, da je potres zaustavil proces narodnostne identitete, ki se je začel utrjevati preko delovanja slovenskih organizacij. Slovenci na Videmskem se obračajo na vse odločujoče dejavnike družbi; da z enotno akcijo pomagajo obnovi porušenega področja ter narodnostnemu preporodu. V tem pogledu bo potrebno spremeniti dosedanjo usmeritev političnih sil in upravnih enot. Zgodovinski razlogi, narbrim'1 osvobodilni boj ter dotočita ustave narekujejo izdelavo enotnega programa narodnega razvoja, Ki ga morajo uresničevati vsi izvoljeni organi. Poskrbeti je potrebno za prizadete zaradi potresa, pomagati k zbliževanju med Slovenijo in Furlanijo ter okrepiti duh Osima. Sloven. ci na Videmskem ki uspešno opravljajo vlogo povezovalca med sosednima stvarnostim®. zahtevajo okrepitev svoje kulturne moči ter odpravo razlik, ki v narodnostnem pogledu še obstajajo med njimi ter med Slovenci na Goriškem in Tržaškem.
Trije so osnovni problemi, ki jih videmski Slovenci izpostavljajo v svoji listini: gospodarski, institucionalni ter narodnostno - kulturni. V podrobnostih listina navaja zahtevo po ovrednotenju naše narodnosti preko enotnega slovenskega šolskega okraja, vlogo gcg-skih Skupnosti pri reševanju gospodarskih, rezidenc;al nih ter anibientalnih vprašanj ter s tem povezanega vračanja izseljen cev ter njihovega vključevanja v proizvodne dejavnosti. Izvoljena telesa, od najnižje do najvišje ravni, naj se zavedajo svoje plemenite na toge pri določanju inštrumentov, ki bodo zagotovili hiter razvoj ter izvajanje človečanskih in državljanskih 'pravic v skladu z določili usta ve in deželnega statuta, podprtih z mednarodnimi akti ter opisanih v e-notnem pismu Slovencev predsedniku Vlade Andreottiju. Samo ob spoštovanju vseh teh obveznosti1 in obljub se Slovencem na Videmskem lahko zagotovijo takšne razmere, ki bodo omogočile njihov napredek.
Govor
dr. Carla Vespasiana
pin v videmski pokrajini, da bi naj kasneje v mesecu aprilu sklicali manjšinsko konferenco. Rezultati te konference bodo služili, je dejal Ve-spasiano, da bomo s pomočjo dežele, in države rešili narodnostno vprašanje.
Po političnem delu je sledil kulturno - prosvetni de’ dneva emigranta. Izpolnile so ga glasbene, folklorne in gledališke točke. Najprej sta pevca Keko in Ana zapela nekaj domačih narodnih pesmi in popevk, zatem pa je nastopila rezijska folklorna skupina.
Komedija «lganjarji»
Sledila je komedija (žganjarji*, ki jo je Izidor Predan v dialektu napisi za Beneško gledališče. V igri je nastopilo deset igralcev, vsakdo s svojo zasedbo, če pa prištejemo še pevce in statiste, potem jih je bilo več kot trideset, ki so na odru pričarali folklorno situacijo, tako blizu preprostemu beneškemu človeku. Režiser Adrijan Rustja je v gledališkem lističu, s katerim so predstavili delo, osebe in zasedbe, zapisal, da stopa mlado Beneško gledališče v tretjo sezono. «Prvi nerodni koraki so za nami! Shodili smo! Pot, ki se nam je zdela v začetku lahka, ;x>staja — čimbolj se zavedamo svo-jega dela — vse bolj težka in naporna. «Beneška ojcet» je bi a tako brezskrbno radoživa, da je zadostoval že amaterski žar, pa je bila igra privlačna. «Emigraot» nas je povedel v temna leta emigracije. O-drska postavitev je ubrala pot retrospektive. S tem je igro, s tip;č-nimi prizvoki ljudskega gledališča, dvignila na raven elitnejše uprizoritve*.
Zadnji dan emigranta, izveden izključno samo z domačimi silami, predstavlja nadaljnjo pomembno e-tapo v pravičnem boju, ki ga Slovenci na Videmskem bojujejo — na strani vseh Slovencev v Italiji ter ob podpori rtaprednih italijanskih sil ter matičnega naroda — za svojo narodno identiteto, za priznanje svojih narodnostnih pravic ter za gospodarski napredek.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Obiskovati muzeje, vzgojna oddaja
13.00	Fih diretto
Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Ob petih z ROMINO PO-WER
17.05 Vlakec, pravljice in igrice
17.20	BELI TELEFONI ELENE CALIVA’
Domotožne popevke
18.00	Argumenti, vzgojna oddaja
18.30	Dnevnik 1 - KRONIKE
19.00	Zapojmo skupaj
19.20	IIAPPY DAYS
VRNI MI PRSTAN!, film
19.45	Almanah Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 PUZZLE. 1. nadatj.
21.45	KAKO JE YU KUNO ODMAKNIL GOROVJE
Neka ženska, neka družina -Pekinška periferija Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK, Da-nev v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim Zgodilo se bo jutri
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Jezikovne manjšine, vzgojna oddaja
17.00	Program za mladino: Neverjetni par
17.10 Mladih trideset minut, aktualni tednik
18.00	Otroci danes, vzgojna oddaja
18.25 Iz parlamenta
Dnevnik - ŠPORTNE VESTI
18.45	Dober večer s... TARZANOM & C.
DRUŽINA ADDAMS, risanka TARZAN, GOSPOD DŽUNGLE
Vremenska slika
19.45	Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 - ODEON
21.30	BRAVADOS, western film Film je režiral Henry King, v njem pa nastopajo Grego-ry Pečk, Joan Cgllinr. Ste-phen Boyd, Henry Silva in Lee Van Cleef.
Kino jutri
Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30 in 11.45 TV v šoli 17.12 POROČILA
17.17 Razigrana sobota, glasbena oddaja
17,50 Obzornik
18.00 Pisani svet: Okroglo,
18.45	Jugoslovanska trimska televizija
19.15	Risanka
19.3.0	DNEVNIK
20.00	Pogovor o... (Izvoz - edin® alternativa)
20.55	G. E. Clancier:
ČRNI KRUH, nadalj.
21.55	Obrazi jazza
22.25	DNEVNIK
Koper
19.30 Odprta meja
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK 20.35 Aktualna tema
21.05	Živeti pogumno:
Pravica je enaka za vse
21.55	BALI. turistični dok
22.10	Narodna glasba:
Folklorni ansambel iz Bali J*
22.40 Košarka:
TEKMOVANJE ZA KORA-
ČEV POKAL
Zagreb
19.05	Kulturni pregled 19.30 DNEVNIK
20.00	V središču 20.50 Akcije:
Zvišan krvni pritisk
21.00	39 STOPNIC, film	1
22.40 DNEVNIK
ŠVICA
18.10	Program za mladino
19.10	DNEVNIK
19.25	Srečanja s starimi ljudmi 20.45 PUNČICA IZ CUNJ, film
22.05	Mednarodna politika v I®’ tu 1977
TRST A
7.00, 8:i)0, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepozabni znanci: 9.45 Glasbena medigra: 10.05 Koncert sredi jutra: 10.35 Narečno izrazoslovje v delih Fulvia Tomiz-ze: 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po Željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij: 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Poje tenorist. Bruno Kralj; 17.25 Glasbena panorama; 18.10 Pravorečje; 18.2o Klasični album.
KOP£R
7.30, 8.30. 10.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30. 10.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti; 9.00 Free show; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami
je. . .;	10.15	Orkester Baiardi;
10.32	Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Poslušajmo jih skupaj; 11.32 Sprint glasba: 12.05 Glasba po željah: 14.00 Kino danes! 14.10'Popevke; 14.33 Orkester in zbor Hugo Montenegro; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Operne arije; 15.40 Popevke; 16.05 Folk ansambel Tullio Freddolini: 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash: 20.00 Operne skladbe: 20.32 Rock party; 21.00 Večerni sestanek;
21.32	Komorna glasba.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.0C, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19,(K), 22.00, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šo-
la za srednjo stopnjo; 9.30 Iz gl®' benih šol; 10.15 Kdaj, kam, kak« in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.00 Promenadni koncert! 12.10 Danes smo izbrali; 12.3® Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.45 Radijska univerza! 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio o® 17.00;	18.05 Obiski naših soli-
stov. . .; 19.20 Zabavna glasba! 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Latinos; 20.0® Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.0® Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 Dirieland " parada; 00.30 Popevke za vse!
1.03	Simfonični fragmenti; 2.03 Kalejdoskop zabavnih melodij!
3.03	Majhni ansambli; 3.30 Palet® akordov; 4.03 - 4.30 Proti jutru,

MODA 78
OBIŠČITE
23. sejem
MODA 78
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Podpredsednik videmske pokrajinske uprave dr. Carlo Vespasiano je najprej govoril o sožitju, ki vlada med tremi narodnostmi v Kanalski dolini, kjer stšnuje. V tem pogledu imata svoje naloge tudi dežela in pokrajina. Izrekel je pripravljenost, da se v duhu razumevanja, ki ga jc pokazal Clavora, pogajajo. Omenil je -'eželno komisijo za izseljenstvo,' ki bo morala sestaviti resen program za vračanje tistih izseljencev, ki hočejo sodelovati pri obnovi Furlanije. Pokrajinska uprava pripravlja tudi manjšinsko konferenco, je dejal. Izvedenci vseli političnih skupin bodo do februarja sestavili poročila 6 položaja narodnostnih skli-
od 14. do 20. januarja 1978
ODPRT VSAK DAN od 9.30 do 19. ure