Poštnina ptačana v gotovini. hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja štirinajstdnevna ♦ Kamnina Bin 20—, za nafta n« Kn 38—; pesomezna številka Bin 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Mje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto III Celje, dne 8. aprila 1932 Štev. .8 Savinjski: Kako bomo letos Dolgo je kimala letos starka zima — in prav, ko bi imela že oditi, je zopet zavila zemljo v težko snežno odejo. Po koledarju je celo že nastopila pomlad, pa trdovratna zima se še ni hotela umakniti. Sedaj pa se je vendar poslovila in mati zemlja zopet željno pričakuje pridnih kmelovalčevih rok. Pa se nič kaj z veseljem ne poprijema dela kmetovalec, ker vidi, da se mu njegov trud vedno slabše izplača. Če kedaj poprej, to si v današnjih težkih časih kmetovalec res v potu svojega obraza služi svoj trdi kruh! Tudi hmeljski nasadi so se znebili bele snežne odeje, kmalu £>odo pokukale hmeljske glavice iz zemlje in vabile na delo pridnega hmeljarja. Letos pač ne bomo razmotrivali vprašanja, če je boljša zgodnja ali pozna rez, ker zgodnja sploh ni bila mogoča. Pač pa si hmeljar letos beli glavo z vprašanjem, ali naj se sploh poda na delo v hmeljišče, ali naj hmelj izkoplje ali ga pusti vsaj za eno leto neobdelanega. Stroški so bili in bodo zopet s hmeljem, toda na vprašanje, kako se bodo izplačali, pač danes še nihče ne ve odgovora. Toda pameten hmeljar si ne bo belil glave z vprašanjem, bi ali ne bi, temveč se bo bodro podal na delo' v hmeljišče. Za nas savinjske hmeljarje je važno in gotovo samo eno: vztrajati in izdržaii je treba, pa bomo prišli zopet na svoj račun. V drugih hmeljarskih krajih priporočajo skrčenje nasadov, in prav je tako, ker so od tistih zlatih časov dosedaj nasade še prav malo skrčili. Toda v naši državi smo že skrčili hmeljišča povprečno nad 80 odstotkov; samo v našem okolišu skoraj za 60 odsotkov. Ako bi tudi drugod skrčili nasade v tej meri, bi že davno bilo konec hmeljske krize. Pa jih niso, temveč komaj za 20—25 odstotkov in zato je pravično in pošteno, da jih še skrčijo. Mi smo se že žrtvovali in dali dober zgled, sedaj pa je vrsta na drugih, da nas posnemajo. Naš hmeljski okoliš je itak že majhen in se ne sme več zmanjšati, ako naj sploh še obstoja; nekdaj cvetoče vzhodno-štajersko hmeljarstvo nam nudi v tem oziru najboljši dokaz in svarilen zgled. Upravičeno torej kličemo tovarišem preko meje: ne priporočajte skrčenja nasadov nam, ker smo jih skrčili že itak več kot preveč, temveč posnemajte nas in skrčite še sami v takem obsegu, pa bo krize že letos konec! Nasadov torej ne smemo prav nič več krčiti, ako hočemo še nadalje ostati hmeljarji in ako nočemo, da bo naš hmeljski okoliš črtan iz. seznama hmeljarskih krajev. Seveda pa velja to le za naš strnjeni hmeljski okoliš, nikakor pa ne za poedine oddaljene hmeljarje izven okoliša. Ti še niso in tudi nikoli ne bodo prišli na svoj račun in čim prej opuste hmeljarstvo popolnoma, tem bolje zanje in za njihovo gospodarstvo. Seveda pa še vedno tudi v hmeljskem okolišu samem marsikdo čuti, da ima več hmelja, kakor ga njegovo gospodarstvo more prenesti. Tak kajpada mora svoje nasade še nekoliko skrčiti. So pa tudi taki, ki imajo celo prav malo ali pa nič več hmelja. Te pa opozarjamo na staro in preizkušeno pravilo, da je hmelj treba saditi, kadar je poceni, ter jim priporočamo ravnati se po tem pravilu. Na ta način bo skupna površina nasadov v našem okolišu ostala ohranjena, pač pa bo pravilno razdeljena tako, da bo vsako gospodarstvo imelo le toliko hmelja, kolikor ga tudi v slabih časih lahko prenese. Tako bomo imeli gospodarsko močne hmeljarje, ki jih ne bo vsak piš krize takoj odnesel in ki bodo lahko kljubovali vsaki konkurenci in res pridelovali le prvovrstno blago. Ne veliki in ne mali, temveč srednji hmeljarji so najbolj trdni in pridelujejo navadno tudi najboljše blago. Srednji hmeljarji pa so tisti, ki glede na obsežnost svojega gospodarstva nimajo preveč hmelja in niso odvisni samo od hmeljskih cen, marveč posvetijo zadostno skrb tudi ostalim kmetijskim panogam. Svetovni hmeljarski položaj je še popolnoma nejasen in mnogo, mnogo prezgodaj je razmo-trivati že sedaj vprašanje, kako bomo letos prodajali. Zato pa, ko bo prišel čas, na delo v hmelj-ske nasade z vedrim licem in zavestjo, da moramo izdržati za vsako ceno! Čemu razpravljati o vseh različnih okolnostih za in proti hmeljarstvu, ko eno je gotovo: hmeljarjem v drugih krajih se ne godi prav nič bolje kakor nam, tiče istotako v dolgovih kakor mi in vendar se drže. Naše blago je dobro in vpeljano, pridelujemo ga pa z razmeroma najmanjšimi stroški, in zakaj bi torej vprav mi obupavali? Prebrodili bomo krizo vsaj tako lahko kakor drugi, samo izdržati je treba. Toda kako bomo delali, kako gojili hmelj? Skrbno, zelo skrbno, da bomo pridelali čim boljše blago, kakor da nam je že zajamčena dobra cena Če bo pridelek res nekoliko manjši, nič ne stori, samo da je prvovrstne kakovosti, ker to je neob-hodno potrebno, če hočemo izdržati sedanjo težko krizo in ostro konkurenco. Zato ga skrbno obre* žimo, pognojimo, kolikor je potrebno, napeljujmo, okopavajmo in osipavajmo. Pustiti hmelj neobdelan je največji greh, ki ga hmeljar storiti more in ki največ škoduje njemu samemu in njegovemu hmeljišču. Tu se ne da nič štediti in vsak prihranek pomeni le izgubo, vse do obiranja. Tedaj pa bo že položaj bolj jasen in bomo že vedeli, če se nam bo tudi obiranje in sušenje, ki stane največ, izplačalo ali ne. Prej pa nič ugibati, razmišljati in obupavati, temveč bodro na delo brez oklevanja! Hmeljske kopeli Brez dvoma je glavni vzrok sedanji težki hmeljarski krizi vprav okolnost, da se uporablja hmelj skoraj izključno le za pivo. V zadnjem času se mnogo razmišlja o tem, za kaj bi se dala ta »zlata rožca« še uporabiti. Kakor smo že poročali tudi v našem listu, se je posrečilo pridobivati iz hmelja eterično olje prav prijetnega vonja, ki bi se dalo prav dobro uporabiti v industriji za napravo vonjavk in dišečega mila; velikomestne dame bi gotovo pridno segale po tej najnovejši specialiteti. Prav zadnji čas pa se je baje ugotovilo, da se hmelj da izvrstno uporabiti tudi za zdravilne kopeli. Kopeli z dodatkom raznih zdravilnih zelišč se v novejšem času zelo širijo v raznih zdraviliščih in uporaba teh zdravilnih kopeli je vedno večja. Pii tem se posnema navade orientalskih narodov, zlasti Turkov, Egipčanov in Indijcev, ki za pripravo kopeli uporabljajo najboljše vonjavke. Te aromatične kopeli vplivajo zelo osvežujoče in mnoge tudi zdravilno na človeški organizem. Američani uporabljajo za pripravo aromatičnih kopeli mešanice različnih zdravilnih vonjavnih zelišč, tako na primer domačo chamomille ter japonsko meto itd. Profesor V. Zimak v Chrudinu na Češkem je preizkušal aromatične hmeljske kopeli, ki so se izvrstno obnesle. Hmeljske kopeli olajšujejo zlasti astmo in prav dobro nadomeščajo blatne kopeli tistim bolnikom, ki bolehajo tudi na srcu in se radi tega blatnih kopeli ne smejo posluževati. Že iz davnih časov pa je tudi znano, da voda, v kateri se je skuhalo perišče hmeljskih kobul, v obilni meri pospešuje rast las in da prav izdatno krepi lasišče. Priprava hmeljske kopeli je zelo enostavna. Najprej se popari v kopalni banji 1/4 do 3/4 kg hmelja, nato banjo napolni z mlačno vodo in hmeljska kopel je pripravljena. Ako pa hočemo imeti čisto vodo, poparimo hmelj v posebni posodi in vodo nato skozi sito precedimo v banjo. V primeru, da se bodo tudi balneološki strokovnjaki ugodno izrazili o hmeljskih kopelih in da se bodo iste vsaj v nekaterih večjih zdraviliščih splošno vpeljale, se bo poraba hmelja jako dvignila ter ne bo več tako odvisna samo od konsuma piva. Vsekakor pa bi že sedaj hmeljarji, ki se nikdar in za nobeno ceno ne morejo ločiti od svojega pridelka ter slučajno trpijo na astmi ali pa so jim od prevelikih skrbi postali lasje že nekoliko redki, lahko preizkusili učinkovitost hmeljskih kopeli. Ako se bodo te kopeli obnesle, lahko upamo, da se bodo tudi hitro razširile in s tem tudi cene hmelju popravile; obenem pa bomo lahko trdili, da se hmelj vendarle, čeprav v malih količinah, da porabiti koristno tudi doma. Dipl.ing. J. Dolinar: Svetovno hmeljarstvo Po noti Društva narodov v svrho sklicanja mednarodne hmeljske konference za dosego medsebojnega sporazuma. Med raznimi poljedelskimi pridelki, ki tvorijo predmet svetovne trgovine, zavzema odlično mesto gotovo tudi hmelj, in to ne samo radi velike vrednosti, ki jo predstavlja ta panoga produkcije, temveč zlasti tudi radi tega, ker se more hmelj 1909-1913: 1926: 1927: 1928: 1929: 1930: 1931: Nemčija . . . . 22.172 14.169 15.507 15.273 16.224 13.074 11.000 Površina Avstrija . . . 811 113 313 301 296 540 459 Belgija . . . . 2.150 1.147 1.515 1.478 1.277 1.030 800 hmeljskih nasadov Francija . . . 6.909 4.427 4.809 4.660 4.688 3.758 3.195 Anglija . . . 13.677 10.359 9.309 9.633 9.707 8.225 8.000 v hektarih Madžarska . . 156 35 130 265 233 — — Poljska . . . 4.439 1.846 2.270 3.512 2.535 3.060 2.601 v glavnih Češkoslovaška . 15.583 10.486 12.593 16.035 16.726 15.729 12.424 lugoslavija . . — 4.132 8.849 8.921 5.111 5.000 4.148 produkcijskih Rusija .... — 2.400 — 5.265 — 5.000 2.000 Evropa skupno . 71.000 49.000 55.000 65.000 56.000 55.000 45.000 državah Kanada . . . 359 240 420 425 471 471 471 U. S. A. . . . 18.087 8.418 9.955 10.603 10.077 — — Amerika skupno 18.000 9.000 10.000 11.000 11.000 — — Svetovna površina 89.000 58.000 65.000 76.000 67.000 — — pridelovati racionalno le v nekaterih deželah. Glavni faktorji, na' katere se mora kultura hmelja vedno ozirati, so: klima, sestavine zemlje in prednost intenzivne eksploatacije. Samo nekatere dežele so v stanju ugodno zadovoljiti tem pogojem, toda skoraj vse dežele sveta rabijo hmelj za produkcijo piva. Glavni producenti. Pregled statistike o površini, zasajeni s hmeljem, nam kaže, da zavzemajo z ozirom na površino prvo mesto v Evropi centralne evropske države (Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Ogrska, Poljska, Jugoslavija) ter Belgija, Francija in Anglija. Izven Evrope pa so glavni producenti Zedinjene države Severne Amerike, Kanada in v manjšem obsegu nekatere deželice Oceanije. Površina hmeljskih nasadov je dosegla v zadnjih petih predvojnih letih v Evropi povprečno 71.000 ha in po vsem svetu okrog 89.000 ha. Vendar pa se je v povojnih letih izdatno skrčila; leta 1926 je dosegla v Evropi 49.000 ha, po vsem svetu pa 58.000 ha; leta 1927 že 55.000 ha in 65.000 ha; leta 1928 celo 65.000 ha in 76.000 ha; leta 1929 zopet 56.000 ha in 67.000 ha; leta 1930 pa v Evropi 55.000 ha in leta 1931 le 45.000 ha. Žlahtni hmelj je zavzemal pred vojno skoraj polovico celokupne površine, leta 1929 pa že skoraj dve tretjini celotne površine. Produkcija in kvantiteta. Kvantiteta pridelanega hmelja pa nam kaže pomembne flukluacije. Kakor razvidno iz navedenega statističnega pregleda, je svetovna kvantiteta dosegla v letih 1910-1913 povprečno okrog 758.000 stotov. Po vojni se je kvantiteta zmanjšala; leta 1926 je znašala 544.000 stotov, od tedaj pa za- znamuje zopetni porast ter je dosegla leta 1929 zopet 763.000 stotov, torej več kakor v predvojnih letih. Pridelek hmelja v letih 1926 do 1929 v stotih: 1909-1913: 1926: 1927: 1928: 1929: Nemčija 104.843 25.230 71.791 83.668 136.415 Avstrija 3.275 391 1.043 1.144 1.194 Belgija . . 31.790 22.734 25.962 22.109 19.822 Francija 62.115 40.284 50.657 41.266 69.930 Anglija . . 149.791 168.663 129.545 122.941 182.379 Madjarska 690 204 492 1.394 1.428 Poljska . . 23.300 11.700 17.200 17.248 17.428 Češkoslovaška — 96.687 108.510 94.343 118.176 Jugoslavija — 17.150 37.758 52.338 45.653 Evropa . . 508.000 383.000 443.000 436.000 592.000 Kanada 5.095 4.384 6.468 4.387 6.553 U. S. A. . 234.319 142.981 139.062 149.431 150.863 Amerika . 239.000 147.000 146.000 154.000 157.000 Svetovni pridelek 758.000 544.000 606.000 604.000 763.000 (Dalje prihodnjič.) Razno Glavni občni zbor našega Hmeljarskega društva se bo vršil letos prihodnjo nedeljo dne 10. aprila ob pol 9. uri v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem dnevnem redu. Prisostvovati glavnemu občnemu zboru morejo vsi društveni člani, glasovalno in posvetovalno pravico pa imajo le delegati. Uvoz v Belgijo ostane. Kakor se poroča iz Bruslja, je belgijska vlada opustila namero, da uvoz hmelja kontingentira. Tako bo tudi v bodoče ostal našemu hmelju prost uvoz v Belgijo in Anglijo, če tudi pri zvišanih carinah. Zasluga za to gre zlasti tvrdki F. C. Petvt, Bruxeles-London, ki že več let kupuje velike množine savinjskega hmelja (lani nad 3000 stotov) ter ga hoče kupovati tudi v bodoče, ker ga smatra za najboljšega na svetu; to izjavo je podala omenjena tvrdka na najmerodajnejšem mestu v Bruslju. Savinjski hmeljarji pa se ob tej priliki ponovno opozarjajo, da pridelujejo le prvovrstno blago in mu tako ohranijo težko pridobljeni svetovni sloves; zato pa je nujno potrebno, da se opusti vse stare in take nasade, ki obrode le slabo blago. Predprodaja hmelja letnika 1932 je že v teku na Češkoslovaškem. Cene pa niso najboljše; plačuje se le po 9—10 Din za kg. Hmeljarske organizacije nastopajo odločno proti vsaki predprodaji. Največ hmelja na svetu prideluje zadnji dve leti Češkoslovaška; leta 1931 je pridelala 116.000 stotov, leta 1930 pa celo 147.254 stotov. Ob sebi umevno ima tudi največjo površino hmeljskih nasadov ter samo v žateškem okraju 10.922 hmeljarjev. Vprašanja in odgovori I. Č š. p. V.; Imam 500 sadežev hmelja, ki ga pa nameravam izkopati in nasaditi na drugi, boljši njivi nov nasad. Sedaj pa bi rad vedel, ali naj ga sadim, ali pa naj hmeljarstvo sploh opustim glede na sedanji položaj? Blago imam vedno prvovrstno. Odgovor: Vaš kraj prav za prav še spada k sklenjenemu hmeljskemu okolišu in je zato vsekakor pametno, če hmeljarite v malem obsegu tudi še v bodoče, zlasti če pridelate res prvovrstno blago. Sklenjeni hmeljski okoliši bodo gotovo zopet prišli na svoj račun, samo ¡zdržati morajo. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Tudi zadnji čas je bilo še nekaj zanimanja za naš lanski pridelek in se je zopet prodalo nekaj partij za inozemski račun po 3 do 4 Din pa kg. — Radi dolgo trajajoče zime so se spomladanska dela v nasadih letos precej zakasnila in se je šele sedaj pričelo z obrezovanjem. Nasadi so zimo večinoma prav dobro izdržali. Vojvodina: Razgovori o mednarodni kontroli hmelja so vzbudili tudi pri naših hmeljarjih upanje, da se bo hmeljarski položaj vendarle v kratkem izboljšal. Vojvodinski hmeljarji so oklenili, da je sedanjo površino nasadov, ki znaša le še 700 ha, treba vsaj na tej višini ohraniti. Zadnji čas je bilo prodanih zopet 120 stotov lanskega hmelja po Din 2-50—3-50 za kg. Neprodanega je še kakih 700 stotov, polovico v rokah producentov. — Radi slabega vremena spomladanska dela v hmeljiščih še niso začela in se tudi še ne ve, kako je hmelj prezimil. Češkoslovaška: Zadnjih štirinajst dni je bilo na žateškem tržišču zopet bolj mirno razpoloženje, ki še vedno traja. Sicer je semlertja nekoliko več zanimanja, vendar prometa le malo in je zaključna tendenca prav mirna. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira žateški hmelj 5—8 Din za kg. Znam-kovanih je bilo dosedaj 80.715 stotov lanskega pridelka. Za ostali češki hmelj je še manj zanimanja in notira hmelj iz Ušieka in Roudnice 4—5 Din, zeleni iz Dube pa 3 Din za kg. — Vreme je postalo zadnji čas prav toplo in nekateri nameravajo že prihodnje dni začeti z obrezovanjem hmelja. Nemčija: Tržišče v Niirnbergu je mirno in prometa prav malo. Trži se nekoliko le še najboljši Haller-tauski hmelj po 12—14 Din. Notira pa Halleriauski hmelj 10—14 Din, gorski (Hersbruck) 6—12 Din, Spaltski 10—15 in Tetnangski 14—20 Din za kg, vse samo boljše blago. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih se bodo letos radi dolge zime precej zakasnila. Belgija: Položaj nespremenjen in se cene držijo. Letnik 1931 notira Poperinghe 9 Din in Alost 12 Din za kg, letnik 1932 v predprodaji za oklober-november pa Poperinghe 12—13 Din za kg. Amerika: Tržišče je še vedno zelo mirno in prometa prav malo. Notira pa letnik 1931 še vedno 13—17 Din, letnik 1930 pa 12—15 Din in starejši letniki 7—10 Din za kg. Kupuje se le nekaj za sproti, in sicer večinoma Oregon in Sonorna po 9 Din ter Yakima po 8 Din za kg. Iz ostalih krajev so se vsa poročila zakasnila. Za razvedrilo Ni vse eno. »Ali je gospod Kocmur doma? Tu imam račun...« »Ne, moj mož je odpotoval!« »...katerega bi rad v gotovini poravnal!« »Samo trenotek, takoj ga pokličem.« Pri peku. »Ali imate stare žemlje?« »Imamo, gospod.« »Prav vam je, zakaj pa ne prodajate svežih ceneje.« šolska. Oče: »Metka, kako se imenuje človek, ki vedno vprašuje nekaj, kar mu nikdo ne more povedati?« Metka: »Učitelj.« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Ustanovljena leta 1881 Ustanovljena leta 1881 HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE! Vaš denarni zavod je vedno le SAVINJSKA POSOJILNICA ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem Svojim premoženjem. Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka Umetna gnojila Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal Kmetijske stroje pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice Sredstva za pokončavanje škodljivcev ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje: Skladišče Kmetijske družbe v Celju (pri kolodvoru) Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica, v Mariboru pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. 0 Prva južnoštajerska vinarska zadrugo v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in vseh jugoslovenskih vin po zmernih cenah Priznaine diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926 HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦ -A ♦ Za hranilne vloge jamči /f; J&Jl Vlagatelji pri Ljudski po- poleg rezerv in hiš nad sojiInici ne plačajo rent- 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem nega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev ♦ ♦ Hmelj je kot volk! z a lepo zelene in težke kobule jajčaste oblike, z mnogo aromatične hmeljne moke, rabi DUŠIK, FOSFORNO KISLINO, KALIJ IN APNO To hrano dodamo hmelju v obliki mešanega gnojila NITROFOSKAL-RUŠE ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33 Niiroioskal- Ruše je z ozirom na svojo hranilno vrednost najprikladnejše gnojilo. Za 1000 sadežev vzemite 200 kg. Ako gnojite tudi s hlevskim gnojem jeseni, potem spomladi samo 100 kg. Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru Sprejema naročila in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje. Izdaja KiBzardJ „Sleveookega hmsljirja", gredstavnik AliJziJ MibelSiS, žagan In gosestalk, Celje-Breg. Odgovorni urednik dipl. ing. lanko Oo:ioar. Celje, Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju