Hiadmkia 12-13: 125-134 (200J) 125 S^enijT m°ntanUm L*in E collinum C. C. Gmel. v Epilobium montanum L. and E. collinum C. C. Gmel. in Slovenja Simona Strgulc KrajŠek', Nejc Jogan2 ki so predstavljene v obliki ključ, N^SSS htTT ^ med "J"'-' razširjenosti obeh vrst v Sloveniji. ' lobanjskega -natcala je bil izdelan zemljevid literature. After revision of """ *"" 1. Uvod Vrbovci (Epilobium) so zelnate trajnice, bogato zastopane tudi v Sloveniji. Mala flora Slovenije (Ravnik, 1999) navaja pojavljanje 12 vrst. Na podlagi oblikovanosti brazde jih lahko razdelimo v dve skupini. Vrbovce marsikje po svetu uporabljajo kot zdravilne rastline, tako nekatere vrste lega rodu vsebujejo spojini oenotein A in B, ki pomagata pri zdravljenju benigne prosta-tične hiperplazije (Ducrev & al., 1997). Rod Epilobium je taksonomsko zelo zahteven, razlogov za to pa je več: - kritični razlikovalni znaki so drobni (za določanje je potrebno imeti lupo z vsaj 20-kratno povečavo), - vrste so si navidezno zelo podobne, - velika je znotrajvrstna variabilnost, - vrste se med seboj pogosto križajo (Smej-kal, 1997). Za zanesljivo določitev je zato potrebno nabirati rastline z razvitimi cvetovi in plodovi, podzemne dele in nepoškodovane organe, ki služijo vegetativnemu razmnoževanju. Pri vrstah E. montanum, E. collinum m E. rvseurn so to podzemni prezimni brsti (tunoni), ki se pojavijo po koncu cvetenja. se postopno podaljšujejo in ozelenijo, ko prodrejo nad zemljo. Rastline, ki zrastejo iz ttinonov, navadno cvetijo in sememjo prej so močnejše in bolj razvejane od listih, ki zrastejo iz semen. Vegetativni način razmnoževanja s turioni omogoča obstoj križancev, tudi če katera izmed starševskih vrst na rastišču izumre (SMEJKAL, 1997). Nekaj pomembnih razlikovalnih znakov se spremeni ali poškoduje tudi pri sušenju rastlin in so s herbarijskega materiala zelo težko razpoznavni ali celo nerazpoznavni To velja za obliko brazde (štiridelna, kijasta ali ovalna), obliko stebla (okroglo, robato, razvita vzdolžna letev), popke in mlade cve tove (kimasti ali pokončni). Pri prepoznavanju križancev pa Je dobro tudi vedeti, katere druge vrste tega rodu rastejo v okolici kraja nabiranja (SMEJKAL, 1997). 1.1. Razlikovanje med vrstama E. montanum in E. collinum Vrsti Epilobium montanum in E. collinum sodita v skupino vrbovcev s štiridelno brazdo. V literaturi so navedeni zelo različni razlikovalni znaki in navedbe se med seboj lahko celo izključujejo, tako da je določe- 1 26 S. Strgulc Kraišek & N. Jogan: Epilobium montanum L. in E. collinum C. C. Omei. v Sloveniji vanje včasih zelo zapleteno. Uporabnejši razločevalni znaki iz literature so sledeči (izbrani so znaki, kjer je prekrivanje vrednosti za stanja znakov majhno, ali ga ni): razraslost stebla, prisotnost žleznih laskov na steblu, dolžina in nameščenost listov, oblika čašnih listov in cvetnih popkov, prisotnost žleznih laskov na plodnici in plodu, dolžina semena in dolžina prašnic (ADLER & Fischer, 1994; Leuber, 1998; Ravnik, 1999; Smejkal, 1997). Obe vrsti se križata z več drugimi vrstami vrbovcev (Smejkal, 1997) in tudi med sabo, zaradi česar moramo biti pozorni tudi na pojavljanje križancev v Sloveniji. 1.2. Razširjenost in ekologija vrst E. motitanum in E. collinum Vrsta E. montanum je razširjena skoraj po vsej Evropi in Sredozemlju (Smejkal, 1997, Meusel, 1978). V Furlaniji-Julijski Krajini so znani podatki z alpskega dela te pokrajine (Poldini, 1991), uspeva pa tudi po vsej avstrijski Koroški (Hartl, 1992). Po navedbah v literaturi uspeva v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, ob robu gozdnih cest, ob starih zidovih in vrtovih, plotovih, na železniških postajah in drugih ruderalnih mestih v senci ali poisenci. Raste na vlažnih in izsušenih, s hranili bogatih, glinenih in slabo rodovitnih, pogosto humusnih tleh ( Smejkal, 1997; Stace, 1991; Adler & Fischer, 1994). Vrsta E. collinum uspeva samo v Evropi, njen areal tvorita dve medsebojno ločeni območji. Eden pokriva subatlantsko in osrednjo Evropo, drugi pa Skandinavijo, Finsko in evropski del Rusije. Srednjeevropski areal zavzema osrednji del Evrope in sega tudi na Britansko otočje in Islandijo. V južni Evropi je skromen del areala v Španiji, na Sardiniji, Korziki, v Italiji in delu centralnega in severnega dela Balkanskega polotoka, raztreseno se pojavlja tudi v Romuniji in Ukrajini (Smejkal, 1997, Meusel, 1978). V soseščini je za vrsto E. collinum znano le nekaj podatkov iz alpskega dela Furlanije-Julijske Krajine (Poldini, 1991), medtem ko je za avstrijsko Koroško podatkov bistveno več, vendar pa se pokritost proti jugu in s tem proti slovenski meji manjša in so znani le posamezni podatki za kvadrante iz Karavank (Hartl, 1992). Vrsta E. collinum raste na svetlih legah, kot so kamnita in skalnata pobočja, kamniti travniki, stari kamnolomi, kamnite terase, zidovi, postaje, železniški nasipi, večinoma na izsušenih tleh, revnih s hranili. Pogostejša je na silikatnih kameninah, na bazičnih pa se pojavlja predvsem v višjih legali (Smejkal. 1997; Adler & Fischer, 1994). Gorski vrbovec in hribski vrbovec naj bi bila razširjena po vsej Sloveni ji od nižine do subalpinskega pasu (Ravnik. 1999), vendar pa vrsto E. collinum v naravi najdemo le redko, kar pomeni, daje verjetno precej redkejša od res pogoste vrste E. montanum. 2. Material in metode dela Za obdelavo vrst E. montanum in E. collinum v Sloveniji sva uporabila herbarijske pole iz herbarija LJU in zasebnih zbirk Hortus siccus N. Jogan, Herbarium Božo Frajman in Herbarium Simona Strgulc. Nabiralci so bili: J. Bavcon, A. Budnar, F. Dolšak, A. Filipič, B. Frajman, D. Gilčvert, L. Godicl, N. Jogan, R. Justin, M. Kačičnik, Z. Keglevič, T. Knez, T, Kordiš, S. Krajšek, Kržan & Oprešnik, A. Martinčič, P. Mohar, D. Naglič, A. Paulin, A. Podobnik, N. Praprotnik, B. Rozman. M. Si-mončič, S. Strgulc, Š. Špilak, F. Šuštar, B. Trčak, D. Trpin, B. Vreš, M. Wraber in T. Wraber. Iz vsake herbarijske pole sva med popolno nabranimi rastlinami naključno izbrala primerek - operativno taksonomsko enoto (OTE) - in ga označila s številko. V obdelavo sva vključila 72 OTE. Iz literature in člankov sva izpisala razlikovalne znake med vrstama in dodala še Htudnikut 12-13: 125 134 (2001) 127 ¡>l.ka l: /«. d.l.=duI2ina letve na steblu; lh: č.=Ma ni.-časna ccv; le: v.z.=viSina zobca na listnem robu ' Figure 1: ¡a: d.Ulenglh of decurrent Icaf keel on thc nekaj znakov, za katere sva po predhodnem informativnem pregledu rastlinskega materiala ugotovila, da bi tudi lahko bili uporabni. Izpustila sva znake, ki se nanašajo na venčne liste, praŠnice in plodnico, ker jih zaradi poškodb pri suhih rastlinah, ne bi mogla natančno izmeriti. Na vsaki OTE sva izmerila vse izbrane znake in jih vnesla v matriko, ki je predstavljala vhodne podatke za vse nadaljnje obdelave. Izbrani znaki, način in natančnost merjenja-Binarni 7naW; 1. 2. dlakavost stebla: prileglo=0 ± štrleče-1 žlezni laski v dolnjem delu stebla: odsotnostjo, prisotnost=l dlakavost listnega peclja: prileglo^O, ± štrleee=l dlakavost čašne cevi (Slika lb): prilee-lo=0, ± štrleče=l 5. 6. 7. žlezni laski na čašni cevi (slika I h)-pnleglo=0, ± štrleče=l dlakavost roba časnih listov: ni dlakav =0, je dlakav=l žlezni laski na Časi: prileglo=0 štr-Ieče=l 8. žlezni laski na plodu: prileglo=0, Štrleč e= i Atributivni 7naVi- 9. žlezni laski na listnem peclju: jih ni=0 redki in prilegli=J, redki in štrleči=2 10. žlezni laski v gornjem delu stebla-odsotnost=0, prileglo=I, štrleče=2 11. oblika listnega dna: srčas(o=0 zaokroženo=l, klinasto=2 Numerični rn^i- 12. višina rastline: natančnost merjenja 0,5 cm 3 13. število cvetočih stranskih poganjkov: štetje 14. višina izraščanja najnižjega cvetočega stranskega poganjka: natančnost merjenja 0,3 cm 15. dolžina letve - gredelj lista se izteza po steblu navzdol (slika la): natančnost merjenja 0,1 mm; milimetrski papir pod lupo, 25x povečava 16. dolžina laskov na steblu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava, merjeno na polovici višine stebla 17 razmik gornjega para stebelnih listov: natančnost merjenja 1 mm; milimetrski papir 18. število žleznih laskov na enoto površine lista: štetje pod lupo na sredini zgornje površine listne ploskve ob osrednji žili, 45x povečava 19. dolžina laskov na osrednji listni žili na zgornji površini: natančnost merjenja 0.02 mm; lupa, 45x povečava 20. število laskov na robu lista na cm: štetje pod lupo na najširšem delu lista na polovici višine stebla, 45x povečava dolžina žleznih laskov na mladem listu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, Povečava; merjeno na zgornji po- 21 1 26 S. Strgulc Kraišek & N. Jogan: Epilobium montanum L. in E. collinum C. C. Omei. v Sloveniji vršini najmlajšega lista na glavnem poganjku 22. dolžina listne ploskve: natančnost merjenja 1 mm, milimetrski papir 23. širina listne ploskve: natančnost merjenja 1 mm, milimetrski papir 24. razdalja od listnega dna do največje širine lista: natančnost merjenja Imm, milimetrski papir 25. dolžina listnega peclja: natančnost merjenja 0,5 mm, milimetrski papir 26. št. zobcev na listu na cm: štetje na milimetrskem papirju na najširšem delu lista 27. višina zobca na listu (slika le): natančnost merjenja 0,02 mm na najširšem delu lista; lupa, 45x povečava 28. dolžina laskov na listnem peclju: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 29. dolžina cvetnega popka: natančnost merjenja 0,1 mm, 30. širina cvetnega popka: natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava 31. razdalja od dna do največje širine popka: natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava 32. dolžina čašne cevi (slika lb): natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava 33. dolžina laskov na časni cevi (slika lb): natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 34. dolžina žleznih laskov na čašni cevi (slika lb): natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 35. dolžina čaše (Slika lb): natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava 36. širina časnega lista: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 37. dolžina žleznih laskov na čaši: do 0,lmm=0, nad 0,1 mm=l; natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 38. dolžina zrelega ploda: natančnost merjenja lmm, milimetrski papir 39. dolžina laskov na plodu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 40. dolžina žleznih laskov na plodu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 41. dolžina semena:, natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 42. širina semena: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava 43. razdalja od baze do največje širine semena: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava Znaki 18-20 in 22-28 so bili merjeni na izbranem listu na eni tretjini višine stebla. Vrsti sva po končanem merjenju ločila na podlagi dolžine žleznih laskov na plodu in čašni cevi, ker je ta znak že v literaturi podan kot uporaben (Adler & Fischer, 1994). Pred obdelavo podatkov sva morala nekaj OTE izločiti iz obdelave, ker so imeli preveč manjkajočih podatkov. Izločila sva 14 OTE. Znake 15, 21, 33, 37 in 40 sva zaradi izrazite bimodalne distribucije binarizirala in jih vključila v obdelavo kot binarne znake (preglednica 1). Zbrane podatke sva statistično obdelala v programu SYN-TAX (Podani, 1990). Uporabila sva metodo hierarhičnega klas-triranja in PCoA (Principal Coordinate Analysis ali analiza glavnih koordinat). Za ugotavljanje uporabnosti znakov sva izračunala minimum, maksimum, prvi in deveti decil za vsak merjeni znak. V programu Excel sva naredila grafe, ki prikazujejo porazdelitve vrednosti posameznih znakov pri obeh vrstah. Izbrala najustreznejše razlikovalne znake, jih primerjala s tistimi iz literature in izdelala ključ za razlikovanje med vrstama E. mon-tanum in E. collinum. Na podlagi revidiranega materiala sva izdelala zemljevida razširjenosti za obe vrsti s pomočjo pro- Hladnikia 12-13: 125-1.14 (2001) 129 Slika2: Rezullat hierarhiinega klastriranja. Stevilke 1,2.5,7,9 10 12 13 14 is 177071 rv™ ^ , ostalo so OTE vrste £. montanum. .',».1U.1A1J,14,IS,1,.70,71 in 72 so OTEvrste E. collinum. Figure 2: Resuli of hierarchical clustering Numbers 1.2,5,7,9,10,12 13 14 15 17 70 71 and 7? „„ nr. ■ c- „ others are OTU E. montanum. ' ' •/tul and 72 "« E. coll,mm. grama KARARAS 2.0 (Jogan, 1998). Lit-eraturnih podatkov zaradi nezanesljivosti v zemljevida razširjenosti nisva vnesla. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Rezultati obdelave podatkov- Z metodo hierarhičnega klastriranja sva na podlagi binarnih in atributivnih znakov ugotavljala podobnost med OTE. Iz slike 2 je razvidno, da se OTE razporejajo v dve skupini. Manjša skupina so predstavniki vrste E. collinum, ostali pa so E. montanum. S to metodo dobljen rezultat sva potrdila še z metodo PCoA, prav tako na podlagi binarnih in atributivnih znakov. Uporabni znaki, ki se le nekoliko prekrivajo, in popolnoma uporabni znaki so v preglednici 1 napisani krepko. Ostali znaki so za razlikovanje neuporabni zaradi prevelikega prekrivanja vrednosti. Ce primerjamo dobljene rezultate s podatki iz literature, opazimo, da nekateri znaki, ki jih ključi navajajo kot zanesljive. Št. Znak višina rastline (cm) ijL cvetočih stranskih poganjkov doliina laskov na stehlu (mm) razmik vrhnjega para listov (mm) Število žleznih laskov na enoto površine lista dolžina laskov na osrednji listni žili (mm) Izmerjeno E.cattinum P:.mtintanum (min) I. decil-9, decil (max) 18-39 (43) 0-15(20) (0.11)0.13-0.17 (0)6-11 (13) (S) 7-56 (74) 0,13-0,17 (min) 1. decil-9. decil (max) (12)28-73 (88) 0-5 (6) (0,13)0.17-0,21 (0,23) 0-10 (24) (1)6-51 (104) (0.15)0.17-0.21 (0,25) Uporabnost (iz literature I 1 26 S. Strgulc Kraišek & n. Jogan: Epilobium montanum l. in E. collinum c. c. Omei. v Sloveniji ! 20 števili) laskov na robu llsta/cm (14)15-26(28) (9) 14-25 (32) 22 dolžina listne ploskve (mm) 16-27 (28) (24) 29-57 (73) 23 širina listne ploskve (mm) 6-11 (14) (11) 13-25 (45) 4> 24 razdalja od baze lista do največje Urine Ikra (mm) (4)5-10(11) (4) 10-20(24) 25 dolžina listnega peclja (mm) (0,5) 1,0-2,4 (2,5) 1,0-3,0 (5,0) 26 it. zobcev na listu na cm 4-6 (3)4-6(9) * 27 višina zobca na listu (mm) (0,27) 0,28-0.54 (0,65) (0,36)0,43-0,87 (1,01) 28 dolžina laskov na listnem peclju (mm) 0,13-0.17 (0,19) (0.11)0.15-0.21 29 dolžina cvetnega popka (mm) (2,8) 3.0-3,8 (4.2) (2.5) 3,0-4,8 (6.5) 30 širina cvetnega popka (mm) (1,3) 1,5-2,1 (2,4) 1.5-2,5 (3,0) 31 razdalja od dna cvetnega popka do največje Širine (mm) (1,0) 1,5-2,0 (1,0) 1,5-2,7 (3,0) 32 dolžina čašne cevi (nun) (0,8)0,9-1,5(1,7) (0,8) 1.2-1,8(2,1) 33 dolžina laskov na cainl «vi (mm) (0,06)0,10-0,15 (0.17) 0,15-0,21 (0.27) 34 dolžina žleznih laskov na časni cevi navadno pod 0,1 mm nad 0,1 jnm 35 dolžina čase (mm) (3.0) 3.5-4,9 (5,0) (3,7) 4,5-6,7 (7.5) 36 širina časnega lista (mm) (0.5)0.8-1,0(1,1) (0.7) 0,8-1,2 (1,3) 38 dolžina zrelega ploda (mm) (32) 34-50 (60) (25)42-71 (80) * 39 dolžina laskov na plodu (mm) (0,11)0,13-0,17 0.15-0,21 40 dolžina žleznih laskov na plodu. pod 0,1 mm nad 0,1 min 41 dolžina semena (mm) (0,74)0,86-0,99(1,01) (0,82)0,95-1,22 (1,32) *# 41 širina semena (mm) (0.23) 0.30-0,39 (0.42) (0,25) 0.29-0,47 (0,61) 43 razdalja od baze semena do največje Širine (mm) 0.21-0,41 (0,42) (0.04) 0,30-0,53 (0,57) S žlezni laski na čašnl cevi prilegli štrleči 6 dliikavnst roba čašnih listov rob dlakav rob ni dlakav 7 žlezni laski iu čaši prilegli štrleči, redko prilegli S žlezni laski na plodu prilegli štrleči 10 žlezni laski na gornjem delu stebla prilegli ali jili ni Štrleči ali jih ni ** 11 oblika listnega dna klinasto ali zaokroženo srčasto ali zaokroženo » niso zanesljivi. Tak znak je razraslost stebla (13), ki je navadno pri E. collinum res večja, vendar so posamezne rastline popolnoma nerazrasle, pojavljajo pa se tudi močno razrasli primerki vrste E. mon-tanum. Kot popolnoma neuporaben se je pokazal znak 17. Merila sva ga kot razmik zgornjega para listov. Pokazalo se je, da so pri E. montanum razmiki celo večji kot pri E. collinum, čeprav naj bi bili pri E. montanum vsi listi nasprotni. Zgornja stran listne ploskve je pri obeh vrstah enako gosto porasla s kratkimi, pod lupo opaznimi žleznimi laski, tako da razlikovanje vrst na podlagi gostote teh žleznih laskov ni mogoča. Kot uporaben znak literatura navaja tudi dolžino semena (41), vendar se tudi tu vrednosti nekoliko prekrivajo in tako je znak le delno uporaben. Izmed merjenih atributivnih znakov je delno uporabna le oblika listnega dna (II), ki je pri vrsti E. collinum zaokrožena (80%) ali klinasta (20%), pri vrsti E. montanum pa zaokrožena (45%) ali srčasta (55%). Ostala znaka sta neuporabna. Najuporabnejši so nekateri binarni znaki, na podlagi katerih lahko zanesljivo ločimo med vrstama E. collinum in E. montanum. To so znaki 5, 6, 7 in 8. Ostali znaki so neuporabni za razlikovanje med tema vrstama. Edini zares zanesljivi zanki za ločevanje med vrstama E. montanum in E. collinum so žlezni in nežlezni laski. Poraslost plodnice z žleznimi laski je kot razlikovalni znak uporabljena že v avstrijskem ključu (Adler & Fischer, 1994), v ostalih pregledanih ključih pa tega znaka Hladniki a 12-13: 125-134 POOK 13] Sf Zemlj6Vida raZS"irjen0Sti * COllMUm in £- — v Sloveniji oa podlag, rev,d,ranega herhanJskega Figure 3: Dis.ribuo™ maps for specics £ collinvn and £ in Slovenia after rcvis,„„ of herb»rium mate 1 26 S. Strgulc Kraišek & N. Jogan: Epilobium montanum L. in E. collinum C. C. Omei. v Sloveniji ni ali pa je napačno zapisan. Žleznih laskov na čašni cevi in dlakavosti roba čašnih listov kot razlikovalnih znakov nisva našla v nobeni literaturi, vendar po pregledu materiala lahko zanesljivo trdiva, da se vrsti na podlagi teh dveh znakov prav tako razlikujeta. 3.2. Ključ 1. Listna ploskev dolga 16- 27 (28) mm, široka 6 - 11 (14) mm, listno dno zaokroženo ali klinasto, višina zobcev na listu 0,25 - 0,54 (0,65) mm, dolžina laskov na listnem peclju 0,12 - 0,16 (0,19) mm, dolžina laskov na osrednji listni žili, steblu in plodu (0,1) 0,13 - 0,17 mm, žleznih laskov na zgornjem delu stebla ni ali pa so prilegli, dolžina laskov na čašni cevi (0,06) 0,1 - 0,15 (0,17) mm, dolžina čaše (3) 3,5 - 5 mm, plod in časa do površini s prileglimi. slabo opaznimi, do 0.1 mm dolpimi žleznimi laski, čašni listi po robu tudi nežlezno dlakavi, dolžina ploda (32) 34 - 50 (60) mm, dolžina semena (0,7) 0,85 - 1 mm-------------------E. collinum - Listna ploskev dolga (24) 29 - 57 (73) mm, široka (11) 13 - 25 (45) mm, listno dno zaokroženo ali srčasto, višina zobcev na listu (0,36) 0,43 - 0,87 (1) mm, dolžina laskov na listnem peclju (0,1) 0,16 -0,21mm, dolžina laskov na osrednji listni žili, steblu in plodu (0,12) 0,15 - 0,21 (0,25) mm, žlezni laski na zgornjem delu stebla so navadno štrleči, dolžina laskov na čašni cevi 0,15 - 0,21 (0,27) mm, dolžina čaše (3,7) 4,5 - 6,7 (7,5) mm, plod in čaša po površini s štrlečimi. nad 0.1 mm dolgimi žleznimi laski, čašni listi po robu brez nežleznih dlak, dolžina ploda (25) 42 - 71 (80) mm, dolžina semena (0,82) 0,95 - 1,2 (1,3) mm--------------E. montanum Najzanesljivejši znaki so v ključu podčrtani. Za zanesljivo določitev je potrebna lupa z vsaj I5x povečavo. 3.3. Razširjenost Zemljevida razširjenosti sta nepopolna, saj sva vanju vključila le v reviziji preverjen material. Vseeno se vidi, daje E. montanum bolj razširjena vrsta, na kar lahko sklepamo že iz literaturnih podatkov za sosednje države (Pdldini, 1991; Hartl, 1992). Iz etiket obdelanega materiala je razvidno, da so rastline rasle od nižine do subalpinskega pasu. Zelo malo materiala je iz dinarskega, preddinarskega in subpanonskega fito-geografskega območja, vendar pa glede na splošno razširjenost te vrste v sosednjih državah (PoLDINl, 1991; Hartl, 1992) kaže, da je to posledica premajhne raziskanosti teh območij, ne pa odsotnosti vrst v teh predelih. Epilobium collinum je bistveno redkejša vrsta. Po navedbah nekaterih avtorjev pol so rastline rasle v razpokah ali na skalnih poličkah silikatnih kamnin. Silikat je v Sloveniji redkejši kot karbonat, kar verjetno vpliva na manjšo pogostost vrste. Tudi če pogledamo razporeditev po Sloveniji, je največ primerkov z območja Pohorja, kjer je silikatna podlaga. Ne moremo zanesljivo trditi, da so vse rastline rasle na silikatu, ker na herbarijskih etiketah podatek o kamninski podlagi navadno manjka. Raztresena razširjenost vrste E. collinum se ujema tudi z razširjenostjo na drugi strani meje z Italijo in Avstrijo (Poldini, 1991; Hartl, 1992). 4. Sklepne ugotovitve vSe vedno ostaja težava, da so razlikovalni znaki med vrstama drobni, vendar pa je zdaj zbranih razlikovalnih znakov precej in tako je moč določiti tudi nepopolno nabran material (neevetoč, brez plodov...) Ob sistematičnem nabiranju te skupine vrbovcev, se bo pokazala bolj jasna slika razširjenosti po Sloveniji in zelo verjetno bomo odkrili tudi primerke morfološko zelo Hladnikta 12-13: 125-134 (2001) 133 podobne vrste Epilobium fonceolatum, ki jih glede na zemljevid razširjenosti po Evropi (Meusel, 1978) lahko pričakujemo tudi v Sloveniji. Na tem zemljevidu leži Slovenija namreč znotraj areala vrste E. lanceolatum, vendar ta pri nas še ni bila najdena. Se vedno ostaja odprto vprašanje križancev, ki jih v to raziskavo nisva zajela, in pa druge vrste rodu Epilobium, ki še čakajo na obdelavo. Ena zanimivejših vrst je Epilobium cdiatum, za katerega je v Mali flori Slovenije (Ravnik, 1999) navedena razširjenost le v subpanonskem fitogeografskem območju, a se je vrsta že razširila tudi drugod po Sloveniji. 5. Zahvala Zahvaljujem se Tinki Bačič za pomoč pri izdelavi raziskave in obdelavi dobljenih podatkov ter za nasvete pri pisanju članka. 6. Summary Both studied species namely Epilobium montanum and E. collinum were reported to be widespread in Slovenia (Ravnik, 1999), but after revision it can be said that E. collinum is much more rare than very common species E. montanum. Determination key for both studied species in Slovene determination key "Mala flora Slovenije" is very unreliable. There was made a revision of herbarium material from the Herbarium LJU and some private herbarium collections. 48 potentially useful distinguishing characters were scored on 72 OTU (operation taxonomical units). After statistical analysis of the data, two groups of OUT were formed (see Figure 2). The most important distinctive characters are summarized in the following determination key: 1. Lamina 16 - 27 (28) mm long and 6 - 11 (14) mm wide, leaves at the base rounded or gradually narrowed, lamina teeth 0,25 - 0,54 (0,65) mm high, hairs on the petiole 0,12-0.16 (0,19) mm long; hairs on the central leaf vein, stem and fruit (0,1) 0,13 - 0,17 mm long; glandular hairs on the upper part of stem missing or they are apprescd; hairs on the calyx tube (0,06) 0,1 - 0,15 (0,17) mm long, sepals (3) 3,5 - 5 mm long, on the eder of sepals are nnplnndular hairc- frnit -T,,| calvx with apprised, inconspicuous