Mnogovrstne novice * Kako Ruski car živi v glavnem stanu. — Čita-teljem našim je znano, da je Ruski car s svojo armado šel na vojsko in da ondi med njo zdaj biva. Iz tabora v Gornjem Studenu o tem njegovem živenji poročajo to-le: Car živi prav po vojaško, reči se sme, po Spar-tansko. Kdor je videl Onando, Kijev, Moskvo, Petro-grad, Carskoje selo in druga mnoga meata, v katerih cesarjeva biša vae druge nadkriijuje v velikosti in si-jajnosti, ne bi mislil, da car stanuje danes v preprosti Bolgarski kolibici, katere streha prebivalce komaj varuje jesenskega dežja. Car stanuje v preprosti kmečki bajtici pri tleh samo v eni sobici, katera je obdana s sadnim vrtom in živo ograjo, in kjer stoji nekoliko šotorov. Tukaj se ne slišijo nobene himne in vojaške čestitke, ampak samo tihi glasovi lepih juternih, poldnevnik in večernih molitev, pri katerih je car vselej s svojim svitom in štabom pričujoč. Car živi prav pri-prosto. Zjutraj pije čaj. Okoli dveh popoldne obeduje; kosilo njegovo je juha, goveje meso in pečenka. Miza, na kateri obeduje, je tudi jako priprosta, navadno stoji pod senco hrasta. Car obeduje s svojim štabom, al nikjer se ne vidi znamenje kake stroge etikete. Kosilo trpi navadno eno uro, ves ta čas pa bere carski pridigar molitve in pa nekatera poglavja iz evangelija. Tudi drugi ruski kavalirji živijo priprosto zraven svojega čara. * Od Bismarka na Nemškem pričeti }>kultm*kampfi( to je, preganjanje katoliških duhovnov, je že obilo žalostnega sadu rodil. V 813 katoliških farah škofije Kolonij s ke je zdaj — kakor „Karnt. Volksst." piše — že 107 fard brez duhovnov, v Trierski 146 in v škofiji Munsterski 62. Ljudstvo, zapuščeno od duhovnov , je vpeljalo službe Božje brez duhovnov tako, da o tistih urah dopoldne in popoldne, ko so poprej opravljali duhovni službo Božjo , jo zdaj — se ve da brez maše — opravlja ljudstvo samo. Taka cerkvena opravila „Laiengottesdienste" so pač čudna prikazen. Obiskovana so pa skor tako obilno, kakor poprej , ko so jih opravljali duhovni. * Skupščin brez konca in kraja je ta mesec v Gradci. Prvi so Čevljarji imeli svoj kongres, drugi za njimi gostilničarji, potem pridejo j uriš ti in zadnji bodo menda učitelji —vse skupščine se ve da so nemške. Und der Himmel voller Huld Hort s' Geschwiitz an mit Geduld — piše „K. Volksst." 304