E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 25. junija 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 10 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI Pustna veselica Delavnica butaric in pirhov V petek 28. februarja se je vrnil pust v V soboto, 12. aprila zjutraj, se je po pouku naš dom, z njim pa maske, kape in barve. in odmoru slovenska šola »Sveta Ciril in Me- Tri ure pred začetkom pričakovanega do- tod« v sodelovanju z srednješolskim tečajem godka so se mladi zbrali, da bi okrasili in in starši posvetila izdelavi in oblikovanju tradi- uredili dom. Obesili so girlande, osvetlili cionalnih butaric, okrašenih z belimi, modrimi prostor ter pripravili hrenovke, flancate in in rdečimi trakovi, ki so bile blagoslovljene na pijačo. Udeleženci so na zabavo prišli z iz- cvetno nedeljo pri sv. maši. Izdelali so tudi več- virnimi in zabavnimi dodatki. V veselem in jo butaro, to je tradicija, ki pride še iz Slove- sproščenem vzdušju so klepetali, plesali in nije, tudi ta butara je bila okrašena z barvami peli. Otroci so se zabavali s tradicionalnimi slovenske zastave. Med izdelovanju so mladi igrami, namiznim tenisom, nogometom in je nastopilo s čustvenimi pesmimi, občin- in odrasli učili in pomagali malim pri delu. drug drugemu barvali lase. stvo je pa prepevalo in skakalo. Ko so vsi Po koncu pouka so mladi imeli skupno kosilo Po tradiciji več generacij je potekala končali, so bile podeljene nagrade vsem, in so se malo odpočili, potem se je pa začela povorka po dvorišču s pesmijo, ki je vo- ki so se opogumili in zapeli. Končno je delavnica pirhov, katera se priredi že več let. dila do strašila, ki je simboliziralo konec bila na vrsti veselica. Glasba, ples in pena V tej delavnici sta bili predlagani dve tehniki: pustnega časa. Poleg tega je bil prisoten so bile zvezde te posebne noči. Spremljali tradicionalna slikarska tehnika »pisanica« Mar- kurent, bitje, ki odganja mraz, zimo in zlo. so nas urbani in polka. Ta prvi od mnogih ka Bajuka, pod vodstvo Bibiane Bajda, in deko- Ena najbolj nepozabnih aktivnosti tega prihodnjih karnevalov se je končal ob pol- racijska tehnika »decoupage« pod vodstvom Ani karnevala 2025 je bil karaoke. Več skupin noči, z veliko novih in veselih spominov. Štirn. Nadaljevalo se je tudi z izdelavo manjših a bolj pisanih butaric, okrašenih z barvnimi trako- vi, s pomočjo Aleša Bajda. Mladini so se pridruži- li tudi drugi navdušenci, ki so se naučili in ustva- rili pirhe in butarice vseh barv, vzorcev in tehnik. Mnogi so jih izdelali tudi za svoje družine. Tečaj se je končal s številnimi novimi barvas- timi butaricami in pisanimi jajci, ki danes kra- sijo naše domove. Ob tej priložnosti smo lahko uživali umetnost in tudi se spomnili, kako va- žno je, da jo ohranimo, podpiramo in jo delimo za slovensko kulturo in za našo identiteto. 75. redni občni zbor Izlet na Penitentes 01/04 – 04/04 V nedeljo, 27. aprila 2025, je v prostorih Slo- • Gospodarja: Aguštin Šmon in German Med 1. in 4. majem, v dneh okoli državnega venskega doma v Mendozi potekal 75. redni Nemanič praznika ob dnevu dela, so se člani men- občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število čla- doške mladine in Planinskega odseka odpra- nov društva. Zbor se je pričel z molitvijo v zah- Nadzorni odbor: vili do slovenske koče »Jože Kastelic«, da bi valo za vse delo, opravljeno v preteklem letu. • Cvetka Grintal, Miha Hirschegger in opravili potrebna popravila in izboljšave. Na začetku obravnave dnevnega reda so čla- Helena Bajda Koča Jože Kastelic ima že petdeset let in ni, na predlog predsednika Tineta Šmona, izvo- se nahaja v Penitentes, planinska vas bli- lili overovatelja zapisnika: Frido Hirschegger in Razsodišče: zu Aconcagua in mednarodno mejo med Matjaža Nemaniča. Sledilo je branje in potrdi- • Stane Grebenc, Majda Nemanič in Jure Argentino in Chilom, 2.581 metrov n.v. in tev zapisnika 74. občnega zbora iz leta 2024. Štumberger 170 km od mesta Mendoza. V bližini je tudi V nadaljevanju so bila predstavljena po- turističen kraj Puente del Inca, ki vsako leto ročila članov odbora in predstavnikov po- Predstavniki posameznih odsekov in privabi mnogo ljudi. sameznih odsekov društva. Vsak izmed njih organizacij: Zgoraj omenjena popravila vključujejo Kasteličeve smrti njegov grob pobarvan in je podrobno predstavil delovanje in dosež- • Komunikacije in družbena omrežja: Karina izkop jaška za postavitev strukture, ki ščiti okolica popravljena in počiščena. Pokopali- ke v preteklem letu. Predsednik Tine Šmon Marušič in olajša dostop do vodnih ključev, obno- šče andinistov je zadnje počivališče velikega je v svojem govoru izrazil hvaležnost vsem • Medorganizacijski svet: Nikolaj Štumberger vitve kuhinje in številna druga popravila za števila plezalcev in ljubiteljev gora iz mno- odsekom, ki so s svojim delom prispevali k • Mendoški pevski zbor: Ani Grintal pripravo na zimsko sezono, saj je koča na gih koncev sveta. Poleg g. Kastelica, med uspešnemu in živemu delovanju društva. Po- • Osnovna šola sv. Ciril in Metod: Sofia voljo za najem, pa tudi za šolsko taborjenje drugimi počivata tam tudi Jugoslovanec sebno zahvalo je namenil skupini, ki skrbi za Štumberger in za uporabo mladine. Zavetišče se lahko Janez Stepanek, prvi, ki je umrl med posku- spletno poročanje o dejavnostih naše skup- • Srednja šola in tečaj slovenščine: Rezka uporabi celo leto. som osvojitve vrha Aconcague in Bernardo nosti, zlasti Karini Marušič, ki vodi ta odsek. Novak Važno delo je bilo tudi opravljeno na poko- Razquin, prijatelj Slovencev v Mendozi. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi novi • Planinski odsek: Bibi Bajda pališču andinistov, kjer je bil ob 85. obletnici Poleg popravil smo imeli čas tudi za rekre- odbor, ki ga sestavljajo: • Folklorna skupina: Siad Handam acijo, ki smo ga uporabili za obisk Puente • Luč in zvok: Nikolaj Nemanič del Inca in Mirador del Aconcagua, za spre- Upravni odbor: • Arhiv in knjižnica: Angelca Čad hod po hribih, uživanje kresa in za učenje • Predsednik: Tine Šmon • Mladina: Valentina Šmon igre Tarok. • Podpredsednica: Helena Hirschegger Minili so dnevi in prišel je čas, da se smo • Tajnik: Matjaž Grintal Zbor se je zaključil z molitvijo za božji bla- vrnili domov. Z žalostjo se smo poslovili od • Blagajniki: Marjan Šmon, Paula Artač in goslov v prihodnjem letu. Ob zaključku smo gora, a smo bili tudi zelo veseli, ker smo op- Dušan Engelman z močnim aplavzom novemu odboru in vsem ravili vse potrebno delo za obnovitve koče, • Odborniki: Ani Grintal, Rezka Novak, predstavnikom zaželeli obilo uspeha in sreče kar pomeni, da bo še mnogo ljudi lahko Franci Šmon, Marjan Bajda in Pavel Šmon pri njihovem delu. uživalo njeno toploto; ker smo se zabavali • Kulturna referenta: Fric Šmon in Emil v družbi in vemo, da ne bo minilo dolgo, ko Nemanič Matjaž Grintal bomo spet prišli na obisk. S T R A N 2 2 5 . J U N I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A BALANTIČEVA ŠOLA je obiskala park “Tierra Santa” V soboto, 24. maja na dan Marije Pomočni- in Rimljani. Prirejeno je v tem slogu, osebje ogledali predstavo o stvarjenju sveta, medtem, umrl za vse naše nemarnosti, brezbrižnosti ce, zavetnice vseh Slovencev, smo se zbrali ki tam deluje je tudi oblečeno v tipična obla- ko smo čakali začetek predstave, so naši šolarji in grehe. Spodaj smo se usedli na stopnišče pred njeno podobo v Našem domu in se ji čila, kar daje kraju še posebno vzdušje. peli slovenske, verske otroške pesmi, ljudstvo, in pričakali Jezusovo zmagoslavno vstajenje. priporočili. Prosili smo jo za njeno varstvo na Lepo so nas sprejeli in vodili naš obisk po ki je bilo zbrano v dvorani jim je navdušeno V votlini smo obiskali izvrstno veliko Srce romanju in blagoslov vseh družin Balantiče- parku. Najprej smo si ogledali jaslice, prip- ploskalo. Stvarjenje je bilo izredno lepo pred- Jezusovo. Videli smo tudi predstavo zadnje ve šole ter slovenskega naroda. ravljena je bila tudi kratka predstava o božič- stavljeno, otroci so navdušeno gledali. Najprej večerje v Cenakulu. Z lutkami Jezusa in vseh Avtobus nas je že čakal in odpeljal v park nih dogodkih na sveti večer ter glasba božič- je bila tema, pokazala se je svetloba, nebo, luč, apostolov je bila prikazana zadnja večerja: “Tierra Santa”. Prispeli smo na mesto, tam ne pesmi Sveta noč, blažena noč. Lutke so zvezde, voda, kopno, zelenje, nato smo zagle- ...To delajte v moj spomin, je Jezus rekel. se nam je pridružilo še nekaj učencev. Otroke se avtomatično premikale v luči in zvoku in dali še leva, slona, nosoroga, ptice, gorilo in na- Nismo pozabili na naše lačne želodce in se smo spremljale učiteljice in nekaj staršev. Ti- dajale vzdušje prelepe Svete noči. zadnje je Bog ustvaril človeka, po božji podobi, okrepčali v počivališču. erra Santa v Buenos Airesu je tematski park, Sprehajali smo se okoli različnih poslopij, da bi si podvrgel stvarstvo in slavil Stvarnika. Ta lep izlet Balantičeve družine, nam bo os- kjer si lahko predstavljaš, da se sprehajaš po zbirališč, palač ter hiš. Zanimiva je bila Noetova Sprehodili in molili smo ob križevem potu tal v prelepem spominu. Jeruzalemskih cestah. Tu so skozi stoletja ži- barka, živali so nas posebno navduševale skozi in se vzpeli na Kalvarijo, kjer smo občutili vele različne kulture: kristjani, Judje, Arabci celo sprehajališče. Nato smo se ustavili in si trpljenje in smrt našega Odrešenika. On je Učiteljski zbor XUL SOLAR IN DANIEL LEBER V MALBA O D T I S I 3 - 2 0 2 5 PUERTOS: Neskončni let dveh vizionarjev KOČEVARJI V kulturnem kompleksu Malba Puertos, razdalje med svetovi. Njegova umetniška najnovejši pobudi muzeja MALBA (Museo produkcija obsega risbe, olja na platnu in de Arte Latinoamericano de Buenos Aires lesu ter skulpture iz galvaniziranega železa, Rafaelova družba nas je povabila, da skupaj vaško, v Srbijo in v delovna taborišča v Nemčiji / Muzej latinskoameriške umetnosti), je ki raziskujejo odnose med telesom, prosto- obiščemo Kočevarje. To so nasledniki kmeč- izgnali slovenske družine! od konca marca na ogled razstava »Vuelo rom in svetlobo. kih družin iz južnotirolske-bavarske okolice, Ob koncu vojne so Kočevarji doživeli še zad- infinito« (Neskončni let), ki združuje vizije Posebno poglavje v njegovem ustvarjanju ki so jih grofje Ortenburžani pripeljali leta nji udarec: po tem, ko so tudi oni doživljali dveh ustvarjalcev: legendarnega Xula Solar- predstavljajo poslikane panjske končnice, 1330 in kasneje v okolico Kočevja. komunistično nasilje, so jih partizani gnali iz ja (1887–1963) in Daniela Leberja (1988), preko katerih se na izviren način povezuje Svojo nemško govorico so v novem kraju Slovenije proti avstrijski meji brez prtljage, umetnika slovenskega rodu, ki danes živi in s kulturno zapuščino svojih prednikov. Po prikrojili po svoje in iz tega je nastala koče- brez živine. Povojna komunistična oblast jim ustvarja v Berlinu. njegovih besedah: »Skozi jezik, ki se napaja varščina. Tako kot je njihova skupnost po ni pustila, da bi se vrnili na svoje domove in Razstava ni le preplet dveh izraznih sve- v simbolu in geometriji, gradim vsakdanje drugi svetovni vojni skoraj izginila, tako poča- da bi ostali v Sloveniji. Postali so begunci, po- tov, temveč subtilen dialog med obdobji, imaginarno z metafizičnimi perspektiva- si izginja njihova govorica. dobni našim prednikom. Marsikomu je uspe- jeziki, duhovnimi iskanji in ustvarjalnimi mi.« Njegove panjske končnice se po vse- Najprej smo se ustavili v vasi Občice, nekaj lo naseliti se v Evropi, med nemškim življem, pristopi. Postavitev je kurirala priznana bini in obliki močno oddaljujejo od tradici- kilometrov stran od Dolenjskih Toplic, kjer veliko se jih je pa izselilo v Severno Ameriko. argentinska kustosinja Alejandra Agua- onalnih, vendar z zavestno poenostavitvijo ima Društvo Kočevarjev staroselcev svoj se- Z avtobusom smo si ogledali več krajev, kjer do, umetniška vodja Malba Puertos, ki je izraza ustvarjajo vtis naivne umetnosti, ki dež in muzej. so nekoč živeli Kočevarji, med drugim Topli vrh, v skupno zgodbo vtkala duhovno globino je značilna za to ljudsko tradicijo. Ogledali smo si eksponate v muzeju, za Komarno vas in Štale. G. Jaklitsch nas je pope- obeh avtorjev. Kustosinja Aguado razstavo opisuje kot dobrodošlico pa smo degustirali njihovo tra- ljal v vas Ribnik, dom njegove mame. A od hiše Xul Solar, eden najizvirnejših argentinskih srečanje »dveh iskalcev«, ki ju ločuje sko- dicionalno potico, ki so ji Kočevarji rekli po- in vasi ni ostalo nič več kot nekaj na pol poruše- mislecev 20. stoletja, je znan po svoji stras- raj stoletje, a druži skupna duhovna lakota, bolica. Tu se nam je pridružil Hans Jaklitsch, nih sten. V vasi Stari Log-Altlag smo si ogledali ti do astrologije, duhovnih ved, ezoterike raziskovanje skritih svetov in ustvarjanje po rodu Kočevar, ki živi v teh krajih. Ves čas lepo ohranjeno pokopališče, kjer so še stari ko- in izmišljenih jezikov. Njegova dela razkri- novih načinov izražanja. Leber ne nadalju- obiska nam je pripovedoval o življenju Koče- čevarski grobovi z nemškimi napisi. Drugače pa vajo nevidno in gledalca popeljejo v notra- je zgolj Solarjevega izročila, temveč ga na varjev, njihovem delu in končni usodi. Izhaja je mnogo vasi izginilo, ker so Kočevarje izgnali, nje ter kozmične svetove. svojstven način umešča v sodobni kontekst iz družine, ki ni zapadla nacistični propagandi novih naseljencev niso nastanili, so pa marsik- Močna vez z dediščino prednikov se odra- in razvija s svojim lastnim pogledom. in ni odločila za preselitev, ampak je ostala na je nekdanje kočevarske vasi porušili. Ruševine ža tudi v Leberjevem ustvarjanju, ki pogos- Nova enota muzeja MALBA se nahaja v ur- svoji zemlji. Je eden izmed redkih, ki tekoče so v teh osemdesetih letih tudi vse zaraščene. to črpa iz simbolnega jezika, kolektivnega bano-naravnem kompleksu Puertos v Esco- govori v kočevarščini: med brati in sestro je Na nekdanje prebivalce spominjajo predvsem spomina in občutka pripadnosti. Njegova barju, severno od Buenos Airesa. Malba Pu- to še vedno družinski pogovorni jezik. sadna drevesa, ki rastejo sredi gozdov. Zaslu- umetnost je prežeta z globoko introspektiv- ertos, zasnovana kot prostor ustvarjalnosti, V zgodovini Kočevarjev se je marsikaj zgodilo. ga g. Jaklitscha je bila, da je pokosil in potolkel nostjo, v kateri se prepletajo osebna izkuš- arhitekturnega eksperimenta in trajnostne Ker so jih turški vpadi zelo prizadeli, jim je cesar grmovje in nam odprl steze do ruševin. Čez 90 nja, kulturni vplivi in raziskovanje identitete. kulture, se hitro uveljavlja kot eno ključnih leta 1492 dovolil, da so krošnjarili po cesarstvu. cerkev je bilo porušenih po vojni, ker si je ko- Zaključil je študij vizualnih umetnosti na središč sodobne umetnosti v regiji. Ribničani so ponujali suho robo, Kočevarji so munistični režim na Kočevskem uredil popolno Universidad de Buenos Aires (UBA), kjer je Za skupnost v Argentini, ki jo povezuje pa, poleg lesenih izdelkov, prodajali razne druge podzemno zatočišče, kjer bi oblast kljubovala pridobil naziv licenciado (diplomirani likov- slovensko poreklo, ta razstava pomeni po- izdelke, potrebne gospodinjam. Ker so hodili po možnim zunanjim napadom (znano je območje ni umetnik) in profesor de artes visuales sebno priložnost za ponos. Daniel Leber svetu, so lahko tudi videli, da so drugod marsik- Gotenice). Preživelih Kočevarjev je bolj malo v (profesor vizualnih umetnosti) za poučeva- s svojim edinstvenim pristopom utrjuje je boljši življenjski pogoji. Tako je marsikdo ostal teh krajih, vendar imajo nekateri še stike z ro- nje umetniških predmetov na srednješol- položaj prepoznavnega ustvarjalca na so- v tujini, v nemških krajih, odšli so tudi v Severno jaki v tujini. Na nekaterih krajih je videti spo- ski in visokošolski ravni. dobni umetniški sceni. Njegova prisotnost Ameriko, tako kot številni Slovenci. Število pre- minske plošče, kjer je zapisano, da so bili objek- Njegova umetniška praksa vključuje ris- ob boku Xula Solarja potrjuje visoko raven bivalstva na Kočevskem je do časa okupacije ob ti popravljeni z njihovo finančno pomočjo. Žal bo, slikarstvo in tridimenzionalne posta- umetniškega izraza in duhovne širine, ki ju začetku druge svetovne vojne padle na dobrih nepridipravi včasih tudi kaj zažgejo (zvonik vitve, pogosto pa združuje slikarski izraz z lahko ponudimo svetovni kulturni krajini. 12.000 Kočevarjev - v drugi polovici 19. stoletja cerkve sv. Petra in Pavla na Toplem vrhu), da iz ročnim delom, predvsem z obdelavo ko- Razstava Vuelo infinito je na ogled do 31. jih je bilo okoli 24.000. nove strehe dobijo bakreno kritje. vine. Umetnost gradi na zlati rezini (φ) in avgusta 2025 v Malba Puertos, Escobar, V času okupacije so jih njihovi voditelji, pod Pot nas je peljala do cerkve Corpus Christi geometriji – razmerjih, ki se pojavljajo v vstop pa je prost. Vsem ljubiteljem umetno- vplivom nacistične propagande, navdušili – do v Kočevju, kjer nam je zbor Cantate Domi- naravi, arhitekturi in umetnosti. S poseb- sti in članom slovenske skupnosti v Argen- neke mere tudi prisilili – za preselitev v rajh. no v domačih nošah zapel nekaj originalnih nim zlatim šestilom, ki si ga je izdelal sam, tini toplo priporočamo obisk – ne le zara- Eden od pomembnih razlogov, da so se Ko- kočevarskih pesmi. Naslednja postaja je bila meri in strukturira svoje kompozicije, s či- di umetniške vrednosti razstave, temveč čevarji sprva strinjali s preselitvijo, je bila tudi v Kočevski Reki, v župni cerkvi Sv. Janeza Kr- mer raziskuje harmonijo in kozmični red, ki tudi kot priložnost za srečanje s sodobnim intenzivna slovenizacija, ki se je dogajala od stnika. To je cerkev, ki jo je vlada (Demosova) prežema vsak njegov potez. Geometrijski ustvarjalcem slovenskih korenin, ki skozi konca prve svetovne vojne. Da se jih preseli, je zgradila kot moralni odpustek za skoraj sto okvir mu služi kot osnova za raziskovanje umetnost pripoveduje tudi našo zgodbo. bila Hitlerjeva zamisel: ker je Kočevska pripadla po vojni porušenih cerkva ter 400 kapelic in čustvenega vpliva barv, njegova simbolna italijanskemu okupatorju, je odredil, da jih pre- pokopališč na tem območju. O cerkvi, ki jo govorica pa izraža osebno kozmovizijo v R.T. selijo v nemško okupacijsko cono. Kam, pa jim krasijo dela kiparja Staneta Jarma in barvita svetu, ki je, kot pravi sam, pozabil na ma- ni bilo točno povedano. Seliti so jih začeli 14. vitražna okna Marka Jermana, nam je pripo- gično mišljenje. Fotografije: Diego Spivakow novembra 1941, kam jih selijo, so izvedeli šele vedoval domači župnik Jože Milčinovič. Med njegovimi deli izstopa Sello (2019), tri dni kasneje. Nemci so jih preselili z delovno Končno smo se poslovili od g. Hansa Jaklitscha ki je del stalnega arhiva Museo de Arte Več informacij in viri: prtljago in tudi nekaj živine v tovornjakih in vla- (z nami sta bili tudi njegovi hčeri dr. Helena, ki je Moderno de Buenos Aires – kar potrjuje • Calvaresi Contemporáneo – Daniel Leber kih do konca januarja 1942 . A ne v rajh, kjer so vodila avtobus, in prof. Katarina), ki nam je nat- pomembno mesto njegovega opusa v so- • Museo de Arte Moderno – Arhiv Leber mislili, da bodo skupaj živeli v enklavi, kot so do rosil še veliko drugih informacij in pripovedoval dobnem umetniškem prostoru. • Malba Puertos – Vuelo Infinito tedaj na Kočevskem. »Rajh« ni bi nekje v not- o hudih in lepih družinskih doživetij tako nje- Že pri petnajstih letih ga je močno na- • Clarín – Kultura ranjosti nemškega teritorija, - ampak le 70 kilo- gove družine kot o njihovih prednikih. (Revija govoril Xulov svet simbolov, barv, geome- • Infobae – Cultura metrov stran, v Obsotelju; okoli Krškega, Brežic, Zaveza je v številkah 132 in 133 objavila obširen trij in mitičnih motivov. Z leti je poglabljal • Clarín – Zonales Bistrice ob Sotli, na slovenskih tleh. Sprva so jih intervju o tej tematiki s Hansom Jaklitschem.) razumevanje likovnega jezika in razvijal • Dixit Mag naselili v barake, po nekaj mesecih pa na kme- lasten vizualni izraz, s katerim premošča • 100xdia – Xul in Leber tije, s katerih so ob začetku vojne Nemci na Hr- GB S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 5 . J U N I J A 2 0 2 5 S T R A N 3 OkrOgle OBLETNICE | Alojzij Geržinič ( 1 9 1 5 - 2 0 0 8 ) Pred 110 leti se je rodil Alojzij Geržinič, profe- Društvo slovenskih skladateljev. Na klavirju je spovednico na sredi desne strani. Duhovnik v sor, pesnik, pisatelj, publicist, šahist, urednik, spremljal zbore in druge vokalne skupine. nji je bil čisto nekaj drugega kot dotlej presku- prevajalec, glasbenik, domobranec in cerkve- Prof. Alojzij Geržinič je umrl v Buenos Airesu šeni. Postal je moj stalni spovednik, kadar sem ni sodelavec, eden velikih kulturnih delavcev 26. marca 2008. bil v Ljubljani. Bil je to Filip Žakelj. slovenske skupnosti v Argentini. • Komunizem sem od nekdaj sovražil. V med- DELO PROF. ALOJZIJA GERŽINIČA vojnih razmerah sem imel boj proti komunizmu Alojzij Geržinič se je rodil 11. junija 1915 v Lju- in njegovi Osvobodilni fronti za versko in naro- bljani. Njegov oče, tudi imenovan Alojzij, je bil Dejavnost in ustvarjalnost profesorja Geržiniča dno dolžnost. pravnik in policijski komisar v Ljubljani, Celju in je bila zelo plodna: • V začetku vojske sem prišel do gotovosti, da Mariboru. Mati se je imenovala Frančiška Ko- v razmerju do Boga in Cerkve ne sme biti polo- kalj. Po osnovni šoli je Alojzij obiskoval poljan- • Napisal je skoraj nepregleden niz publikacij v vičarastva. sko realno gimnazijo, zadnji dve leti pa realno tednikih Svobodna Slovenija in Oznanilo, zbor- • Nemci so slabo izpolnjevali dolžnosti zasedbe- gimnazijo v Mariboru, kjer je tudi maturiral leta nikih Svobodne Slovenije, v revijah Vrednote, ne oblasti. Izkoriščali so nasprotja v podvrženih 1933. Po maturi se je vpisal na slavistiko na Uni- Duhovno življenje, Meddobje, Katoliški misijoni narodih. Katoliški Cerkvi in vzgoji so bili sovražni. verzi v Ljubljani in diplomiral leta 1938. Poleg in Vestnik, zborniku Slovenske Kulturne Akcije Boja proti komunizmu niso jemali resno. Povelj- študija se je izpopolnjeval tudi v študiju klavirja, ter kulturnih listih Glas Slovenske kulturne ak- niki, posebno v manjših krajih, so se podvizali, polovici 1948 odšel v Argentino ali drugam. glasbene harmonije in kompozicije. Bil je član cije in Sij slovenske svobode. da se pogode s partizani o medsebojnem nena- Kam kaže oditi? Kmalu bodo volitve v Italiji in šahovskega kluba in igral v prvem moštvu, ki je padanju. V začetku julija 1944 je bil podpisan bati se je zmage komunistov. Zaprositi IRO za bilo takrat jugoslovanski prvak (1931-1941). Bil • Napisal je tudi naslednje knjige in brošure: zloglasni sporazum o nenapadanju med nem- preselitev v Španijo? Mesto na kaki univerzi s s je tudi skavt. Rad je veliko bral in se učil tujih - Zgodovina slovenskega slovstva za višje raz- škim poveljstvom na Primorskem in partizani. slavistiko? Odbilo me je neznanje grščine. Javil jezikov. Obvladal je srbohrvaščino, nemščino, rede srednjih šol. Trst, 1946. Soavtorja: Vinko • V Riccioneju so imeli večino Goričani. Bolj zase sem se torej za Argentino. francoščino, kasneje tudi poljščino, italijanšči- Beličič in Martin Jevnikar. so se držali prof. Bogumil Remec, inž. Ladislav • Prvi dan v pristanišču Buenos Airesa so nas no, ruščino, angleščino in španščino. - Zgodovina slovenskega slovstva, 1952, po na- Bevc, dr. Tine Debeljak. Za dr. Kacina sem napi- preselili v Emigrantski hotel. V njem smo os- Poklicno delo šolnika je začel na realni gimna- ročilu dr. Mihe Kreka, ostalo v rokopisu. sal izčrpno poročilo o slovenskem šolstvu v Tr- tajali do najdbe drugega bivališča. Prof. Sreč- ziji v Kočevju, kjer je od januarja 1941 do no- - Dnevi smrtnikov. Emigrantsko pripovedništvo žaški pokrajini in mu ga izročil. Novo, dragoce- ko Baraga me je prišel pozdravit in mi ponudil vembra 1943 poučeval slovenščino in nemšči- (1945-1960), 1960 no poznanstvo je bil kipar France Gorše, eden prebivanje v dovolj prostorni hiši, kjer je živel no. Od 1943 do 1945 je poučeval na IV. državni - Eslovenia - otra nación sin libertad (Hace redkih likovnih umetnikov, ki rad govori o vpra- z ženo in mladim Srečkom. Kakšen dogodek! realni gimnaziji v Ljubljani. 1400…hace 20 años) 1965 šanjih ustvarjanja. Kadar pride do neizrekljive Kakšno potrdilo Božjega usmiljenja in dobrote! Leta 1944 je stopil med domobrance, ker je od - Pregled svetovne književnosti. 1967 globine, spregovore njegove žive oči in vsakemu Pri njem sem stanoval do poroke. vsega začetka spoznal, da je za Osvobodilno fron- - Slovenci v preteklosti in sedanjosti. Poglavitni notranjemu gibu odgovarjajoči prsti. Dolga leta • Najuspešnejši kraj za srečanje in pogovor z ro- to komunizem, ki ga je vedno sovražil. Slovenski dogodki in osebnosti naše politične in kulturne pozneje so mi osebno navzočnost nadomeščala jaki je bila nedeljska maša “na Belgranu”, med narodni varnostni zbor - primorski domobran- zgodovine. 1970 njegova pisma. Z navdušenjem je sodeloval pri katero je pel Emigrantski pevski zbor in katero ci - (SNVZ) je prof. Geržiniča pozval, naj gre na - Poglavje o dialogu. 1970. Soavtorja Božidar Vrednotah in Meddobju. Korespondenca se je sem spremljal na harmoniju. Po eni teh maš Primorsko in skupaj s predsednikom Deželnega Fink in Hans Urs von Balthasar. pretrgala, ko je prvikrat obiskal Slovenijo. Še bolj sem dosegel prelepo doživetje: do njenega av- šolskega sveta v Gorici prof. Antonom Kacinom - Božji služabnik Janez Gnidovec. Duhovnik, sva se oddaljila ob Siju slovenske svobode. tobusa sem spremil Marijo Finkovo. Bila mi je poučuje na izpopolnjevalnem tečaju za sloven- vzgojitelj, misijonar, škof. 1972 • Avgusta je nenadoma iz Trsta prišel list od dr. v srcu že v Senigallii. Do izpovedi po recitaciji ske učitelje. Po tečaju v Tolminu, Gorici in Idriji - Pouk v materinščini - da ali ne? Delo za slo- Baraga. Lepo me prosi in nujno poziva, naj se Prešernovega distiha je prišlo na Gallusovem se je leta 1945 preselil v Trst, kjer je prevzel mes- vensko šolstvo na Tržaškem v zadnjih mesecih takoj napotim v Trst, da mu pomagam organi- izletu v okolico Buenos Airesa, do poroke pa v to nadporočnika SNVZ in referenta za slovensko nemške okupacije. 1972 zirati slovensko šolstvo. Niti za hip nisem po- božjepotni baziliki v Lujanu maja leta 1952. šolstvo tržaške pokrajine. Ker se je prizadeval, da - Boj za slovensko šolstvo na Primorskem za de- mišljal. Uredil sem formalnosti, nato pa na pot • Prvi dnevi, prvi tedni, prva in naslednja leta bi bile slovenske osnovne šole zakonito priznane, lovanja dr. Srečka Baraga pri ZVU. 1983 “per mezzi di fortuna”. Za Trst sta se odločila so prinašali življenje in boj z njim. Življenje: se je zameril tako Italijanom kakor partizanom, ki - Od Save do Srebrne reke, spomini, izšla po tudi Arnež in Lenarčič. Marsikatero nepriliko ustanovitev lastne družine z dvema materinim so začeli organizirati svoje šolstvo. njegovi smrti v Trstu leta 2015. smo v treh laže premagali. odlikam podobnima hčerama. Družinsko svetiš- Ob koncu vojne, ko so partizani vkorakali v Trst, • Junija leta 1945 se ja za cono A Julijske krajine - če je ostajalo v prestolnici in nje okolici. Moje je prof. Geržinič moral oditi iz Trsta. Britanci so • Na glasbenem področju je tudi imel zelo plo- slovenskega strnjenega ozemlja - ustanovila zave- delo je zahtevalo osebne stike. Najplodnejše ga peljali v taborišče v Ceseni, potem pa v Ri- dno ustvarjalnost: zniška angloameriška vojaška uprava (ZVU). Izven delo so bili pisanje člankov, razprav (ok. 600), ccione, kjer je z drugimi slovenskimi begunci - Spremljal je pevski zbor Gallus pri vajah in tega pasu so ostali Beneška Slovenija, Kanalska knjig (12), prevodov (6), obširne obdelave ka- organiziral versko in kulturno delo. Na vabilo mašah. dolina, Trbiž, Bela peč. To in sledeče dogajanje kega ustvarjalca in njegovega dela (4). Vzpo- dr. Srečka Barage se je avgusta 1945 vrnil v Trst, - Kot soustanovitelj Slovenske kulturne akcije obdelava moja knjiga Boj za slovensko šolstvo na redno s tem je bilo komponiranje. da bi tam pomagal pri organizaciji slovenskega in vodja glasbenega odseka je skrbel za načrtno Primorskem. Za slovensko šolstvo por ZVU se je • Velik del tega, kar smo razpravljali po dru- šolstva. Dr. Baraga je po zaupnih poteh zvedel, delo. dr. Baraga bojeval kot lev in lisica skupaj. Sovraž- štvih, v revijah in časnikih, o čemer so sprego- da je jugoslovanska komunistična oblast odredi- - Spremljal je Kvartet Finkovih, skrbel za njihov niki so bili isti kot prej: Italijani in komunisti s svo- vorile naše knjige, obravnava vero, življenje in la ugrabitev in likvidacijo prof. Geržiniča ter mu program in njih izvedbe prikazoval v Glasu SKA. jo OF. Moje poznanje razpoloženja, ljudi in krajev delovanje po veri. Zdaj, po desetletjih, vidim, svetoval, naj nemudoma zapusti Trst. Februarja - Sodeloval je pri delovanju mladinskih zborov, mu je bilo v pomoč. Spet sem romal po znanih da smo ostajali zvesti verskim in nravstvenim 1946 je prof. Geržinič odšel najprej v begunsko zlasti Karantanije, ki jo je ustanovila in vodila krajih, navduševal za šolo, ponujal uradne formu- zakonom, da smo služili življenju našega na- taborišče v Serviglianu in nato v taborišče pri Se- žena Marija Fink. larje. Zaslepljenost ofarskih ljudi je bila neverjet- roda, njegovi ustvarjalnosti, nasprotovali pa nigaliji. Tam je poučeval slovenščino na begun- - Komponiral je več kot 150 skladb, 20 za ot- na. Kako strahoten strup je komunizem! zmotnim in škodljivim idejam, ki jih je privze- ski gimnaziji. Pred državnimi volitvami, ki so bile roke, 20 za klavir. Med njimi daljše skladbe za • Februarja 1946 je dr. Baraga sklical sestanek za- malo politično vodstvo od leta 1945 dalje. Pri- v Italiji aprila 1948, in ob visoki možnosti zmage zbor s klavirjem Mrzel veter, Obsojen sem bil in nesljivih - visoko gori v stolpu cerkve sv. Antona spevali smo k slabljenju teh zmot in škodljivih socialistov in komunistov, se je odločil za emi- Prešernov Sonetni venec. Novega. Na vrsti so bile zaupne stvari, med nji- idej, kar se je razodelo na volitvah leta 1990. gracijo v Argentino. - Leta 1957 je skomponiral Oratorij Irenej Fri- mi moja zadeva: Baraga je od več verodostojnih • Iz vere je treba doumevati dogodke in straho- Prof. Geržinič je v Argentino prispel 5. juni- derik Baraga (besedilo Tine Debeljak) za solis- strani izvedel, da se komunisti pripravljajo, da te let 1941-1945 in desetletij po 1945; iz vere je ja 1948 z ladjo Olimpia in se nastanil pri prof. te, zbor in klavir. Krstno je bil izveden v Buenos me ugrabijo. Nedvomno jih draži moje delovanje treba doumevati celotno zgodovino. Kar se v člo- Srečku Baragi. Najprej se je zaposlil kot dela- Airesu. V Sloveniji je bil prvič izveden v Can- in povezava z Barago. Nikakor ne gre brez pot- veštvu dogaja, je neprestan boj med božjimi pra- vec v barvarnici blaga, kmalu pa dobil delo pri karjevem domu v Ljubljani leta 1994 v sklopu rebe množiti število mučencev, zato mi odločno vicami nad ustvarjenimi bitji pa napuhom ustvar- veliki založbi in prodajalni knjig El Ateneo, kjer 40-letnice Slovenske kulturne akcije. Leta 2007 svetuje, naj se nemudoma umaknem iz Trsta. Ta- jenih bitij, ki zavrača božje pravice. Zgodovina je je bil zapisnikar razstavljenih knjig, nato pa od- je skladatelj Jani Golob po naročilu Glasbene koj sem se prijavil pri IRO, se poslovil od prijate- boj med božjo državo in človeško državo. Zmaga govoren za dopisovanje v nemščini z Avstrijo, matice Ljubljana oratorij orkestriral. ljev, si doma ostrigel brado in se zvečer z vlakom je zagotovljena božji državi in k temu prispevajo Švico in Nemčijo. Preverjal je tudi pravilnost odpeljal v Bologno. Zbogom, slovenska zemlja! celo človeška slepota in zloba in uporništvo. španskih prevodov iz angleščine, francoščine in MISLI PROFESORJA ALOJZIJA GERŽINIČA • Iz Trsta me je pot prve dni februarja 1946 vo- • Bog ne daj podleči skušnjavi: pozabimo! Na- nemščine. Leta 1952 se je poročil z Marijo Fink, dila v begunsko taborišče v Bologno. Tam sem sprotno: Zmerom nam bodi prisotna neizčrpna v srečnemu zakonu sta se mu rodili dve hčer- Iz knjige spominov Od Save do Srebrne reke spopolnjeval začetno znanje angleščine, ki sem globina, pomen in vrednost velikega junijskega ki. Leta 1961 se je zaposlil pri založbi Kapelusz, sem povzel nekaj zapisanih misli, ki predsta- si ga prisvojil v Riccioneju. V taboriščih v Servi- darovanja! Ukaz naj je za spopolnitev lastne kjer je dr. Vinko Brumen imel visoko mesto. Tu vljajo profesorja Geržiniča in njegove nazore in gliano, kamor sem se iz Bologne odpeljal čez osebnosti, za predano sodelovanje v odrešeni- je delal 20 let, vse do upokojitve. vrednote: kak mesec, in v Senigallii je za angleščino bilo škem delu Cerkve v blagor našemu narodu in Prof. Geržinič je bil zelo aktiven kulturni dela- • Eden najpomembnejših in najmočnejših du- kaj malo časa. Izpopolnjeval sem jo v Argentini vsemu človeštvu. vec v slovenski skupnosti. Objavljal je članke in hovnih dogodkov se mi je zgodil sredi julija leta z delom (prevajanje, korespondenca) v El Ate- razprave v vseh slovenskih publikacijah, napisal 1942 - torej na počitnicah v Ljubljani. Po kosilu neo in v Kapeluszu pa z branjem in prevajanjem je knjige in brošure, sodeloval je pri ustanovitvi sem legel na zofo in vzel v roko knjižico, katero doma. Na španščino sem se vrgel v Senigallii, Pripravil: Jože Jan Slovenske kulturne akcije, poučeval v Srednje- so razni pisci tolikokrat omenjali. Dalj časa sem potem ko se je odprla mogočnost za izselitev šolskem tečaju. Udejstvoval se je tudi kot glas- imel namen, da jo sam spoznam. Bila je rdeče v Argentino. Tako sem si prva leta begunstva Viri: Slovenska biografija, Wikipedia, Družina, benik: uglasbil je veliko besedil, tudi verskega obrezana Kalanova izdaja Hoje za Kristusom. Po pridobil vpogled v dva svetovna jezika (doma Sazu, Glasbena matica, Svobodna Slovenija, značaja, med temi izstopa oratorij Irenej Fride- prvih straneh me je preplavilo in solze so mi za- nisem učenja angleščine in španščine nikdar Zbornik Svobodne Slovenije, Profesor Alojzij rik Baraga. Število njegovih skladb obsega več lile oči. Izredna milost! To milost je spopolnila imel v načrtu): spet velik dar od zgoraj. Geržinič - Aleš Brecelj, Mladika, Od Save do kot 150 kompozicij. Leta 1993 je bil sprejet v ravno v tistem času druga: za spoved sem izbral • Večji del taboriščnikov je leta 1947 in v prvi Srebrne reke - Alojzij Geržinič S T R A N 4 2 5 . J U N I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A Objavljeno v Svobodni Sloveniji pred 40 leti BRATJE! KVIŠKU SRCA! znak, da se bližamo cilju z vedno večjo silo! nju naroda naravni koraki na skupni zgo- Ob tej misli se obračam na vas, sloven- dovinski poti: Svobodna Slovenija, Leto XLIV - Številka 14 (18. 04. 1985) ska mladina, rojena v svetu. Stojimo pred — k dozorevanju novih rodov; velikimi spremembami, ki se pripravljajo — k pravičnejšim družbenim odnosom; Slavnostni govor dr. Marka Kremžarja, ne bilo — in ne more biti — svobodnega v središču slovenskega naroda. Priča bos- — k rastoči samozavesti; XXX. Slovenski dan, Slovenska vas naroda — ne pred tisoči let in ne danes! te dogodkom, o katerih so zaman sanjale — k večjemu medsebojnemu razumeva- Vemo, da drži tudi za nas prerokov opo- generacije mladih slovenskih rodoljubov nju in spoštovanju; Zavednemu Slovencu — je vsak dan — min, naj skrbimo za blaginjo dežele, ki skozi stoletja! Zdaj so pred vami! — k višjim stopnjam družbenega sožitja. slovenski dan! nam izkazuje gostoljubje in za napredek Vam in vašim vrstnikom v zamejstvu in A ti prehodi so mogoči le, če se posa- Praznik slovenskega dne pa, ki ga praznu- družbe, v kateri živimo. A pri tem pazimo, matični domovini bo dano doživljati čas, ko mezniki, ki narod sestavljajo, zavedajo, da jemo danes v Slovenski vasi in katerega da ne zapademo malikovanju tujih bogov, bo slovenski narod mogel storiti odločilni je moč v vzajemnosti in se ne ustrašijo — obhajajo svobodni rojaki v teku leta širom da ne pozabimo na svoje korenine in na korak — do svoje dokončne svobode, če bo svojega poslanstva. sveta, je dan, ko se zberemo — da se še po- dolžnost, ki jo imamo do lastnih bratov. našel v sebi samozavest, pogum in voljo! Prehodi, ki so sicer dobe rasti: sebej vživimo v Svojo slovensko resničnost Člani istega narodnega občestva — bodi- Poklicani ste, da pri tem slovenskem — postanejo povod za zmedo — če skup- in poudarimo našo narodno vzajemnost. si v telesni, bodisi v duševni stiski — smo prebujenju, spreobrnitvi in osamosvoji- nost izgubi svoj smoter; Vsak praznik slovenskega dne je dan pre- si kljub razdaljam, vedno najbližji. tvi sodelujete — ne kot gledalci, temveč — so lahko trenutki malodušja — če v misleka na naši skupni poti. Toliko bolj nas In naš narod preživlja že desetletja straš- kot protagonisti skupaj z vašimi brati in skupnosti upade pogum; kliče k poglobitvi ta dan letos, ko stopamo no stisko. sestrami iz vseh delov Slovenije! To je vaša — utegnejo biti priložnost za spore — če ideološki begunci — slovenska politična Vendar, ker trdno verujemo v sloven- dolžnost in vaša pravica! Dana vam je bila, med člani skupnosti usahne ljubezen. diaspora — v svoje 40. leto. sko zvestobo, čeprav skrito pod oklepom ko ste bili rojeni kot sinovi in hčere sloven- In vendar — brez prehodov, brez preda- Razmišljanje ob tem zgodovinskem mej- nasilja ali razpršeno širom sveta, smemo skega naroda. janja bakle — ni bodočnosti in ne rasti! niku naj pričnem z mislijo, ki preglaša da- verovati, da čakata v prihodnosti tudi naš Vsak fant in vsako dekle — prav kakor Vse nas druži isti nespravljivi sen, ki ga nes v meni vse ostale: narod resnična svoboda in samostojnost. njih matere in očetje slovenskega rodu — nosimo v srcu Slovenci širom sveta; to je Bratje! Kvišku srca! Kajti — zgodovino Pred 40 leti je Bog zahteval od našega naj soodloča o skupni narodni usodi! Vsi sen o svobodi, pravični družbi, v okviru sa- vodi Bog! naroda mučencev — nekaterim pa je na- rojaki smo v mejah svojih možnosti, zanjo mostojne slovenske države! Smo svobodni ljudje. Odločamo se vsak ložil križ zdomstva. odgovorni! Željo po samostojnosti, ki je izraz svobo- dan za ali proti naravnemu redu; v nas sa- Po revoluciji ohranjena življenja — niso Izbijmo si iz glave, da bi nam — Slovencem de, je položil Stvarnik v človeško naravo mih, v družinah, v narodni skupnosti. Vsak sad slučaja — temveč božje volje. Življenje — kdo svobodo in samostojnost ponujal! in težnja po njej je v skladu z naravnim re- dan gradimo ali rušimo. nam je bilo podarjeno — z njim pa vred- Ne mednarodne pogodbe, ne zavez- dom. Vendar se danes slovenski narod bori Veliko je med nami požrtvovalne veliko- note, dolžnosti in pravice. Naši bratje, ništva, niti ugodni zgodovinski trenutek za svoj goli obstoj celo v republiki, ki nosi dušnosti, a mnogokrat so naše odločitve očetje in prijatelji, del slovenskega naroda nam ne bodo ničesar darovali! V nujnost slovensko ime! Ne le naša politična in kul- nasprotno — posledica slabosti. Vendar, — so dali življenje za vero, za svobodo in zgodovinskega razvoja, takega ali drugač- turna bodočnost, temveč ohranitev naše ne prepustimo se malodušju, kajti Stvar- za slovensko samobitnost, da so na ta na- nega, pa verjamejo le oni, ki nočejo spre- narodne biti, je bolj ko kdaj, vprašanje naše nik piše ravno tudi s krivimi črkami, kadar čin potrdili pomen in veličino teh vrednot jeti resnice o osebni odgovornosti — vsa- osebne zvestobe, zaupanja in poguma. mu zaupamo. — nam, ki smo ostali — pa tudi otrokom kega človeka! Dokler bodo slovenski dnevi iskren izraz Neskončna Dobrota in Resnica nas sprem- in vnukom, ki rastejo — iz nas! Pričetek slovenske samostojnosti je v zvestobe rodu in Stvarniku, smemo zaupa- lja in nas nikdar ne zapusti, kajti Bog je zvest! Del Slovenije je moral v tujino, da z živ- požrtvovalni zvestobi gorečih in v spreo- ti, da bo On, ki je Vir vse zvestobe — hodil Zato naj bo slovenski dan v štiridesetem ljenjem pomaga ostalemu narodu ohra- brnjenju mlačnih članov našega naroda. pred nami! Ni se nam bati preizkušenj, ne letu zdomstva: dan slovenskega upanja in njati predvsem tiste vrednote, ki so pod Le tako bomo kos skupnim naporom, ki jih časa, ne razdalj, če imamo pogum, da Mu zaupanja, ki raste iz božje in iz človeške komunistično tiranijo v največji nevarnos- tak korak zahteva. Za svobodo, prav kakor sledimo — s prižgano plamenico ! zvestobe. ti, da prično bledeti. za resnico mora biti človek pripravljen na Pričetek novega obdobja naše zgodo- Vsa naša dejanja, storjena v skladu z Posredovati našim bratom in sestram žrtve in če treba tudi na trpljenje. vine, je v globokem spreobrnenju slo- ustvarjenim redom iz ljubezni do sku- doma in v svetu zgodovinsko resnico ter In tu se srečuješ, s svojim poslanstvom, venskega naroda, katerega del smo tudi pnega rodu, četudi tisoče kilometrov od smisel za svobodno in samostojno življe- ti — slovenska mladina! mi Slovenci v svetu. Zdaj dokažimo — da slovenske zemlje, pomagajo odkupovati nje v enakopravni družbi narodov je naša Življenje rodu presega dolžino našega živimo v svobodnem svetu iz ljubezni do skupno slovensko bodočnost. naloga. osebnega zemskega bivanja. naroda in ne iz ugodja, iz sebičnosti ali Ni prvič, da Bog preskuša narode s trplje- Vračati moramo narodu, kar nam je bilo za- Zato je prehod — predaja plamenice — iz strahu! Zasujmo Slovenijo z molitvijo, njem in begunstvom daleč od rodne zemlje. upano, ne v sebično last, temveč v varstvo. del življenjskega teka! okrepimo jo z našo osebno odpovedjo in Izraelce je na begu iz Egipta prečiščeval v Iz večnega ognja, resnice, pravice, lju- Vendar prehodi iz generacije v generaci- spokornostjo! Istočasno pa sodelujmo pri puščavi 40 let! bezni jemljejo življenjsko silo vse naravne jo naj bodo „smotrni“. Izražajo naj se v lju- izdelavi in širjenju slovenskega političnega — Bili so begunci, ker so ljubili svobodo in nadnaravne skupnosti. bezni med člani skupnosti, ki so različnih programa z vsemi našimi talenti, s pisano — kot mi! Vrednote, ki smo jih prejeli, so kot olim- starosti; izpeljani pa naj bodo s pogumom, in z govorjeno besedo. — Imeli so pred seboj sen svobodne do- pijska bakla! Naravne vrednote, ki izvirajo ki ga dajeta vera in prepričanje, da teme- Res je, da bo dokončna oblika družbe- movine, svoje obljubljene dežele... Pobeg- iz človekove osebe, družine in naroda, pa ljimo, tako mi kot naši otroci na večni, pa nega sožitja v našem narodu izglasovana nili so pred nevarnostjo krive vere, da bi nadnaravne, ki jih posreduje vera, so le raz- tudi na zgodovinski resnici. predvsem na slovenskih tleh, a sodelova- mogli živeti zvesti Bogu! lični plameni iste bakle! Slabotni ljudje si jo Predaja bakle naj bo izraz spoštovanja in nje in soodločanje pri tej zgodovinski na- — Tudi njihov beg je bil čudežna rešitev podajamo iz rok v roke, iz roda v rod ter si zaupanja; prehod od generacij, ki so bile logi je dolžnost vseh Slovencev! — ki nalaga odgovornosti! na ta način pomagamo, da obdržimo smer rojene v očetnjavi, k generacijam, ki so Toliko bolj smo pri tem soodgovorni, ker — Njihova vera je bila večkrat preskuša- na poti k osebnemu in narodnemu smotru. pričele doživljati slovenstvo v svetu, naj dobro vemo, da leži teža dela za sloven- na in tudi v njihovih srcih se je maloduš- Nihče ne prejme bakle le zase. Medtem bo postopen, naraven korak na poti k sku- sko bodočnost na ramah tiste skoraj ne- nost borila z vero v božjo zvestobo! ko si z njo svetimo, da ne zaidemo na pnem cilju. opazne manjšine, doma in v svetu, ki je — Kot plevel so morali trebiti iz svoje lastni poti, jo moramo istočasno posredo- Ne smemo se bati prehodov! ohranila kljub težkim razmeram notranjo srede materializem, ki jim je ogrožal rod vati bratom. Dokler ostane nespremenjeno pos- svobodo, zvestobo in samozavest. in vero! Kdor bi sedel ob njej, da se ogreje — jo lanstvo, dokler nas vodijo iste vrednote Naša zdomska skupnost naj bo narodu Štiridesetletno zdomstvo je bilo tedaj in izrablja sebično in izdaja njeno globoko — so prehodi — le doba rasti! Prehodov zgled resnične vzajemnosti, naj bo pa tudi je danes: pogreb malodušnih in utrditev vsebino. ni — kjer ni poti — ki vodi k cilju. zgled nesebičnega dela za dosego naro- zvestih! Med tekom naj utrinki naše bakle užiga- Prehodov ni — kjer ni naporov — ki zah- dnih političnih ciljev: združitve, svobode Pot preko puščave je bila istočasno teles- jo kresove vere in zvestobe, a bakla mora tevajo poguma! in samostojnosti! na, duhovna in družbena priprava na novo naprej! Prehodov ni — kjer ni življenja — ki raste Veter neskončne Ljubezni naj razplamti zgodovinsko obdobje, ki naj bi potekalo v Plamenica narodnih in verskih vrednot, iz ljubezni. baklo krščanskih in narodnih vrednot do skladu z božjo zakonodajo! ki jo nosijo slovenski begunski rodovi — Prehodi — so naraven del človekovega take mere, da bo ob njeni svetlobi izginila Prav tako bo naše begunstvo prag pred bo pomagala vžgati ogenj ljubezni sredi življenja! zadnja senca zmote, laži in nasilja v domo- novo dobo slovenske zgodovine, če bomo slovenskega naroda! Iz ljubezni prestopimo v spočetje — v vini; istočasno pa naj posveti globoko v mi v zdomstvu in bratje doma prestali pre- To je njen namen in naše poslanstvo! življenje; rojstvo — je prehod v veselje srca vseh rojakov, da bomo zmožni odkriti izkušnjo zvestobe Bogu in Sloveniji. Tekači so različni, slog teka ni vedno otroštva; doraščanje je prehod — v silo ob njeni luči — skupno slovensko pot! Smer proti ljubljeni deželi je vedno ista! enak, a poslanstvo, ki ga bakla predstavlja, mladosti; zrelost je prehod — v nemir Kristjani vemo, da za silo resnice in lju- Ostanejo smotri, ostanejo vrednote — če- se ne spremeni v teku rodov! ustvarjalnosti; starost je prehod — v umir- bezni — ni meja! tudi odmró in se zamenjajo vodniki. Ohra- Pokrajina se spreminja, težave so vedno jenost modrosti; smrt je prehod — v višjo Zato, bratje, vztrajajmo v zvestobi —, da niti smer je dolžnost generacij! nove, letni časi se vrste in novi rodovi se stopnjo življenja. se slovenskega naroda usmili Gospod — Brez zvestobe, ki prehaja iz roda v rod, bi porajajo, a prehodi in predaja bakle so le Prav tako naj bodo tudi prerodi v življe- Vladar zgodovine! S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 5 . J U N I J A 2 0 2 5 S T R A N 5 KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 28. junija Sveta maša in poklon ob dnevu PREGOVORI IN CITATI vezati k ohranjanju miru in preprečevanju • Boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj pa državnosti nasilja ter obsodbi zanikanja genocida”. grize. DVOLIČNOST (slovenski pregovor) 29. junija Res je, gospod predsednik vlade, ampak vi Krajevne Spominske proslave Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga še vedno zanikujete komunistični genocid • Hinavščina je višek vsega zla. besedo “dvoličnost” kot dejstvo, da se kdo v Sloveniji, ukinili ste celo Dan spomina na (Jean-Baptiste Poquelin -Moliere, francoski 6. julija kaže drugačnega kot je. Dvoličnost je torej v žrtve komunizma. dramatik in pisatelj) Domače koline v HLADNIKOVEM tesni zvezi s hinavščino in lažjo. DOMU. Kosilo ob 12.30 uri. Prodaja A ni to prava dvoličnost? • Resnica boli, a laž ubija. surovih klobas od 15.00 ure naprej. Zadnje čase tudi slovenski vodilni politiki (španski pregovor) 6. julija ob 13:00 pogosto kažejo dvoličnost. Radi pometa- Primerov dvoličnosti naših politikov bi lah- Koline v Našem domu San Justo jo pred tujim pragom, pred svojim pa ne. ko naštevali še in še, a pustimo, naj nam o • V eni roki nosi kamen, z drugo pa kaže “Para muestra basta un botón” (za vzorec dvoličnosti govorijo pregovori: kruh. je dovolj en gumb), pravi španski pregovor: (Plavt, starorimski komični dramatik) • Ne boj se šestglave pošasti, marveč Predsednica republike, Nataša Pirc Musar človeka z dvema jezikoma. • Tudi najbolj divji pes maha z repom. je med nagovorom v Evropskem parlamen- (perzijski pregovor) (nemški pregovor) tu obsodila izraelske napade v Gazi: “Dajmo si naliti čistega vina - v Gazi gledamo geno- • Varovati se moraš tihe vode, tihega psa • Mnogi poljubljajo roko, a bi jo želeli cid. Gledamo ga in smo tiho”. in tihega sovražnika. (judovski pregovor) odgrizniti. (angleški pregovor) Kdaj ste pa - gospa predsednica - obsodili • Pretiravate z dvoličnostjo človeka: slovenski genocid, ko so komunisti po kon- večina razmišlja premalo, da bi si • Edino, kar je hujše od lažnivca, je čani vojni izvensodno mučili in pobili 12.000 privoščila razkošje dvojnega razmišljanja. hinavski lažnivec. slovenskih domobrancev? (Marguerite Yourcenar, francoska (Tennessee Williams, ameriški pisatelj, pisateljica in zgodovinarka) dramatik in pesnik) Predsednik slovenske vlade Robert Golob je ob 30-letnici genocida v Srebrenici (kjer • Boj se človeka, ki se lahko v jezi smehlja. • Od zunaj meden, od znotraj strupen. je bilo pobitih čez 8300 ljudi) objavil na so- (nemški pregovor) (slovenski pregovor) cialnih omrežjih: “To je bil eden najhujših zločinov na evropskih tleh po drugi svetovni • Ne moreš biti in ne biti nekaj hkrati. vojni. Nikoli bolj kot danes se moramo za- (Aristotel, starogrški filozof) Izbral: Jože Jan "... in tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju ..." ( J N 2 , 2 9 ) 7. junija 2025 je odšel v objem nebeškega Očeta MARJAN HRIBAR Ob boleči izgubi našega dragega ata, deda, pradeda, svaka in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nas spremljali, se od njega poslovili in zanj molili. Najlepša hvala č.g. Franciju Cukjatiju za obiske na domu in sv. mašo ob krsti. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči sin Gregor in hči Lucijana z družinama, svakinja Tončka, nečaki in nečakinje. Buenos Aires, Bariloche - Argentina Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.