ODA. Ameriki SOI Jn 1 i ja, 1898. Mir! Španski kabinet se oklanja. Soglasno sklenili prositi Zjed. države za milost. Višji ^apitaii Klance in general Toi*«>| sta udavoma za podaj« Santiage M a d r i ti, l'0. julija. Miiiisterebi svet j»- soglasno skleuol prositi za mir. Odgovornost gled«- podaj« bodo propastili višjemu kapitauu Klancu in generalu Toralu. Ob 2. uri zjutraj. Znamenito je, da cenzura ni ovirala odpošiljatev gorej nayd«-nega briojava. Vojne vesti, Spanci brez orožja. Santiago zasedli a m e -riški vojaki. Washington, Hi. julija. Dolgo so se Spanci obotavljali vdati se s pogojem, ktere so stavili Amerikanci. Z raznimi izgovori so iskali dobiti še nekoliko odloga, kterega bi bil morda general Shatter tudi dovolil, da ni Mc-Kinlov sam br«ojavil, obravnavo zaradi podaje nemudoma zaključiti in na noben način od ameri-kanske vlade stavljenih pogojev kaj odnehati. Španska posadka bode morala odložiti orožje, častnikom bodo pustili sablje, kakor je ob tacih prilikah navadno. Španska posadka v Santiago se je podala pod nastopnimi pogoji: 1. 20.000 ubežnikov se vrne v Santiago. 2. Amerikanske čete zasedejn vse ceste, ktere drže* v Santiago. 3. Naš bolniški oddelek bode oskrlioval bolne in ranjene Spance. 4. Vsi španski vojni oddelki v pokrajini Santiago, izvzemši 10.000 v Holguin, imajo priti v mesto in se podati. 5. Topovi in trdnjave pri Santiago se imajo izročiti Amerikan-cem v dobrem stanu. (i. Amerikanci sh neomejeno poslužujejo .Turagua železnice. 7. Španske vojne čete morajo oddati vrožje. S. Vse Spance bode amerikanska vlada prepeljala na Špansko, isto-tako premakljivo cerkveno premoženje. 9. Spanci morajo pomagati Ame-rikancem pri razdejanju podmorskih torped v luki. Pogodbo so danes popoludne generali Miles niauco in Toral odobrili, čakajo pa še potrdila od španske vlade. Vesela novica o podaji Santiage se je bliskoma razširila v ameri-kanskem taboru. Povsod so se objemali vojaki in stiskali si roke in burnih „hurrah" klicov ni bilo ne konca ne kraja. E 1 C a li e y, 15. julija. V tu-; moštvo oddajalo vrožje. Do večera kaj.šnej okolici je is.000 ubežni- so oddali 7000 pušk, (»00.000 nabo-kov, kteri so v strašnem položaju, jev, dve baterije gorskih topov, Vsaki dan se vrše krvavi pretepi, precejšno število modernih in 15 za pičlo hrano, ktero še imajo, j starih topov. Včeraj je 17 oseb lakote umrle, večjidel žene in otroci. Pred cerkvijo, kjer so se delila živila so v dren ju več otrok poteptali. Vest, N isil voJ111 da se je Santiago podalo, je obu- | *»rg mem- 111 nikakega uzroka, pajoče ubežnike kaj radostno izue- se tako z*io batl rumene mrzlice nadila in provzročila brezmejno SIede nalezljivosti nevarne bolezni veselje. Objemali so amerikanske v taboru Pred Santiago. Dr. Stern-vojake, poljubovali jim roke in na- }>er& J* v toJ zadevi poaehno izve- K u m ena mrzlica ni tako nevarna. zdravnik Dr. Stern- vdušeno vpili : ,.Viva los Ameri canos! Vl.Ta ('oba libre!" den, zato j»a imajo tudi v vladnih krogih veliko zaupanje do učenega zdravnika. Dr. Sternberg pravi, N e <• e j o vrjt-i -v da sedaj, ko se je mesto podalo, Madrid', IG. julija. Ko so v radi bolezni ne preti nevarnost, včeraj večer ministersko sejo za k- kajti vCjAkom ne bode več potreba ljučili, so ministri trdili, da v.-st v z vodo napur^jcijih rovih preno-o Izdaji Santiage še ni potrjena, čevati. Vojaki se bodo ^hko bolj in daje najbrže izmišljena. brezskrbno od]>očili in imeli sploh „imparcial" poroča vesti iz Ila- veliko boljšo postrežbo, nego doS«-vane, da se je tam občno mnenje J daj, p<>tem pa se jih tudi bolezen predrugačilo. sedaj zahteva od- ne bod»- tako lahko prijela. Zdravil-loeno in hitro pomirovanje. V ni oddelek je popolnoma osnovan nekoliko dneli se že nadejajo konec se zdravniki in strežniki, kteri so vojske. General lilanco s tem zadovoljen, bojevati se hoče dalje. ni še Ranjenci d o š 1 i. Bolniška ladija ,.Olivette" je pri-pljula lauije ne sme imeti nobene prednosti, to je obdačiti se mora ravno tako, kakor blago iz druzih dežel. Pri francoskem poslanstvu se je z vede Id, da bode v kratkem francoska križarka ,,Rigoult de Cfreno-niliy" v luko pri Santiago dospela. Ta bftdo prva ptuja vojna ladija, ktere topovi bodo pozdravljali ame-rikaLsko zastavo na kubanskej zemlji. lju k i t i a g o. Santiago, 17. julija. Danes zjutraj so razobesili zvezdnato za-sttyvo na ,,Morro Castle'Na obrežju so bile postavljene španske in amerikanske čete. Potem je pljttlo več vojnih ladij v luko, med temi tudi bolniška ladija družbe rudečega križa. Poveljnik Schley in mnogo častnikov je ogledalo potem Morro Castle in druge trdnjave in baterije. Morro Castle in vse baterije v bližini so skoraj popolnoma razdjane. amerikanske krogle spremenile so močno trdnjavo v razvaline. Le malokje so našli še kak top za rabo. Na zapadni strani hriba so bili postavljeni topi križarke „Reina Mercedes", ktera leži sedaj uničena pred luko. Poveljnik Schley meni, da bi bilo naše brodovje lahko udrlo v lufcj. ne da bi se bilo posebno bati obrežmir baterij. Toda razstrelbe podmorskih* torped bi bile morda uničile eno ali cK« amerikanski la-diji. Podmorske fcorpedo bodo še danes začeli odpravljivi oziroma razstreljevati. Španski vjetniki tabon^o zunaj mesta, obkoljeni od amerl^11-skih čet. Vkrcanje španskih jakov se bode težko pred 30. julijem pričelo. V mestu je popolnoma mirno. Zamorski pešpolk in eskadrona konjikov patrolira po ulicah. Kakor se je sedaj pokazalo posadka v Santiago ni štela mnogo več ^ego 7000 vojakov. Uradniki špaTsJcTfi pomorskih svetilk na predgorjih Mavsi in Lucretia so iz jeze ker se je Santiago podalo, svetilke zažgali in ubežali. Posadka v Guantanamo je topove zabila, streljivo pa razstrelila. General Garcia je djal, da] ne bode preje stopil v Santiago, dokler vseh španskih uradnikov ne zapode iz uradov. Sploh pa mu obnašanje Amerikancev proti Kubancem kar nič ne ugaja. Jako je užaljen ker pri oficijelnih dejanjih niso razvili poleg amerikanske tudi kubansko zastavo. Watsonovo brodovje. Washington, 18. julija. Mi-nisterstvo mornarice je izdalo povelje, da imajo nemudoma pospešiti priprave za odpošiljatev iztočnega brodovja na Špansko. Vlada je zvedela, da Španija niti ne misli prositi pomirovanja, zato hočejo ekspedicijo na špansko obrežje pospešiti. Sedaj ne bodo čakali, da bi parnike za premog oborožili s topovi, kakor so od začetka mislili, marveč bodo iste poslali s premogom naprej. Vojne ladije, ktere bodo poslali na Špansko, bodeta admiral Sampson in Watson sama zbrala. Nekaj vojnih ladij ima baje že povelje takoj odriniti proti Porto Rico. Tam sti sedaj samo dve pomožni križarki, kteri vzdržujete blokado. Da bodo brodovje tudi pri osvojiti Porto Rico imelo glavno nalogo, je umevno. Najbrže bode brodovje osvojilo kako pripravno luko, od koder bode najlažje voditi nadaljne operacije. Bilo je le resno. London, 18. julija. ,,Daily Mail" se iz Hongkonga brzojavlja, da je amerikanska ladija „Hugh McCulloge" na povelje admirala Deweya hotela ustaviti nemško križarko „ Ireno". Ko se ,,Irene'4 ni zmenila na povelje, izstrelili so Amerikanci krogljo na njo. Admiral Diederich se je zaradi tega pritožil, češ da ima pravico luko preiskovati. Dewey pa neče take pravice nasproti ptujim ladijam priznati. Admiral diederich je baje prašal Chicheatera, kapitana bri- tiške vojne ladije ,,Immortalite", kaj bi on storil, ko bi se Nemci vmešali. Chichester je odgovoril, v tem slučaju znam le jaz in Dewey, kaj da imamo storiti. ,,Times" pravi, da imajo Ameri-nanci pri Manili rešiti isto nalogo, kakor pri Santiago samo, da so bile razmere tam bolj ugodne. Nemci naj nameravajo kar že koli hočejo, dogodek z ,,Ireno" ni pospešil njih namene in le takt in pozornost admirala Deweya je preprečilo nevarne posledice. Koliko stane vojska. Odkar se je pričela vojska, se je izdalo 100 milijonov dolarjev za vojskine potrebe, toraj približno skoraj milijon dolarjev na dan. Prav natančen račun se neda napraviti, ker je kaj težko ločiti vojne stroške od onih navadnega oskrbovanja. Stroški mornarice so se pomnožili za 25 milijonov dolarjev. Od 1. julija stane vojska le $500.000 na dan, prvi stroški oboroženja tu uiso vpošteti. Vlada v Washiugto-nu pričakuje, da bode Španija kaj predlagala o prenehanju vojske, ker mora vendar vsakdo uvidet da se posledek vojske ne da predru-gačiti. Toda Španija ni stavila o tej zadevi nikakega predloga. To tudi ni res, da bi bile Zjed. države vile že kake pogoje glede miru, kakK*r Be govori na pr. odškodnino vojsk^M^1 stroškov 48 milijonov funtovšteriln^*. odstop Kube, Porto Rice in lukeS^J kanariških otokih. Pravijo, da jeSjJSi^b frau" coskega poslanca Cambona p lastila, da bi ae s ;>red«e vrstic plaea »dpisa in «w»bno«ti a*>blagovoli poslati miiI»i kraja naročnikov h»- nam tudi prejšnje najde- vsakdo ljubil, tudi drugoverci so ga zelo čislali. Dne 12. julija smo imeli žalosten sprevod v ta namen ; vsi duhovniki iz okolice so sem došii i ii l n Wood in poljsko društvo se je udeležilo tega žalostnega sprevoda. Precej obširna cerkev je bila tako prenapolnjena, kakor še nikdar preje. V vsej cerkvi pa nisi videl nobeno oko, ktero ne bi bilo Bolzilo za blagim pokojnikom; mnogo jih je pa na ves glas i jokalo. Vsegamogočni pa podeli prerani smrti zapalemu, obče či-; slanemu gos]K»du Antonu Hodniku ve^ui raj, kjer se n>kdaj še vsi snidemo. Joe Mušie. kaj ti predrznež; jaz ti bodem pokazal kdo je gospodar in komu grč čast. In res. Evo Vam : Mat. Kump za 6 mesecev na sušilu, je stalo v glasilu Jednote! za to veliko predrznost. Nič ne bi rekel, ako bi bilo to kako redno zborovanje, v društvenej sobi, ali za govorenje v moji sobi, od ktere sam plačujem „rent", biti suspendiran je pa pač malo debelo. Društvo sicer tega suspendiranja ni hotelo priznati in ostal sem blagajnik in zastopnik društva kakor preje. Ko sem prvič poslal novce odboru Jednote sem pristavil, ako odboru ni všeč. pa naj denarje nazaj pošlje, ali ni bilo odgovora nato. Ali zmi-slili so si drugo zvijačo in kaj so storili? Suspendirali so me na tiho m a od Jednote na 6 mesecev, a o tem niso nič omenili v glasilu, o tem nisem vedel ne jaz, ne drugi, češ naj plačuje zaman 0 mesecev, ako med tem easom umrje ne pla-eamo nič, vzamemo pa le. V zelo slabo tiskanem Koledarju „Am. SI." bem videl, da ni med členi mojega imena. Ali je tako postopanje pravično, ali ni to naravna kri- La Salle, III., 14. julija, i vica in tako postopa ona Jednota, < J«.spod urednik ,,Glas Naroda", ktera ima polna usta o katolištvu pr -im za »prejem mojega dopisa v bratstva!? Ako bi me nesreča priljubljeni nam delavski list,G las zadela bi moje oropali za $s00, a naznani, da h i t. rej vnika Nar« >da". Sl< »venci radi čitaino slovenske novce so vendar le čas suspendiranja. sprejemali za Kdo jo temu list»*. p. nebno nas veseli dvakratno kriv, ali nevednost bivšega predsed- Ib.pi* .m m |. >>ilj:itvam nareditel izhajanj«',, G lae Naroda", k ter i nam Ilika? Jeduo ta ima meni povrniti ' 1......"---------- - * * vse zneske, ktere sem plačal v teku od očesa čez levo lice do spfxinje čeljusti. V žepih mrtvega soiiašli dva ključa in 813 gotovine. P jiicija je zaprla Patrik Corcorana, Wiljema in Dennisa Yougna, ker bq sumljivi umora. Poskus samomora. Na 14. cesti in Broodway se je julija neka uborno oblečena ženska vrgla pred voz ulične železnice. Voznik je še pravočasno zavrl iu nek nadzornik je ženo vzdignil. Toda komaj je bila na nogah iztrgala se mu je iz rok in se z nova vrgla pod drugi drdrajoči voz. Zppet so jo rešili. Ko so je vzdignili , je jokaje pripovedovala, da jej jo pomanjkanje ogrenilo življenje. Objubila je iti domov, in ker ni bilo policaja blizu, jo je nadzornik spustil. Imena ni hotela povedati. Konec iziuiniika. Mnogo let se je trudil James Gunding pred no je izumil voz, kteri bi se sam spraznjeval. Zadruga ,,Pelham Park Roadway" je hotela 16. julija voz poskustiti, kteri bi imel prekositi vs«* enake iznajdbe. Več podjetnikov in mestnih uradnikov je bilo pričujočih, ko bi imel Gunding pokazati pri s peskom naloženem vozu prednosti novega pa t« lita. Skočil je-fj^ 'Voz in djal, da je sedaj. prav lahko izprazniti lloVlU „Glas Naroda", 9 Greenwich St. N« w V««rk <*itv kteri *<• s«- v čolne podali ni bil« m>H* od |hitapljaj«>«"'»*g l paruika odrinili. Vrtim-c je z ljudmi napolnjene čolne z ladij«« vr»*d poteg-nil v gloltočino. Mornarski r«*il predpisuje, da morajo biti rešilni čolni vedno v takem stanu, da se avaaki lahko uporabijo, kar pa rna ,La Uourgogne" ni bilo. Pokazalo se j«*, da takozvani ne-irodušm oo in nedostojno j»* bilo vodstvo lad i je. Pravijo, da n«; je „La Ilourgogne'4 še le 1<> minut po sunku potopila. Bilo jo tedaj še zadosti časa za rešitev vseh potnikov. Zakaj vendar niso dragocenega časa bolje donaša mnogo zanimivih novic, posebno b<-daj o vojski. Toraj rojaki podpirajino ga gmotno z naročnino, da ga še bolj razširimo in pripomorem do trikratnega izhajanja na teden. Tako bodeino Slovenci napredovali vedno bolj in bolj ter ne-zaostajali za drugimi narodi. Slovenci imamo tudi K. S. K. .b dnoto, ktere peto zborovanje se je vršilo minoli teden v Puebli, C.lo. Kaj s«j tam koristnega storili /a nas ude, to novem še. Znano pV tni j««, da bo odbor nekoliko snf£_ menil, bivši predsedniJ&^Srje^neko-liko nazaj pomekytf ua meato pre. gledovalca*..^ njegovo mesto pa g. Josip Agnič iz Virginie, Minn. Se<^aj je tijdi skrajni čas, da se "£ahvalim bivšemu predsedniku Jednote za njegovo oholo postopanje, a kteriin je nekterim udom do- mo k Jednotinemu zborovanju ljudi, kazal, kedo je gospodar ali bos kteri bi kaj oporekovali, ali celo voz. l'Tfcem je skušal sprožiti vzdi-ni ganilo iz mesta, prijel t» mesecev, ko sem bil suspendirali^6 z °,M'ma rokama toda vse zastonj. to mi Jednota dolguje, dolsjyf mj lie povrne. Vs.' to Vam dragi, ^jaki javno naznanim, ker ljubim pravico in sovražim krivi^f K sklepu pozdravim vse rojafce tu ifl on 8trail oc„. ana; \ an^oBp<>ti urednik pa želim obilo vtf],<;]ia in poguma pri trudo-poli^in d elovanju za delavsko in V^oveško pravo. Matija Kump. Steelton, Pa., 14. julija. Gospod urednik, blagovoli te sprejeti mojih par vrstic v nam delavcem cenjeni list. Pisareuje M. Š. v v „Am. Slov." je nas tukaj že pred zborovanjem Jednote zelo neljub« dirnolo, ker že takrat je modrivaT ta modr-oslovec, da naj ne pošlje- Jednote, saj tako se je nekoč sam naziva 1. Sveta jeza tega gospoda se je tudi nad menoj razlila miuolo leto. V glasilu .Jednotejo bilo citati ob svojem easu: Suspendovan: Mat. Kump za 0 mesecev od vsace-ga odborništva pri društvu radi nepravilnega ravnanja pri seji. Marsikteri mojih znancev po širnej Ameriki in onstran oceana, ki je to čital, si je mislil: ,,Kaj bi bil ta zakrivil, morebiti je celo kaj go-izkoristili? No nuslimo, da so v j ljufal?" Ne dragi, goljufija je daleč no Osti tem slučaji ra vladali kakor svojega easa j>ri potopu „Elbe". Moštvo naših velikih parnih družb niso izurjeni mornar-le malo jih je, kt»;ri bi bili pomorščaki v prav< ni pomenu bese-V»M*^ji d«.*l moštva obstoji iz iih ljudi, kteri ne vodo niti veslo, niti ne uniejo uzroku pre- proč od mene. Kaj je bilo vendar povod mojemu suspendovanju, je to: Dragim čitateljem je znano, da imamo tukaj v La Salle, 111., dva društva, društvo sv. Družine in Sv. Srca Jezusa in žalostne Matere l{ožje. Pri poslednjem je nastal nek prepir in nesloga med udi, nakar SO p<»zvali iz »olieta g. predsednika ešilne<čoln«> v morje, in tajnika od Jednote za razsodb v!oiT?!^PvO vaje in poakušnje v takih zad«*vah parne dražbe niti n< dovolj ijo, ker je škoda časa. Potem pa so tudi rešilni čolni tako nerodno shranjeni, da jih je le s težavo splaviti. Naravno je, ila bivše to strašno mašuje, ako bo pripeti nenadoma n«'zgoda, kt«*ra tirja toliko število človeških žrtev, kakor utopljenje „E1!k)'' in sedaj ponesrečena „La Bourgogue". Z drugimi besedami, edino le d<> bičkaželjnost parniških družb je \odgovorna za take katastrofe. Da ^zmanjšajo strošk«; in povekšajo do-»ioek, skrajšujejo vožnjo kar s«; le a, na stroške javne varnosti. Da »rihranijo tudi pri plačah, ne vzamejo v službo zadostno število izurjenih mornarjev. Iz ravno istega uzroka se okorno moštvo ne uri z rešilnim pripravami, samo da so prihrani <*as in tudi denar. Moštvu pa tudi za take vaje nič časa ne ostaja ker je že tako z delom preobloženo. Parniki imajo premalo izurjenih mornarjev in sicer le zaradi dobičkaželjnosti posestnikov iu edino le ti so zakrivili velikan- V istini jo prišlo som to mirovno sodiščo iz Jolieta, pokazati so prišli kdo je gospodar in takorekoč na ,,1'nterhaltungo", seveda na stroške družili. G. bivši predsednik mejo naprosil, da bi nekaj udov druzega društva povabi', v hišo, v kterej stanu-j«jm, da bi so pogovorili in pomirili; seveda sem mu to dovolil. Ko se je nekaj udov zbralo, spregovoril je g. bivši predsednik, da bode nepristransko deleval za obe stranki, akoravno se je z nasprotno stranko zabaval pri koku svežega piva, pri naa ga ni bilo. Pri tej izvanrednej s.'ji, ali bolje pogovoru, sem tudi jaz stavi! nek predlog in v to nisem prosil dovoljenja njegove milosti in veličanstva bivšega predsednika, in to je bil moj anatema. To je tako razžalilo g, N., da nisem njemu skazal ono velikansko čast in pripoznal oblast potentata in to pred drugimi, govoriti brez milostnega dovoljenja, bivšega predsednika, da jo bilo joj 1 \ os ,,geist" mu je bruhnil v glavo in spregovoril: ,,Kakor vidim, pri Vas se ne ravnate zgabo nedolžnih človeških bitij. I po pravilih, ker govori kdor hoče". ------------ ' Sam pri sebi pa je mislil: le poča- bili radovedni kam gre toliko denarja za izvanredne stroške iu zakaj se ti delajo. Imel je ta možak že naprej bojazen in zato najraje videl ljudi pri zborovanju, da bi pred njegovo senco popadali v prah in rekli: ,,Vse kar Vi želite je naš ukaz!" Ravno zaradi toga se pri naB prav nič nismo zmenili za ta zbor in nam vse Jednotina komedija že preseda. Kaj je pa član Jednote v poslednji štev. ,,Am. Slov." klobasal je pa le zgolj neumnost, prav nič ne odgovarja Gorišku, in zato se jezi nad urednikom „Glas Naroda" ker je priobčil dopis, da vsi vemo gnjilo razmere Jednote. Zvedeli smo, da je bil g. Gorišek tudi zaradi tega suspendiran; toraj resnica v oči bode! Ako ne dospo-mo do pravice, pa vemo kaj imamo pennsylvanski delavci Btoriti; proč od Jednote in lahko si ustanovimo lastno društvo, ktero bi skrbelo za medsebojno podporo v slučaju smrti in nesrečo. Mi nočemo plesati kakor nam bode M. Š. žvižgal, toliko razumni smo že postali v tej ljudo-vladi. Pennsylvanski delavci oglasite Be in vstanovimo lastno društvo zase, ali pa za vso Zjed. države^ dovolj nam je komedij. Nihče nam ni pri teh razmerah porok za podporo, ker vedno smo v nevarnosti izklj učenja in suspendiranja, ako se oglasimo za naše pravice in vprašamo kam gredo naši dolarji. Proč s takim nasilstvoni, slobodni bodimo za naš denar in ne napravljajmo si skrbi, ne dajmo nič v negotovost, proč od pritiska! Sedpj še ud Jednote. Razne vesti. ) Umor n a cesti-Na 16. cesti v New Yorku so našli 16. julija zvečer truplo umorjenega moža, najbrže delavca. Bil je na grozovit način razbit, obraz ni imel nobene podobe, oba očesa sta bila stekla, velika zevajoča rana rast - e ... Gunding je obledel kakor zid, zgrabil železni kol in skušal sprožiti mehanizem, ali zaman. Kakor besen je udril s kolom po vzdigalu, v hipu se je isti sprožil in odlet«*l naravnost na Gundingov tilnik. Bil je takoj mrtev. Škandal v sinagogi. Abraham Issler v Newarku je brozdvomno kaj pobožen mož, pri tem pa najbrže tudi želi, da bi njegove lepo čednosti bile drugim v posnemanja vreden izgled. Zato je 16. julija v sinagogi na glas molil tako-le: ,,Hvala Tebi o Bog, da sem spoštovanja vreden mož, da ui-komur ne dolgujem niti cental" Nato se je njegov sovernik Mojzes Kaufmau oglasil rekoč: „Zato mi pa daj tistih osem dolarjev, ktere si dolžan !" Posledica nepravočasne ti ij at ve bila strašanski škandal in Kaufmana so vrgli pravoverni He-brejci iz sinagoge na ulico. Stavbinski delavci št raj kaj o. Yon ko rs, IS. julija. Danes je kakih 1000 stavbiuskih delavcev kakor tesarjev, zidarjev, barvarjov. mortarjov itd. pričelo štrajk. Neka tvrdka iz Syracuse je izvršila več stavb, pri kterih je namestila mnogo nemojskili tesarjev po $2.50 na dan za lOurno delo, unijski ljudje pa dobe za osemurno delo $3. Ker tvrdka ni mogla dobiti kleparjev od drugod, nastanila je tukajšnje za unijsko plačo. Zaradi tega pa seje pričel štrajk. Kleparji so sprejeli delo, ker se niso imeli kaj pritožiti. Toda ker je taka navada po unijskih zakonih prepovedana, štrajkajo vsi drugi stavbinski delavci zaradi kleparjev. Premogarjem preti štrajk. II a z 1 o t o n, Pa., 17. jul. Med premogarji tukajšnjega okraja zopet preti vzbruhniti štrajk, ako posestniki nič ne odnehajo. Š tri j k ne preti samo v Lehigh okraju impak tudi Schuylkill, Pauther Creek, Lehigh in Lakawanna. V teh okrajih dela skupno kakih 50.00) pre-mogarjev. Ljudje se pritožij} najbolj zaradi tega ker jim družbe zaračunajo 82.50 za sodček smodnika, kteri ne stane družbe več nego 50 centov. Dalje zahtevajo ljudje, da bi so zaradi zdravnikov drugače uredilo, tudi hočejo da bi družbe prodajalnice odpravile, ali pa vsaj kaj zboljšale. Posestniki nočejo nič odnehati, ceš da se zaradi cene smodnika ravnajo po pogodbi od 1. 1896. Trust stiska delavce. Cleveland, O., 16. julija. Novi trust „American Steel & Wire Co.", kteri obseza 14 najva pri del ova .je bom naže vine za dalj črp° omejiti. Mnogo tovarnarjev je že pogodbo podpisalo. Dalje naj bi polovico blaga (približno milijon kosov), ktero se nahaja v prvih rokah spraviti s trga, da bi šle ponudbe nazaj. Mislijo, ako bi tovarne štiri tedne mirovale, potem bi se trg nekoliko spraznil. Večina tovarnarjev ima naročila še le za mesec september. Slednji cas so preveč delali, tovarnarji pa so si znali pomagati s tem, da bo plačo znižali, sedaj pa vidijo, da tako ne gre, zato hočejo predrugačiti svojo namero. Parilik pogroel. No rfolk, Va., 16. julija. Na parniku ,,Northampton" jo danes zjutraj nastal ogenj, kteri jo parnik popolnoma uničil. Ljudje so se vsi pravočasno rešili blago pa jo zgubljeno. Parnik je bil last „Ohio Dominion Co"., in je pljul medNor-folkom in malimi mesti v Virginiji. Posledica vojnega davka. Anderson, Ind., 16. julija. Tovarnarji steklenic so naredili vsled vojnega davka dobro kupčijo. Mislili so si, kakor sploh vse bogate zadruge, da se mora vojni davek zvrniti na ramena revnega ljudstva. Izdelali so prevarljive vrčke za pivo, kteri so videti ravno tako veliki kakor dosedanji, drže pa Četrtino manj. Čudno pa je, da tudi nič težji niso nego poprejšnji. V velikih množinah jih prodajajo v Chicago in druga večja mesta. Konec strajka v klavnicah. Omaha, Neb., 18. julija. Cuda-hy, posestnik klavnic jo dovolil zahtevam štrajkarjev zaradi zvišanja plače. Najbrže bodo tudi Swift in Hammond klavnico dovolile štrajkarjem zahtevano plačo. Štrajk bi bil potem končan. Tovarna pogorela. StevensPoint, Wis., 18. julija. Tovarna „Wisconsiu River Pulp »fe Paper Co." je včeraj pogorela. Škoda se ceni na Sl'OO.OOO. Požar je uničil dva stroja, ktera sta vsaki dan izgotovila 50 ton papirja. Tovarna jo bila največja te vrste v državi. Požar v preinogovi jami. Pittsburg, 18. julija. Iz Penny Royal" jame, lastnina ^Marietta & S ti 11 wagon Coal Co." v ConnellB-viile, kjer baje že tli 25 let, je danes zopet švigal ogenj. Iz jame se vali gost dim po severnem delu mesta. Požarne brambe so brzojavno pozvali na pomoč, Samonmor bogatinca. Lancaster, Pa., 18. julija. Ko je soproga Viljema Kuhna najstarejšega pa tudi najbogatejšega prebivalca v Mouutjoy danes zjutraj prišla k zajutrku je našla listič svojega moža, v ktere m jemlje slovo in jej pove, da bodo njegovo truplo našli v dvorani ,,Odd Fellows" društva. Dobili so res tam truplo moža sedečega na stolu. Okna in vrata je skrbno zaprl in potem pli-nove peteline odprl. Delo ustavili. D o v e r, N. H., 18. julija. V tovarnah za bombaževino „Cocheco Manufacturing Co." so proglasili danes, da bode prihodnjo soboto tovarna delo ustavila do 1. avgusta. L a c o n i a, N. H., 18. julija. „Pitman Manufacturing Co." tovarna za izdelovanje nogovic je danes prenehala z delom do 25. julija. Evropejske in druge vesti. London, 16. julija. Italijanski časopisi izražajo upanje, da bodo Zjed. države dovolile Italiji nekako pokroviteljstvo nad Argentini jo. Slednja pa naj bi zato Italiji dovolila eolninske prednosti. Lord Salisbury pravi, da se bo to dalo težko speljati. Razmerje med Italijo in Veliko Britanijo postaja čedalje bolj mlačno. Italija pravi, da akoravno je doslej podpirala britiško politiko, nima zato prav nič. Hamburg, 16. julija. V ne^ kem predmestju je policija zapiha ženo mizarja Fedderna, ktera" je kakor pravijo u, malih otročičev litjia+a Od 33 nazakon- skih otrok, ktere so jej izrodili v varstvo, je 26 v kratkem času spravila v večnost. Rim, 16. julija. Po včerajšnji ministerski seji poslali so dolge brzojavke admiralu Caudiariju poveljniku italijanskega brodovja pri Columbiji. Vlada je sklenila v -nekoliko dneh poslati kolumbijski vladi v Bogoto ultimatum in druge oblasti o tem koraku obvestiti. B r e 3 1 a u, 18. julija. Iz Glei-witza se poroča, da so je v sv. Paula rudniku utrgal navijalnik. 24 ru-daijev so je ponesrečilo. R i ni, 18. julija. Columbia je baje vsled posredovanja Zjedinjenih držav odnehala in zahteve Italije pripoznal a. London, LS. julija. Princ \Va-leski jo danes v selskem dvorcu barona Rotschilda v Waddeston Manor padel po stopnjicah in se hudo poškodoval na kolenu. Orso. (Prevod iz poljskega od Henrik Sienkiewicza.) (Dalje.) Sedaj vstopi v cirkus vodja ua nju veliko presenečenje, bil je vi-dezno zelo slabe volje, ker poskus borenja z lovom, mu ni izpal po volji. Od starosti gol postali lov ni imel nikakoga veselja napasti „umetni-ka", temveč so potuhnil v kotiček kletke iz bojazni prod udarci z bičem. Vodja jo obupaval, ako ae tudi na večer ta divja žival pokaže tako miroljubno, potom bode vsa borba z levom skaza. Se bolj je postal slabe volje, ko je od prodajalca tikotov zvedel, da ni Bkoraj prav nič sedežev na galeriji prodal, da so Cahuilla Indijanci žo najbrže vse novce izdali za žganje ali pa nakupili odeje s»f znamenjem ,,U. S." in njih žene, posebno starejše, te za-inemti nameravajo za vstopnice. To jo bilo neprijetno iznenadenje za vodjo, ker računal je na polno hišo, ali ako niso sedeži na galeriji razprodani, jo hiša vedno ua pol prazna. Najraje bi pred vsem občinstvom Anaheima pretepal po hrbtih te Indijance z svojim bičem. Tako slabo razpoložen je vstopil v cirkus iu ker je videl le konja sa-mega, je njegova jeza prikipla na vrhunec. ,,Kje sta Orso iu Elza? Roko si je dal na oči in ogledoval na okolu, da je oba zagledal. V tem trenotku je počasi spustil vrv biča na pesek. „0rsol" Kakor bi strela med njo udarila, tako hitro sta se razpršila. Orso je skočil kviško in tekel kakor ubogljiva žival po mostovžu med sedeži proti svojemu gospodu. Za njim je hitela Elza polna Btrahu. Orso je doBpel do vhoda arene in tam obstal. „Bližje", je vodja zakričal s hri-pavim glasom, med tem pa pretč premikal bič po pesku. Orso je šel nekaj korakov naprej in par minut dolgo sta Be oba gle-daaditaPbraz vodje je bil enak one- mu krotilca, kteri stopi v kletko z namenom krotiti nevarno zver, ter ee je objednem boji. Bolj je bil raz-jaijen nego previden. Z nogmi, na kterih je imel visoke jahalne škornje, je bil ob tla. Elza je boječe ta prizor od daleč gledala kakor zajec med dvema Iesicama. „Ti lopov, pes", je sikal vodja. Kakor strela je zažvižgal bič na Oraota. Potem drugi, tretji, četrti, deseti udarec. Boj se je pričel. Orso je bil tih in pri vsakem udarcu stopil korak bližje vodje. Na ta način sta šla okolu arene, dokler je slednjič vodja sprevidel, da j«* zmagovalec. V tem tronotku je sprevidel Elzo. „Na konja", kričal je, „b taboj poračunam kasneje". Komaj je vodja zapovedal, je bila Klza na konju in tega s poklici ,,Hop, hop" spodbadala v tek. Vendar teo bili ti klici bolj podobni ihtenju. Z solznimi očesi je delala vse privajane umetnosti, dokler ni zamogla dalje prenašati, stresla so jejedenkrat, dvakrat in potem padla raz konj v roke Orsa. ,,Oh Orso, ubogi Orso!" jokala je deklica. ,,Kaj ti je Klza, zakaj jokaš? Saj me nič ne boli". Elza seje z obemi rokami oklenila okolu njegovega vratu in ga poljubila na lica. Na vsem životu se je tresla. ,,Orao, oh Orso", saj govoriti ni mogla. Orso je poskušal jo pomiriti, in jo objel, sedaj jo čutil, da ljubi to deklico. Težko ju dihal in se zaprtimi ustnicami rekel: „Nefeutim ni kaki h bolečin. Ako si le ti pri meni, Elza, srečen sem". Med tem je hodil vodja peneč od jeze po hlevih sem in tja. Ljubosumen jo bil. Slutil je, da so Orso in dete ljubita, sedaj je imel le še jedno željo, deklico kaznovati —jo dobro z bičem protepsti. Poklical jo je. Ko je Elza vstopila v hlev, ni zamogla nič rozločiti, kor tukaj je bilo še bolj temno kakor v areni. Zato je poklicala z slabim glasom: • „Tukaj sem gospod, tukaj!" V istem trenotku prijel jo je vodja za roko in rekel s liripavim glasom • ,,Pojdi z manoj !" y Ak o bi jo bil zmerjal in psoval, e' bi bila tako bojazljiva kakor pri »m miru. Zato je ponavljala so mu uatav-jajo: ,,Oh ljubi gospod Hirsch, odpustite mi! Odpustite !" On jo je pa z silo vlekel k dolge-m^ prostoru, v kterom so bilo ahra-njeno obleko in od znotraj 2a seboj vrata zaklenil. Elza je omahnila na kolena, trepetala z ustnicami in z razprostreni-mi rokami prosila usmiljenja. Za odgovor je vzel vodja raz stene bič iz žice: „Vloži se!" Obupana in skoraj na pol mrtva vsled strahu je Btorila kakor jej je bil o zajtovedano. Vsak živec so je tresel; vendar zastonj so poskušale nje bledo ustnice poljubiti njegovo škornje. Hudobni duh je v njem še bolj vsplamtel vsled prošenj. Po-padel jo je in vrgel na kup obleke in potem pričel surovo nabijati nje malo telo z bičem. ,,Orso, Orso!" jo kričala, Sedaj so se vrata stresla, zaškripala so, udale se in padla na tla. Med vrati je stal Orso. Bič je padel iz rok vodji. Postal je smrtno l»led, ker Orso je bil divji. I napetimi in krvavimi očmi, pe-astimi ustnicami, glavo po strani, telesom na skok pripravljenim, jbil podoben zdivjaneniu biku. ,Yuu 8 taboj!" je kričal vodja, njovo bojazen prikrivajoč z izvan-re,o strogostjo. da Orso se ni umaknol, tem-vetJavo še bolj nagnil na stran in »počasi pre te bližal, njegove žilo bile napete. n^aagajte, pomagajte!" je kričal m Culo ga. ^tiraiočui zamorci so prihiteli iz lile* m piani]i nad Orsota. Groženj ^ je priče^ kterega je vodja glu g trej>otom. Dalj časa je bila v^i kopica ljudi se valjati po t ggjjj iu tja^ aem in tja je bil čufcat g|0bok vzdih, ali čkr ipan je ^obmi. Hkrati odletel zamorec iz te kopice pod noge vodji in z glavo hudo ob tla udaril; kmalu je temu sledil drugi in v tej razjarjenej skupini je bil videti Orso krvav in zelo grozen. Z vsaKim kolenom je pritiskal še ostala dva omamljena zamorca na tla. Sedaj je vstal in šel proti vodji. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. Častite naročnike prosimo, da 1 »I svojo naročniuo kmalu ponovili, ker stroške imamo sedaj dvojne. „GLAS NARODA". * * « Iz Stent, Colo., nam poroča naročnik našega lista, da imajo tam hudo vročino, toplomer kaže v Benci po 110, 11:2 do llo stopinj-V nekterih zlatih rudnikih so pre-jeujali z delom, ker je voda za pranje zlata pregorka. * * * O pomnoženju izdaj „GLAS NARODA" seje zelc pohvalno izrekel izvrstno uredovani, najstarejši slovenski dnevnik „Slovenski Narod" izhajajoč v Ljubljani in naš list priporočal v naročbo slovenskim bralnim društvam in čitalnicam. Tudi „SoČa" v Gorici izhajajoči tednik, ktori vzbuja Slovence ob meji k zavednosti, je pohvalno omenila napredek ameriških Slovencev. Kaj pa tukaj! Nek mlad gospodi«" nas pita z lističem, drugi pa od zavisti molče. A vendar se gibljemo ! Naprej zavedeni slovenski delavci in naši prijatelji! * * * Umrl je v Koprivi na Krasu dne 14. m. m. duhovnik č. g. Peter Mah, rodom (oh, 30 let star. * * * Brez denarja okoli s v e- J ( ta. V uredništvu ,,Slov. Naroda'" v Ljubljani predstavil se je mlad prirodoslovec iz Kanade, Henry Dhartmont, ki je s sindikatom ameriških založnikov v Chicagu sklenil pogodbo, po kateri je vezan priti tekom dveh let brez denarja in peš okrog sveta. Gosp. Dhartmont je 5. sept. 1897 odpotoval iz Chicaga in se mora do 5. sept. lS9i> tja vrniti, povrh pa je vezan, spisati o svojem potovanju dnevnik. Za ta dnevnik dobi 20.000 dolarjev, a dolžan je, prinesti okrog sveta nekaj mišij z otoka Sumatre, katere so jako krotke, nimajo repa in nič no diše. Z razkazovanjem teh miši si služi g. Dhartmont kar treba za potovanje. V Ljubljani je stanoval g. Dhartmont v hotelu „pri Slonu", kjer razkazoval svoje miško in tudi potrdila raznih mestnih občin itd., iz kterih jo vidno, kod ježe potoval. * • * Nesreča. V Šiški pri Ljubljani je trgovski pomočnik Keršič v šali in ne vede, da je puška nabita, ž njo pomoril na Deva ter ustrelil, glavo. svojega tovariša Zadel jo Deva v Nezgoda? Dne 30. junija zvečer našli so ob levom bregu Ljubljanice blizu Malega grabna moško obleko in čevlje. Domnevalo se je koj, da se je kdo šel kopat in da je utonil. Obleka se je agnoscirala za lastnino bivšega 72 let starega dim-j nikarskega mojstra Ivana Turka, kateri jo isti dan popoldna odišel z ! doma in se doBedaj ni vrnil. Ljudje so ga videli, da se je kopal v Koleziji, in da je od tam odišel proti mestuemu logu. Pozneje bil je v neki gostilni na Opekarski ceBti in ko je odišel iz gostilne, je še dejal, da se gre spet kopat. Truplo se do-' sedaj ni našlo. Ivan Turk je oče znane slovenske gledališke igralke. * *» * l/je ti tat. Iz Št. Jerneja se piše : .SLN ar*. Neumornemu zasledovanju c. kr. žandarmerije v Kostanjevici in tukajšnjega županstva se je vender posrečilo 27. junija po noči vjeti predrznega tatu, ki je 15. t. m. vlomil v poštu St. Jerneju. Tat je gostač ali sabenjak : Anton Gorenec vulgo Kranjc, doma iz Razdrtega blizu St. Jerneja, sedaj stanujoč na Drami ob Krki št. 17. šeutjernejske fare. — Kakor sem v zadnji notici omenil, da bode, ako se pravega tiča dobi, še marsiktera do sedaj še no razkrita tatvina na dan prišla, se je obistinilo. Omenjeni Anton Gorenec je tat „profeBional". Kradel je že 10 let. Za cel voz različne, ga blaga odpeljalo se je v Kostanjevico. Usnja, masti in masla več loncev, perila, obleke, revolver, vse to tvori obširen ,,corpus delicti*. Na pošti ukradeni denar je bil, ra-zun 56gld., najden poleg tatove bajte v lončenem vrču zakopan. Do sedaj je predrzni zlikovec priznal 10 večjih tatvin. Ali je tatvine izvrševal =?am ali v družbi, bode pač pokaza-zala preiskava. Nekako bolj prosto dihamo sedaj, ko vemo, da je ta skrivnostna tatvina prišla na dan. Marsikomu, katerega se je imelo na tihem na sumu tatvine, je v tolažilo in zadoščenje, da je pravica in resnica prišla na dan. Posebno nas, St. Jernejce veseli, da tat ni z naše vasi, kar se je počet-koin sumilo. * * * Mestna hrani lnica ljubljanska. Meseca junija t. 1. ulo-žilo je v mestno hranilnico ljubljansko 618 strank 27N.045 gld. 904 kr., 5G6 strank pa vzdignilo 186.- 00S gld. 27 kr. * * * Izgred. 25. junija zvečer nastal je bil v Marovtovi gostilni na Ila-deckega cesti v Ljubljani mej civilisti in vojaki prepir. Civilisti so h jteli dva vojaka 27. pešpolka iz gostilne vreči in pretepsti, ker pa je policijska patrulja pravočasno prišla, je to zabranila in izgrednike aretovala. * * * Število kolesarjev v Ljubljani znaša 850. Lepo število ! * * * Štajerske novice. Toča klesti letos neusmiljeno. Dne 27. junija t. 1. pobila je skoro vse pridelke okrog Laškega in je močno tolkla tudi po drugih krajih v Sav. dolini. — Zlato mašo je obhajal dne G. julija t. 1. č. g. Karol Gaj-šok, častni kanonik in župnik v Dobrni. Slavljen je star 74 let. — V Hrastniku padla je nedavno Marija ('udovan tako nesrečno s Čre-šnje, da je kmalu umrla. — V Grad-ci vnela se je 27. junija t. 1. shramba smodnika in drugega streljiva na takozvanem ,,Ruckerlbergu". V shrambi bili so isti čas trije delavci, od katerih sta se dva vsa opekla in nevarno ožgana rešila, tretji pa ni mogel zbežati tor ga je pri eksploziji na kose raztrgalo. — Graško prebivalstvo izkazuje nemškemu vojaštvu koroškega polka nalašč posebuo naklonjenost, da se tembolj živo pokaže njih sovraštvo do Bošnjakov. Da pa niso nemški vojaki zgolj angeljčki. a bosanski razbojniki, pokazala sta dva slučaja dne 2<». junija t. 1. v Gradci. Nek vojak koroškega polka naprosil je ponoči necoga delavca naj mu pokaže pot k vojašnici, med potom pa je moža z bajonetom napadel, ga smrtno ranil ter ga oropal ure in verižice. Ravno isti večer ustavil seje v neki gostilni pretepajoči vojak omenjenega polka mirujočemu orožniku, da je moral orožnik rabiti orožje ter presunil vojaku nogo. Gradčani pa so se zavzeli za vojaka ter nastopali proti patrulji, vsled česar je bilo mnogo aretiranih. Takih škandalov ne dula Gradcu bosansko vojaštvo ! * * * N e b r e č a. V livarni v Skednju pri Trsti razlilo se je stopljeno železo po dveh delavcih ter ju ožgalo grozno po vsem telesu. * * * ,,N a r o d n i dom" v Trstu. Pevsko društvo »Ljubljana44 priredi 3. julija t. 1. v Sežani narodno veselico, koje čisti donesek je namenjen za zgradbo »Narodnega doma" v Trstu. Naj bi se te veselice udeležili Slovenci v obilem številu I Slovanske zmage vlstri. Pri občinski volitvi v Pazinu, v Višnjanu kakor tudi v Devinu, zmagali bo Hrvatje ozir. Slovenci v vseli razredih. V Devinu, v kterem so pred kratkem nemški in laški liBti pisali, da so mu Slovenci ime skovali, dočim je prebivalstvo od nekdaj laško, v istem Devinu izvoljen je župauom slovanski rodoljub Miroslav Ples — najboljši dokaz, kako dobelo lažejo naši nasprotniki. Idilično mesto. Iz Gradca se „31 o v. Nar." piše : Še nikdar v Graicu ni vladal tak mir in tak red, kakor sedaj. Ošabni in radi bvo; e drznosti razupiti nemški na-cijonalci so postali tihi in krotki. Morda so jim kdaj roka skrči v pest, toda to se jim primeri le tedaj, kadar imajo roke v žepu. Tudi najglasnejši nacijonalci so postali uljudni, posebno napram orožnikom. Navzlic temu miru pa hodijo še vedno patrulje po mestu. Doslej so bile te patrulje sestavljene po dveh orožnikih in jednem redarju. Pripoveduje se, da je neka ženica z dežele, videvši tako patruljo} presenečeno vzkliknila : Ježeš, kaj je neki storil ta policaj, da ga ženeta dva c rožnika ! Se non e vero, e ben trovato. Zadnje dni je nekaj orožnikov zapustilo Gradec in zdaj so patrulje še sestavljene samo po jednem redarju. A če so se patrulje tudi nekoliko zmanjšale, respekt nemških nacijonalcev pred njimi je oBtal isti. Nemci se nikogar ne boje, razen Boga, je nekoč rekel BiBmarck, v Gradcu pa se je pokazalo, da se razen Boga boje tudi policije. In še kako ! Celo Evoje divje sovraštvo proti Slovanom zatajujejo. Izginilo pa ni in tudi ne bo. Zato pa se je čuditi, da Slovani ne izginejo iz Gradca. Mnogo je tukaj slovauskih penzijonistov. Nekateri so Be sicer že preselili drugam, a ostalo jih je še vedno mnogo, da si bi lahko drugod prijetnejše živeli kakor tu. Kaj vse ljubezen st'ri! V Dobravi pri Ilorici seje dogodila — tako javljajo iz Prage —, strašna ljubezenska drama. Neka 451etna vdova Drupski je imela z 231otnim slugo Trakom ljubezenske razmerje. Ko je rodila dete, ga je umorila. Orožniki so jo hoteli zapreti, a ona se je zastrupila. Ko so jo pokopali, seje Trski na njenem grobu ustrelil. Strela. Iz Joachimsthala so poroča ,,N. Fr. Pr.da je udarila Btrela v neko hišo ter zadela prababico, babico, mater, očeta in otroka. Prababica se je prva zavedla in bežala z otrokom, dasi je bila vsa obžgana ter ji je odtrgalo dva prsta na nogi. Babica in mati sta strašno opečeni, tudi oče je hudo poškodovan, otrok pa neznatno. Vsled strele ne more cela družina ničesar delati in zaslužiti. Spomenik padlim avstrijskim vojakom pri Kraljevem Gradcu. Dne 3. julija se odkril vsled požrtvovalnosti oficirskega kora pešpolka št. 74 sredi vojaških grobov pri Kraljevem Gradcu nov spominek. Polk Nobili — tako se je zval takrat sedanji 74. pešpolk — je imel 3. julija 1806. sam toliko mrtvecev, kakor vsa saksonska armada skupaj. Polk je imel namreč svoje nakazano mesto Bredi mej dvema sovražnima brigadama ! Nedolžen dunaj. uradnik obsojen. Pred 7 leti je zmanjkalo na pošti v Habsburški ulici okoli 70 gld. Preiskava je izrekla sum, da je denar poneveril poštni uradnik Oskar S. ter ga je sodišče — vzlic njegovemu prisega nju, da je nedolžen — obsodilo na štirimeBečno ječo, poostreno s posti. Uradnik je bil povBem odpuščen ter ni imel tudi nobene pokojnine. Njegova žena se je od njega sodnij-sko" razporočila in niegov otrok ju bil izročen drugim ljudem. Te dni pa so na doiifinem poštnem uradu, ko so korenito pospravljali, našli vse nakaznice z izgubljenim denarjem vred — na smetišču, in s tem se ie izkazala nedolžnost Oskarja St.-a. človek bi pričakoval, da dobi O. S. sedaj sijajno zadoščenje, da mu dajo zopet službo, da mu izplačajo vso plačo, katero je izgubil tekom 7 let, — toda c. kr. poštni erar je ravnal drugače. Nakazal je O. S.-u pokojnino 225 gld. ter zavrnil VBe njihove zahteve z — ukorom, češ, da je sam kriv, da so se nakaznice z denarjem izgubile ua smetišče. O. S. zahteva za sedemletno krivično odtegnenje plače in za štiri mesečno nezasluženo kazen 1650 gld. ter Blužbo na pošti. V to svrho se je obrnil že na državno sodišče. Soproga in otrok sta se vrnila k soprogu in očetu. je O j etiki, sušici ali d 6 r i naBlov jako koristni knjižici. Spisal dr. Anton Pogačnik, zdravnik v Gorici. Velja 25 kr., prodaja jo g. Janko Leb a n, nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu. Ako se kaj naročnikov oglasi zato preko-ristno knjižico tudi „Glas Naroda" posreduje naročitev. Rojakom zelo priporočamo to knjižico ker je pod-učljiva in marsikomu prihrani novce, aezite po njej, vsakdo najde kaj koristnega v njej. Otrinki, Španci bo se v Santiago podali brez daljšega otrinjanja iz pušk in topov. Spance le še v stari domovini koža srbi, one na Kubi je prejenja-lo, razveu Blancota, kteri jo dobro skrit. V Ljubljani je poginilo nekdaj mogočno nemško ustavo verno kon-štitucijonalno društvo. Od tega društva je po vsem Kranjskem otri-njalo nemškutarstvo; sedaj so jim pa kolče. Hie est gloria et transit mundi! Pri nekem zborovanju je nek filo-zuf stavil predlog! Vsi morejo čitati naše glasilo, ako tudi čitati ne znajo; nekdo si je pa mislil: kaj čitati, da le vsi plačajo, pa dosežen je pravi namen, saj iz bedakov se neumnost in denar otrinja! Nemški cesar Viljem se bode v Jeruzalemu tudi jokal pri zidovju razdejanega tempelj na, ker še niso Filipine nemška pokrajina. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 32S E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p rej šn jej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 32^ E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New York. Razposajeni nemški Gradčani so se v vročini pasjih dni ohladili ker so se preveč otrinjala bodala surove moči žandarjev. V Konfusus dur.h so nekje peli slovenski pevci, in to jo noktere tako zelo ganilo, da so si s črnilom prste mazali. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati j«- še 20 centov za poštnino ker mora liiti denarna pošiljatev registrirana. ValDilo na PIC-NIC, kter«'ga priredi društvo sTi Jožefa v Calumetu, Mich,, v soboto 2.1. julija 1S!)8 V SECTION SIXTEEN, kjer bode velika zabava, godba,' petje, pečenje mladih jagnjet, dobra postrežba s pivo, vinom in drugimi hladilnimi pijačami, kakor slaščicami. Gostje dobro došli. DRUŠTVENI ODBOR. saaimsmasmmmsBsmsmiii M M V J1 v H m DB 8 S! BI H m m m M Mestna hranilnica ljubljanska g obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g} po 4° io brez odbitka novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Nahoda". Nj? »i. M m Sfl a m H m H MAUEIN&BAM) 418 Pine Str., Calumet, Mich., se priporočata Slovencem in Hrvatom za VBe potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m^r t v a š k e g a odra, m a z i 1 j o n j e trupi a, uredita ves pogreb, preskrbita krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno Btvar v takej priliki. Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva Be z veleštovanjem Maurin & Bano. .....iiBiii..iiiillh.....oLl,.l...iiliiii.a.iilii......mi.......mil,.. itim .....ja"-]illlllh HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Streety New York (v bližini tiskarne „61as Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno »S I o ven o i dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj ee priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cona najcenejšim 3glag-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111 EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER Sc New York, „GLAS NARODA' 109 Greenwich Street, posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. Parobi-odur družbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRIZUA, URE M NA RS KI LLOYD, HAMBUEŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD. | Francoska parobrodna družba Coipapie " ' TraMlitip. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1KNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La'Navarre ,, 23. julija. La Gascogne ,, 30. julija. La Touraine ,, 6. avgusta. La Bretagne „ 13. avgusta. La Normundii' „ 20. avgusta. La Giufcscogne ,, 27. avgusta. La Touraine „ 3. septem. La Champague ,, 10. septem. Glavna agencija 7.a Zjtjd. države in Ciinado: :S BOWLING GREEN. NEW YORK. Pošilja toc-ilo in vrstno DENAR V STARO DOMOVINO ceiio in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad vb««re poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljavo. v. aah in menjavi priporočamo nienj;re dobrih bank. Posreduj, mu lij-;iiiill osojililirr. ^ak »venec lilij na nas obrne. ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti j.- tr.-l»a na naš naslov. «>tnik naj nan, 1 >iv.- javi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride iu čas. V New York ij<» znie : \\ abash, Nickolplate. Rio Grande, Canadian Pacific in druge, k te re drej.,. kar je v, marsikdo okusil. A k<« i- • l ak p t n i k prip. ■ <"•<•/ vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se i v-.-.le iia k<»!tj>'.y xelezniro m k-»ndukterju reče, da vstavi na C a r 1 i n 1 e S t r., potem jnia 1« dva mala t: na < ir nwicb Str4?et stopi iz Carlisle Str-et, kjer to pri našej ollice j.-nja vidi, (»loka do nas i i. naso višnjevo i • z napi.-« m „<«i:is JSaroda . Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. II William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznite, menjiee, ia dolžna pisna. Itpottluje in izterjaj« zapuščine in dolgeve. JOHN BRED L, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina viua, likerje in prodaje dobre s m o d k e. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Polno )>renočiščp za potnike. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, Mich., odprl I M M MXMM Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano piten-Bko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo HszegZLjiso©- Posebno bq priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! So spoštovanjem Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. / Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). NaroČila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejme proti ugodnim pogojem. BENZ1GER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOYARNA1MI potrebščin % n i Katoliška % društva. P< »S'-J«nonti naše hiše so: regalij« (društvena znamenja). Za.sLive, liatldera, prej»asuire in redovni znaki. Sablje, nožni re, čelade, repiee, zavihane rokavice, rokavice itd. F" \ to [napravimo (natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrn« kotanje našaspecijaliteta. Ustanovljeno : New York, 18;3. Cincinnati,;I860. Chicago 1887. .'trnov samo iijii.4 l-» ivaninov samo .....- ■» ■ - -a—fe, JOSIP SOTLICH priporoča svojo ar^o-o^^xisro z grocerijami, razno obleko, p . bao drlalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za uio>ke, žen*ke in drea ; hišno in kuhinjsko spravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo inesziico, v k te rej dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno mesu in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vs. črt>- in v*«.< kraje iz Amerike v btaro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. K«»t agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. Rojaki, podpirajte domačina! WWW II W ^ in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI._ Slika predstavlja srebrno uro z je d ni m pokrovom na vijak (Scliraube), na k ter e m je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem $13.50 $15.00 Na zahtevanje so razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je llioje geslo. Za obilo naročile se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, R. MADISON XTRKKT, CHICAUO. ILL. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeui instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo za m ore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno sprem Ijeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. p0-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov. . . . veljajo le $6, Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tiseče pripo-znalnib pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič, Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor sezn zanj dal, boljšega ne bi dobil. ^ i „ ... Rud. Pechauer. l oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naeiov: STANDARD MANUFACTURING CO., P. 0. Box 1355. Hb 45 Ve«ey Street, New Yerk. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti iu proslavljeni zdravnik sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! tufll vnanjil Meznij 1 Mor Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki bo je izučil in prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi- ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jeniin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poh^ka. On je na postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsa-kao, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prBih, ušesih, o6eh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslal>elosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- si3crbi -n e -i -n s^fccrfcinzL© nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. IVA.IST FOIIHK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljeuju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo b»-zen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, Ko se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' ve dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem bvoj" k?vo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CI7, MISSJRI.