Štev. 131.
V Llnbllanl, v petek, 9. lnnlla 1911.
Leto XXXIX
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K JB-— za pol Ista „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 u en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ S-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejemali m«s«6no K 1-80
■ Inserati: ■
Enostolpna petltvrsta (72 mm): . . po 15 v
sa dvakrat za trikrat
13 10
>■ večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnsrjev.
i Izhaja: i
vsak dan, lsvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
KS" Urednlitvo je r Kopitarjevi nllol itev. 0/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za siovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. B. -sa acun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Avstr. poštne bran. rac
Današnja številka obsega 6 strani.
Ljubljano in S. L. s.
V sredo zvečer sc je vršil sijajen shod volilcev S. L. 8. v »Ljudskem fdomfu;«. Zborovalna dvorana je bila natlačeno polna volilcev, ki so sprejeli kandidata S. L. S. dr. Vinko Gregoriča in načelnika S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča z velikanskim navdušenjem.
Shod je otvoril d r. D o 1 š a k , ki je pozdravil došlega načelnika V. L. S. dr. Ivana šusteršiča, kandidata dr .Vinko Gregoriča, dež. odbornika dr. E v g e n a L a m p e t a kakor tudi vse došle zborovalce.
Prvi je govoril živahno pozdravljen
DR. IVAN ŠUSTERŠIČ,
ki je izvajal sledeče:
Dragi somišljeniki! Ko smo zadnjič zborovali na tem prostoru in proglasili z velikanskim navdušenjem dr-žavnozborsko kandidaturo clr. Vinko Gregoriča, je zborovala v istem času tudi liberalna stranka ter proglasila za svojega kandidata dr. Vladi-mirja Ravniharja. Liberalna stranka je pokazala s proglasitvijo te kandidature dvoje: 1. da se ne upa na dan s kako izzivajočo osebo, temveč je morala skrbno izbirati moža, bi ga postavila za kandidata. (Tako je!) Postavila je moža, ki ga je liberalna stranka 2e hudo in naravnost perfidno napadala. (Res je!) Zatekla se je k možu, o katerem so svoječasno trdili liberalci, da al sposoben za kandidata. Kakor znano, je pred časom kandidiral pri dežel-nozborskih volitvah kot samostojen kandidat proti liberalni stranki in je to kandidaturo podpirala tucli naša stranka. Liberalna stranka je takrat udrihala z ne baš čednimi in ne baš dostojnimi sredstvi po tem možu. (Pritrjevanje.) Pokazala je pa s to kandidaturo, kar je dru^o, tudi svojo veliko slabost. Liberalni stranki je politični bojkot, ki ji ga je napovedala S. L. S., zelo na potu. (Klic: Jih že tiši!) Zato pa sedaj išče liberalna stranka poti, po kateri bi mogla bližje priti do naše stranke. Mislili so: Kandidirali bomo dr. Ravniharja, ki je priljubljen tudi pri pristaših S. L. S.; igral bo vlogo posredovalca, da pridemo v boljše razmere. To je liberalna zvijača; pomagali
bi si rad po ovinkih, ker vedo, da ima politično moč lc S. L. S. v rokah. (Pritrjevanje.) Mi pa pravimo: liberalni načrt je sicer zvit, dober pa ni. Kajti S. L. S. se ni nikdar borila za osebe, pač pa za načela. (Živahno odobravanje.) In liberalna stranka ni niti za senco boljša zaradi svoje kandidature v Ljubljani. (Burno pritrjevanje.) Kljub temu ostane še vedno tista slaba, laž-njiva, surova stranka, četudi kandidira clr. Ravniharja. Mi se nc damo motiti. Mi gremo v boj z istim ognjem, kakor če bi kandidiral na liberalni strani kak Hribar ali kaka druga oseba. (Veselost in navdušeno pritrjevanje.)
Liberalci se bahajo, da njihova stranka silno narašča. Pri volitvah pa se to nič ne opaža. Ravno nasprotno. Kdor hladnokrvno računa, vidi, da se pri vsakih volitvah vrste liberalnih volilcev krčijo, da je liberalna stranka vedno manjša in slabotnejša. Z uro v roki lahko konstatiramo, da bo Ljubljana prišla v tabor S. L. S. (Odobravanje.) Ali se bo to prej zgodilo ali pozneje, to je vseeno, kot sem že povedal; zgodilo se* bo. (Živahno odobravanje.)
Če Ljubljana stopi v tabor S. L. S. si naprtimo samo en velik koš novega dela in skrbi. Dela pa imamo že sedaj veliko; kajti s tem, da smo izvoljeni za poslance, nimamo samo zastopati Kranjske, voditi moramo tudi vseslovensko politiko in tudi slovensko-lirva-ško politiko. To je velik teren in da mnogo dela. (Pritrjevanje.) Ako pride Ljubljana v tabor S. L. S., bo imela ta z Ljubljano silno veliko dela, ki ne bo lahko, kajti ravno Ljubljančani zahtevajo zelo veliko in vedno hodijo še sedaj k poslancem naše stranke. To pa ni čudno; imeli so pač vedno slabe poslance, ki niso nič dosegli. (Burno pritrjevanje.)
Pri izbiri teh poslanecv pač ni prišla v poštev zavednost volilcev, — in samo tej okolnosti sje imajo liberalci zahvaliti za svoje dosedanje »zmage« v Ljubljani. Toda dandanes vse napreduje, ko se toliko stori za prosveto, ko se volilei tolikrat. poučujejo o političnih razmerah, ko se celo stari ljudje uče o napredku, tako da lahko rečemo, da zavednost ljudi vedno bolj raste. In kolikor bolj raste ta, toliko bolj gre nazaj tudi zagovednost in ž njo liberalna stranka. (Burno pritrjevanje).
Z Ljubljano bi si naložili težko politično breme na naša široka pleča. A S. L. S. se tudi tega dela ne boji, ker ponosna bi bila S. L. S., ako bi mogla reči, da je tucli Ljubljana, glavno mesto Slovenije, naša. Ko stopi Ljubljana v S. L. S., bo stranka z vso vestnostjo izvrševala vse svoje dolžnosti napram njej. Uverjeni bodite, da bo za Ljubljano najboljše skrbljeno, ako bo v taboru S. L. S. (Odobravanje.) Bodite pa tudi uverjeni vsi, ki volite dne 13. junija s S. L. S., da imate pri S. L. S., tudi ako propademo v Ljubljani, trdno politično zaslombo, ki je več vredna in več po-menja ter ima več moči kot ves ljubljanski magistrat. (Viharno odobravanje.)
Poživljam vas, da daste dne 13. junija ne samo svoje glasove za S. L. S., ampak tudi, da vsak v svojem krogu poskrbi z vsemi močmi, da bomo združili častno število glasov na ime našega uglednega kandidata dr. Vinko Gregoriča. (Viharno odobravanje in burni živijo-klici.)
Dr. D o 1 š a k predlaga, da se izreče načelniku S. L. S. dr. Ivanu Šusteršiču zahvala za njegove spodbujevalne besede. Vedno, kadar so volilei želeli, je prišel med nje, vedno se je zavzemal za njihove težnje in koristi. Bog ga živi! (Dolgotrajno viharno odobravanje.)
Navdušeno- pozdravljen je nastopil na to ljubljanski državnozborski kandidat S. L. S. dr. Vinko Gregorič, ki je krasno razvijal svoj program. Govor dr. G r e g o r i č c v, ki je bil predmet navdušenim ovacijam, priobčimo dobesedno.
Volilni okraj Kranj-škofja Loka: FRANC DEMŠAR, deželni poslanec na Češnjici.
Iz selške doline.
V nedeljo jc govoril dr. Krek v Draž-gošali in temeljito zavrnil liberalne laži proti naši stranki. Hvala Bogu, večina našega ljudstva je žc izpregleda-la, kam vodi liberalna politika. — Sijajen shod je bil binkoštni torek na Pr-tovču. kjer je ta dan spomin cerkvenega blagoslovljenja. Par železniških Sokolov je prišlo gori z namenom, da bi pri shodu nagajali, a ko so videli četo
naših mož in mladeničev, so jo odku-rili z griča, šc preden se jc cerkveno opravilo končalo. Kandidat Demšar je poleg drugega pojasnil, koliko so liberalci oškodovali selško dolino in celi loški okraj s svojim gospodarstvom pri cestnem odboru in drugod. Za njim je govoril clr. Krek. Soglasno sc je odobrila kandidatura deželnega poslanca Fr. Demšarja.
Volilni okraji Novo mesto, Črno* mel j, Metlika:
EVGEN JARC, deželni poslanec v Ljubljani.
Belokranjski Hrvatje in tamošnji liberalci.
Znano jc, kako nesramno so napadli belokranjski' liberalci nedavno v »Jutru« tamošnjc Hrvate. Odrekali so jim pripadnost k hrvaški narodnosti, psovali jih z žaljivim imenom »Vlahi«. Revni, a pošteni Žumberak so nazivali divjim vlaškim kraljestvom. Pripovedovali so v svojem »Jutru« o žumber-škem svečenstvu, ki jim je dozdaj slepo delalo stafažo nedolični stvari. Iluj-skali so zoper žumberške hrvaške vi-notržce, ker jim niso privoščili pri tem krvavo zasluženih vinarjev. Nato opozarjamo tamošnjc Hrvate. Ne dajte svojih glasov 13. junija pripadniku tiste stranke, ki vas postavlja na nivo ciganov.
Volilni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk:
FRANC JAKLIČ,
deželni poslanec v Dobrepoljah.
Pucelj v pravi luči.
Iz Roba. Pucelj je v nedeljo med mašo pripeljal svoje agitatorje na Rob, ker sam si ne upa nikamor. Utaborili so se pri Usniku na Skali, še preclno smo prišli mi tja, si jc bila ta četa izvolila predsednika, ki so ga kar seboj pripeljali, ker ga pri nas nc dobe. Kvasil jc razne laži, na katere jc dobil seveda takoj točen odgovor. Ker ni mogel nadaljevati govora, je z izgovorom, da mora pljuča šparat (s tem jc nehal tucli v Loškem pooku) za clrilge shode, odkuril. Shod smo zaključili z navdušenimi klici: Živijo Jaklič! Kakor drugod, tako jc tudi pri nas »navdušenih« za Puclja par pijancev in surovin, na katere je Pucelj lahko ponosen.
LISTEK.
Josip Vandot:
Vilronec.
Pripovedka iz davnih dni (Dalje.)
Vrhu stopnic pa je stala Elza in je gledala s široko odprtimi očmi ta prizor. Tiho jc stala in poslušala. Ko je Umolknil tisti proseči glas, se jc zganila. Za hip je pomislila; potem pa je hitela po stopnicah navzdol in je stopila naravnost v dvorano. Hitro je šla k očetu in se ga je oklenila okrog vratu.
»Oče, dragi oče, usmilite se,« jc prosila z mehkim glasom. »Glejte, tako hudo je jokala Breznikova teta. In Jc-lica — ka j poreče Jelica? O j, kako bo jokala, oče, kako bo jokala!«
Tesno se je oklenila Elza očeta. Bridko je govorila, in oči so se ji napolnile. s solzami. »Usmilite se, oče!« — Grajščak jc segel z roko med sive, raz-mršene lase in srce sc mu jc skoro omečilo. Toda takrat je pogledal na gosta, ki mu je sedel na desnici. Zbadljiv in prezirljiv smehljaj se je igral na bledih tujčevih ustnicah. Zbodlo je to grajščaka; neprijazno je odrinil hčer-
ko od sebe in je zaklical srdito nad njo: »Pusti me s takimi besedami! Glej, da mi ne prideš tako kmalu blizu! Poberi se! Tu nimaš ničesar iskati.«
Prestrašeno jc gledala mala Elza v razsrjene očetove oči. Stresla se jc, ko je dvignil grajščak roko, kakor da bi jo hotel udariti. Vzkliknila je in si jc zakrila oči. Potem pa je zbežala k materi, ki je stala tam pri vratih, bleda in z objokanimi očmi. Dvignila je hčerko v naročje in jo stisnila mehko k sebi. Še enkrat jc pogledala proseče moža; potem pa je šla počasi skozi vrata. Bridko je vzdihnila in poljubila hčerko na mokra lica.
Smeh in krohot je zavladal po širni dvorani. Govoril je grajščak in vpil, cla je odmevalo daleč doli pocl grad, žvenketalc so kupice, in vino sc je razlivalo po dolgi mizi. Zapeli so lovci veselo pesem in njihovi glasovi so plavali skozi okna doli na polje, kjer so spravljali izmučeni in trudni tlačani zadnje žito v kozolec. Že je bilo zašlo solnce; rdele so gore v nebotičnih vrhovih, in njihova podnožja so bila modra kakor sinje nebo. Hrup in veselje na gradu je postajalo vedno večje m radostnejše. Zdelo sc jc, da se veselijo tam gori brezskrbni ljudje ob bogati pojedini.
Glavo sklonjeno globoko na prsi, lica bleda, v srcu obup in gorje — tako je stopala Breznikica z grada nazdol in jc krenila na ravno pot. Šla jc preko savskega mosta in jc zavila na bližni-co. Tam pa je obstala in jc pogledala na visoki grad. Mirno in ponosno je stal pred njo, kakor ohol velikan, ki kaže ljudstvu svoje moči v zavesti, cla ga nc premaga nihče. Glasno petje sc jc razlegalo doli z grada in natančno sc je čulo žvenket kozarcev. Breznikica sc je ozrla v pritličje gracla, ki jc bilo začrnelo in neprijazno. Ječe so bile tam. Dve zamreženi okni sta strmeli iz temnega ziclovja, kakor dvoje majhnih. lokavih oči. Zazdelo se je Brezni-kici, da gleda izza okenca bled in obupen obraz in da proži nekclo roko iz temne odprtine.
»Martin!« je zaklicala, da je jek-nilo ocl grada, in mirnega gozda. A nihče ji ni odgovoril. Za hip je utihnilo petje na gradu. Molk je ležal po vsi dolini. Le Sava jc šumela tiho in pritajeno pod gradom in se je zaletavala na črnikaste kamenčke. Noč je legala na zemljo in je ogrnila kmalu v svoj črni plašč visoki, glasni grad in tiho dolino.
Še je stala Breznikica na stezi in je strmela na omreženo okence. A noč ga ji je zakrila, in Breznikica je morala hiteti proti domu. Do hišice jc prišla in
jc našla Jelico na klopi. Spala je tam, in še v spanju ji je drhtelo telesce, drhtelo v krčevitem joku.
IV.
Rajni Greguc ju jc bil videl prvo-krat pred davnimi leti, ko je prignal prvokrat živino na planino. Tam na Hudih ravneh je bilo, kjer so rastle najlepše planinske rože. Na skalah so sc solnčili zlati mežikeljni in so pove-šali svoje glavicc, kakor bi dremali v prijetnih žarkih. Kimale so bele pla-ninkc z žametnimi cvetovi in so vabile drznega pastirja, naj jih ponese doli v dolino, kjer sije gorko solnce in ni snega kakor tu na planini. Ravšjc se je košatilo v gostem grmovju, in njihovo rdeče cvetje sc jc smehljalo kakor drobne zvezdice tam na bližnjem nebu. Po trati pa jc dehtelo in cvetelo, kakor cla bi se bile poklicale vse rože k zborovanju. Kimal je tu modri encijan, rumena pogačica sc je nagnila k njemu. pa mu je pripovedovala. Tam jc gledal rdeči nagelj naravnost proti nebu, in zvončice, bele, modre in rumene so gledale zamišljeno na mehko travo. Dehteče mošnjice pa so odpirale svoje cvetove drobnim čebelam, ki so brenčale kroginkrog in pozdravljale svoje sestrice. Zaganjal se je vanje debeli čmrlj in jim jc pokradel pred nosom ves sladki med.
13.
vsi n^
š©©
Žužemberčanl pozor!
Iz Žužemberka se nam piše: Neke zelo sumljive osebe iz Velkih Lašč se klatijo po naši občini in nadlegujejo ljudi. Zapirajte dobro svoje stvari. Nikar jim ne kažite glasovnic! Komur so ti ljudje napisali na glasovnico kandidata Puclja, ga prečrtajte! Če pa ni več za rabo, pa dobite na dan volitve drugo glasovnico pri volilni komisiji. Na te glasovnice napišite ime našega kandidata Jakliča. Naši somišljeniki naj dobro pazijo na lumparije Pucljevih agitatorjev.
Kak Amerikanec je Pucelj.
Ker Pucelj prav nič ne more pokazali, kaj je že storil on in njegova stranka za kmeta, pa pripoveduje, da je že bil enkrat v Ameriki. Mogoče je, da bo moral zopet kmalu tja iti. Nikar pa ne mislite, da je šel tja za zaslužkom in poštenim delom, kakor gre tisoče naših mož in mladeničev. Ne! On je pobegnil tja in seboj odpeljal nedo-letno sodnikovo hčer, ker oče ni hotel, da bi se poročila s takim človekom. V Ameriki pa ni delal ne v tovarnah, ne v jamah in nikjer kjer se mora količkaj trpeti, ker mu delo že od nekdaj smrdi. Pač pa se je potuhnil, je skril svoje liberalne rožičke in šel h katoliškemu župniku pokoj, šusteršiču, da mu preskrbi kako delo. Plemeniti mož ga ni poznal in ga jc sprejel v pisarno »Amerikanskega Slovenca«. Iz hvaležnosti pa zabavlja proti duhovnikom, našim katoliškim listom in naši stranki! Tak je Amerikanec Pucelj!
Pozor pred »Pucljovci« !
Ker uganjajo Pucelj in njegovi agitatorji agitacijo po vseh cestah, po železnici, — prihajajo od raznih strani vprašanja, če je res, da so vasi v veliko-laškem okraju vse za Puclja. Odgovarjamo na to, da je vse to grda laž, da se ljudje doma smejejo in norčujejo iz Puclja — in da bodo šli vsi volit Jakliča kot pred štirimi leti — iz-vzemši kar je liberalcev v Velikih Laščah, ki so še vedno volili liberalno in bodo. Sicer imajo pa tudi ti sedaj svoj špas in kratek čas, ki ga jim napravlja »kandidatura Pucelj«. Sveta dolžnost vseh naših ljudi jc, da opozore lia to somišljenike, da se ne ho kdo vjel na limanice velikolaških liberalcev. Brezobziren boj tem lažnjivim zapeljivcem.
Puceli v Sodražici.
Binkoštni ponedeljek je zelo odvisni kandidat Pucclj tudi Sodra-žico počastil. Liberalci so se od prvega do zadnjega zbrali v gostilni Franceta Fajdiga. da pokažejo vso svojo moč. Bilo je tudi nekaj tujih obrazov, ker Pueeij kakor drugi liberalni kandi-datje, nekaj privržencev iz Velikih Lašč seboj po shodih vlači, da delajo medklice in število zborovalcev povečajo. Pametna misel. Iz radovednosti se je udeležilo par naših volilcev. Shodu je predsedoval Jože Oberstar, ki tudi to pot ni mogel drugače kakor, da se je nekoliko obregnil ob občinski odbor, v katerem on nima več časti sedeti. Hvala mu za odkrite besede! Pucelj ima kot »cestninar« lepo krščansko navado, da najraje zboruje med službo božjo. Med jutranjo se jc peljal v Loški potok, med dopoldansko je imel tamkaj klavern shod, med popoldansko pa v Sodražici. Kvasil jc že stokrat obrabljene fraze o svoji neodvisnosti in Jakličevi odvisnosti, kot pobožen katolik se jc rahlo dotaknil duhovščine in njenega terorizma. Kar na sam ni povedal, je pa dostavil lv. Bus iz Loškega potoka, kateri jo za enkrat kandidatsko čast prepustil Pucelju, češ, naj pa še on enkrat pogori, saj sem jaz tudi že imel to čast. Našega poročevalca so precej postrani gledali in tudi nekoliko zbadali, zlasti nek . človek, ki je pred shodom malo pregloboko v kozarec pogledal. Pucclj s svojim shodom ni nikogar pridobil, ker navzoči pristni liberalci ne bodo drugega volili kot liberalca, naj se piše Pucelj ali Višnikar. V njegovem imenu pa na tem mestu izrekamo zahvalo Francetu Pircu iz Žimaric, ki je poleg svoje navdušene osebe pripeljal tudi šo par drugih žimarskih naprednjakov, da bi bil shocl veličastnojši. Po večerni-cah jc naša stranka napravila svoj shod, na katerem se je brez posebnih vabil zbralo lepo število naših somišljenikov. Shocl, na katerem so govorili poslanec Bartol, viskošolec Maršič, občinska svetovalca Oražem in Lavrcn-čič ter domači g. župnik, je z navdušenje msprejel kandidaturo Jakličevo. Že danes lahko prerokujemo, da Sodra-žica Pucolja nc bo na konja posadila, njegovi volilci naj se pa že naprej pripravijo, da bodo dne 13. t. m. zopet »ta kratko« vlekli.
V vse slovenske družine ..Slovenca"! Agitirajte, da se po več oseb sknpaj naroči na ..Slovenca"!
Volilni okraji Litija, Višnja gora, Radeče:
FRANC POVŠE,
deželni poslanec v Ljubljani.
Iz kandrške - kolovraške okolice.
Na binkoštno nedeljo je liberalni kandidat Reisner lovil čast državnega poslanca v kanderški in kolovraški občini. Že na Vačah se mu je slabo godilo; tam ga je poslušalo komaj 20 liberalnih gimpeljnov. Še slabše se mu je godilo pozneje. Vozeč se proti Obreziji se je liberalec Reisner prepričal, da tukaj ljudje za liberalca nc marajo. Na Obreziji je bil shod naznanjen okrog 1. ure popoldne. Že preje je pisal, da je imel že drugod shode, kakor v Litiji; modro pa je zamolčal, cla ljudje njegovih shodov ne obiskujejo, in da se celo liberalci muzajo njegovim govorom. Po pravici! Preneumno je slišati, kako kandidat, ki se kmetom za poslanca ponuja, govori za to, cla se meja srbski in sploh balkanski živini odpre. Reisnerja in ž njim vred celo liberalno gardo gbtovo po glavi trga, če misli, da bo kdaj kmet liberalca volil. Ta Reis-nerjeva agitacijska pot je bila zanj in za liberalce velika blamaža. Te blama-že se je osebno udeležil tudi neki Rog-lič iz Litije? Kdo pa je ta Roglič? Zemljiški knjigovodja v pokoju in hkrati pisar pri advokatu .Tamšku. Samoob-sebi se umeje, da ta mož ima gotovo pravico, za liberalce agitirati, če mu njegov šef to pusti. A nekaj je tu vredno, cla se omeni. Ko je za liberalnega Reisnerja agitiral, je pravil, da ga je vlada imenovala za volilnega komisarja. No to bo lep volilni komisar!
S Save pri Litiji.
»Slovenski Dom« priobčil je dopis s Save pri Litiji, v katerem lažnjivi dopisnik pravi, da je: »Klerikalnemu kandidatu Povšetu lahko žal, da ni imel preteklo nedeljo pri nas napovedanega volilnega shoda. Naš fajmošter si je dal prejšnjo nedeljo na prižnici več opraviti z agitacijo za prav obilno udeležbo na tem shodu (»vsi pridite, katerim vam je za Boga, za Marijo, za nebesa«), kakor največji praznik za besedo božjo.« — Dragi prijatelj-dopis-nik, kje si bil tisto nedeljo pri pridigi, ko je savski župnik govoril na prižnici prej omenjene besede.— župnikr sploh ni pricligoval, ampak g. 'vodja Janez Kalan — in je ljudi vabii za obilno udeležbo na tem shodu? Če si bil, moraš biti prepričan, da si ne samo lažnjivec, ampak pravi obrekljivec in slepar. Če dokažeš z verodostojnimi pričami, da je savski župnik sploh že kedaj v teku šestih let agitiral za kak volilni shod ali volitev s prej navedenimi besedami, »vsi pridite, katerim vam je za Boga, za Marijo, za nebesa«, dobiš za svojo trditev 200 K. Ker pa nisi pošten in na svoje obrekovanje nič ne daš, bodi vsaj toliko pošten, da plačaš tucli ti 200 K za most čez Savo, kateri se po tvojem mnenju ne bo gradil po prizadevanju vrlega našega dosedanjega in prihodnjega deželnega in državnega poslanca. Ker si pa toliko skrben za most čez Savo, bodi prepričan, da ga bo naš pri prih. volitvah izvoljeni poslanec g. Povše desetkrat prej napravil, kor ima že od železnič-nega ministrstva kupljenega in zraven še zagotovljeno državno podporo, kakor od tebe priporočeni Jožef Reisner.
Volilci! Pozor! Pozor!
Za državne volitve dne 13. junija treba glasovnice pravilno popisati, drugače se lahko pripeti, da se glasovnica proglasi kot neveljavna in jc glas vničen.
Zapišite vse natančno tako, kakor sledi (ime, priimek, poklic in bivališče):
1.	V volilnem okraju mesto Ljubljana:
Dr. Vhnko Gregorič,
zdravnik v Ljubljani.
2.	V ljubljanski okolici:
Dr. Ivan Šusteršič,
deželni poslanec v Ljubljani.
3.	V volilnem okraju Radovljica, Kranjska gora, Tržič:.
Josip Pogačnik,
deželni poslanec v Podnartu.
4.	V volilnem okraju Kranj-Škofja Loka:
Franc Demšar,
deželni poslanec na češnjici.
5.	V volilnem okraju Kamnik-Brdo:
Dr. Janez Krek,
deželni poslanec v Ljubljani.
6.	V volilnem okraju Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica:
Josip Gostinčar,
posestnik v Ljubljani.
7.	V volilnem okraju Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava, Lož:
Dr. Ignacij Žitnik,
deželni poslanec v Ljubljani.
8.	V volilnem okraju Litija, Višnja gora, Radeče:
Frane Povše,
deželni poslanec v Ljubljani.
9.	V volilnem okraju Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje:
Ivan Hiadnik,
deželni poslanec na Trebelnem.
10.	V volilnem okraju Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk:
Franc Jaklič,
deželni poslanec v Dobrepoljah.
11.	V volilnem okraju Novo mesto, Črnomelj, Metlika:
Evgen Jarc,
deželni poslanec v Ljubljani.
Zapišite natančno tako in vsaka glasovnica bo absolutno veljavna I
Pristaviti pa ne smete ničesar, sicer je lahko glas neveljaven.
LETOŠNJE CESARSKE VAJE.
začetkom septembra na Zgornjem Ogrskem bodo armadne vaze. Udeleže se jih 6., 10. in 11. armadni zbor. Poveljevala bosta nasprotnim si armadam nadvojvoda Friderik in general pehote vitez Frank. Armadi bosta močni 180 bataljonov pehote, 96 kavalerijskih eškadronov, 288 topov, 150 strojnih pušk, nad 90.000 mož.Preizkusili bodo tudi vojaške zrakoplove in eroplane.
RAZPUST LAŠKE ZBORNICE.
»Tribuna« objavlja poluradni članek ki grozi, da bo vlada razpustila državni zbor.
ALBANSKA VSTAJA SE ŠIRI.
Iz Mitrovic se poroča v Belgrad, da je izbruhnila vstaja tudi v Djako-varu in da se bije v djakovarski okolici hud boj med vstaši in turškimi vojaki.
VOJNA MED RUSIJO IN KITAJSKO.
Iz Peterburga se poroča: Množe se poročila o nevarnosti, da izbruhne vojska med Kitajsko in Rusijo. Peterbur-ško časopisje poroča, da izroči Rusija Kitajski ultimatum.
GROZODEJSTVA V MAROKU.
Poveljnik maročanskih vstašev, Tazzia je vjel in do smrti mučil nekega Španca in dva njegova sinova. Sultanovi vojaki so oplenili več vasi, vjeli otroke in žene so pa prodali na sejmu v Fezu.
Liberalno »Glavna" posojilnica pred porotniki.
Tretji dan razprave.
Popoldne.
Državni pravdnik poda z ozirom na dopoldanski protest clr. Novaka lojalno izjavo, da z besedami: »Ta denar jo bil v vodo vržen« je mislil: »Kar je šlo v Thal, jc bilo kakor v vodo vrženo.« Najmanj pa je njegov namen ljudem svetovati, da naj začnejo jemati denar iz hranilnic, ker bi bila to samo njihova škoda, škodo bodo pa imeli zadružniki. Dr. Novak vzame izjavo lojalno na znanje in pravi: Vložniki bodo dobili svoj denar, samo nekoliko bodo morali čakati.
Nato se začne zaslišavanje prič, katero je trajalo clo tri četrt na devet zvečer. Večinoma so bili zaslišani načelniki hranilnic, ki so nalagale v Gl. posojilnico.
Prvi je bil zaslišan dr. Oražen, predsednik likvidacijskega odbora, ki se je bolj brigal za sanacijo, kakor za knjige. V preiskavi je izjavil, če bi Me-gliču več ne dajali, bi moral ta že davno konkurz napovedati. Ko je dejal dr. Iludniku, kako more tako lumparijo kriti, je ta molčal.
Druga priča deželni računski uradnik Ivan Mikuš pravi, da je bil zlasti zadružni register v neredu. Dvomljive tirjatve so v računih vlekli naprej, ker bi drugače bila Glavna posojilnica pasivna. Rogelj ni hotel sploh dati odgovora, zakaj so izradirali Provizija Jošt. Zlasti se jim jc čudno zdelo, da so se odpovedovali glavni deleži, katere je prevzemal dr. Hudnik.
Mestni blagajnik Anton Trstenjak jc svetoval Zulazniku, naj izstopi iz Gl.
posojilnice, ker so se mu videli računski zaključki nepravilni. Govorilo se je o izgubah, a so vendar izkazovali od leta do leta večje dobičke. Lavrcnčič, upravitelj Thala, je bil prej baje mu-zikant s citrami. Ko je priča pred leti poslal svojega uradnika, da realizira knjižico nekega Amerikanca, ni hotel Rogelj izplačati, češ, ta človek ne rabi denarja. Da revizor, četudi ravnatelj, dobiva nagrade, ni navada. Ravnanje dr. Hudnika ni pravilno, a človeško razumljivo v takem položaju. Na dr. Hudnikovo vprašanje, ali misli kaj nepoštenega o njem, priča zanika, opo-zarja pa na dejstvo, da je zadružni mi-lieu na Slovenskem okužen, zadružno gibanje je izgubilo cilj in pamet, ker sili čez deželne meje in špekulira. Temu velikemu bolniku se mora pomagati, morda pa ni zadnjič, da obravnavamo tak slučaj pred poroto. Dr. Hudnik je bil pokvarjen od te epidemije. Če je dr. Hudnik po prepovedi leta 1908 kljub temu še nadalje jemal denar za Thal, to ni pravilno. — Državni pravdnik: Jaz praVim, da še malo več kot to. — Priča: Nedopustno. — Dr. Neu-berger: Še malo več. — Dr. Hudnik vstane in zatrjuje, da ni bilo prepovedi in da je v sporazumu z upravnim svetom naročil, naj prevzame vodstvo Andrej Mauer. — Prebereta se izpovedi Verčiča in Kamenška, ki ne povesta nič važnega. — Avgust Peruzzi, tajnik Kmetske posojilnice v Ljubljani, izpove, da je dr. Hudnik prišel k njim in prosil za 40.000 K in zahteval nek aran-gement za Glavno posojilnico. V zvezi s Kreditno banko so revidirali Glavno posojilnico, proti čemur dr. Hudnik ni imel pomislekov. A stanje ni bilo ugodno, mnogo neizterljivega; posebna nesreča je bil Thal. O osebni poštenosti dr. Hudnika in Knifica je prepričan. Iz Otto Bayerjevega pisma je razvidno, da niso pri Kmetski posojilnici že več let Glavni posojilnici zaupali, ker je dajala previsoke obresti.
Nato se zasliši Ella Auer, hči pokojnega Veršeca, ki zanika, da bi bil njen oče bankir in obenem pri Glavni posojilnici. Bila ni samo ena blagajna, ampak dve, če ne celo tri. Dr. Hudnik je vzel ob očetovi smrti ključe od blagajne, čeprav je bila privatna, in jih je vrnil šele drugi dan po Putrichu. Izročil je vložno knjižico na 3000 gld. in 200 gld. v denarju. Notar Gogala je pri inventuri konstatiral, da je manjkala knjiga vrednostnih papirjev in nekaj zlatov. O kontu »Lombard Veršec« jc izvedela šele iz Bradaškovega »Poslanega« v »Slovencu«. Kot trgovsko iz-vežbana je nato takoj izračunala po knjigah svojega očeta, da bi ji Hudnik moral izročiti čez 7000 gld., izročil pa ji je samo 3000 gld. Iz poštne hranilnice ni bilo nič dvignjenega.Oče ni materi prav nič povedal, da so izginili vrednostni papirji. Mati je dolžnike takoj plačala, o Predovičevili menicah jc izvedela šele iz razprave. — Dr. Hudnik ugovarja, da bi bili dve blagajni in očita dvomljivo vrednost tiste hranilne knjižice. Mati in hči nista dvignili te svote pri Glavni, kjer bi se uprli tej knjižici, ampak sta dvignili po neki drugi hranilnici, hranilnicam si pa Glavna ni upala ugovarjati pri realizaciji. Na vprašanje predsednika Pajka zakaj ni ob smrti izročil rajše vsega denarja, pravi dr. Hudnik: Zakaj bi ne naložil; to je bila vloga za Glavno posojilnico. — Preberejo se pisma Verše-ceve vdove, kavarnarja Krapeža in no-i tarja Hafnerja, ki je sodeloval pri inventuri.
Začne se zasliševanje prič o hranilnicah.
Mariborska posojilnica je po izpovedi bivšega tajnika Mirko Rei-cherja nalagala pri Glavni brez Jo-štovega prigovarjanja samostojno. Vzrok: okrožnice, visoke obresti. Ker pa jim je Glavna posojilnica delala časih kake zadržke, so vse dvignili. Dr. Hudnik opravičuje, da je bilo v denarni krizi SVjodstotno obrestovanje popolnoma normalno in v redu, ker se ni ob-ljubovalo za celo leto, ampak se je že po enem mesecu znižalo.
Zasliši se dr. Švigelj, odvetnik v Ljubljani, ki je po naročilu likvidacijskega odbora vložil tožbe proti dolžnikom. Šele v tem času je spoznal, kako se je delalo, posebno Megliču se je čudil. Samo prepisovalo se je, obresti pa pripisovale. Ko je naprošen lansko jesen od dr. Hočevarja telefonično vprašal v Glavni, kako je z zavodom, mu je Rogelj odgovoril, da dobro. Dr. Hudnik protestira, da se na ta način dela »štimungo«.
Franc Šerko, trgovec iz Cerknice, pove, da so iz Glavne vse dvignili. Leta 1901 ali 1902 je rekel Jošt pri reviziji, cla ni pametno, če imajo vse pri enem zavodu naloženo. Dr. Hudnika pozna samo po obrazu.
Po izpovedi Avgusta Kunca, načelnika posojilnice v Črnomlju, sc jc
ta Hala zapeljati po ugodni bilanci, dobrih obrestih, visokem številu udov in močnih rezervah. Tirjati imajo še 13 tisoč kron. Pred petimi ali šestimi leti mu je Jošt odsvetoval nalaganje pri Glavni, češ, da ima preveč raztresen denar.
Predsednik Pajk Joštu: Zakaj ste tako hitro menjavali svoje mnenje o Glavni? — Jošt: Če sem odsvetoval, sem agitiral, da bi članice nalagale denar v centralo v Celju.
Janko To man, nadučitelj in načelnik posojilnice v Moravčah, izpove, da nimajo nič več pri Glavni. Približno leta 1906 je Jošt omenil, naj nc nalagajo več.
Franc Baš, načelnik hranilnice v Gotovljah, Joštovem rojstnem kraju, ima tirjati 65.227 K. Nalagati so začeli leta 1906, po nasvetu Jošta, ker je bil domačin, ustanovnik te posojilnice, zraven pa še revizor in ravnatelj.
Anton Elender izpove, da je posojilnica v Mozirju začela nalagati leta 1907 vsled pisma, v katerem se ponuja 5V4 odstotka. Tirjati imajo 44.134 kron. Jošt mu ni osebno prigovarjal, pač pa je Feliks Tribuč, načelnik gor-njesavinjske posojilnice tisti, kateremu je Jošt začetkom leta 1907 in še večkrat kasneje zatrjeval, da stoji Glavna dobro. Do lanskega septembra mu je Glavna točno izplačevala. Predsednik prebere Rogljevo pismo, v katerem zahtevajo šestmesečno odpovedno dobo vsled kraha na Koroškem, ker so do avgusta 1910 143.000 K vlog več izplačali nego prejeli.
Feliks Tribuč potrdi zgorajšnjo Izpoved.
Anton Brezovnik, učitelj v p. in načelnik posojilnice v Vojniku, izpove, da so se dali premotiti po zelo ugodni bilanci in pismu od 17. novembra 1909, v katerem se jim obljublja 514% obresti in pardnevna odpoved tudi za večje zneske. Podpisana sta Rogelj in Knific. Dne 27. januarja 1910 je vprašal Jošta: Ali je pri Glavni varno? Jošt mu je odgovoril: Seveda, saj imamo tudi mi čez 100.000 K naloženih.
Karol S c h w e n t n e r iz Vranskega: Nalagali so vsled pisma iz leta 1906 in ker mu je Jošt pri reviziji maja 1908 zatrjeval, da je varno.
Jošt: Ali se ne spominjaš, da si rekel, da nalagate, da kaj zaslužite?
Priča: Mi tam nalagamo, kjer so Visoke obresti.
Alojzij Podmen ik iz Dola pri Laškem izpove, da je Jošt zatrdil tajniku Brusu, da je Glavna posojilnica zanesljiva. Leta 1907 so dobi tudi od nje pismo.
Franc Piki, posojilniški tajnik v Žalcu. Vlagali so že prej, ker jim je obrestna mera ugajala. V Celju se je priča proti Joštu izrazil, da Glavna ni varna, nakar je Jošt rekel, da je varna, ker ima tudi on tam naloženo.
Državni pravdnik: V preiskavi ste rekli, da ste nalagali brez Joštovega posredovanja; par let sploh niste imeli nobene vloge pri Glavni.
Priča prizna knočno jim jc Glavna obljubila 6 odstotkov. Imajo 30.000 K, ki so pa pokrite z menicami upravnega sveta.
Jošt: Prekinili ste zvezo z Glavno, ker ste bili sami v stiski in sami zvezi dolžni; ker je okrog Žalca nastalo polno rajfajznovk in ker pa se Vam je hmelj dobro obnescl, ste dobili zopet dosti denarja in nalagali. Žalska posojilnica pa ima čisto bančno poslovanje.
Tomaž K o p r i v c iz Zagorja, važna priča, znana iz obtožnice. Opozarjamo tu na obtožnico. Mauer je doma iz Zagorja, bil je takrat načelnik posojilnice in po dogovoru z Joštom in Hud-nikom je ta pisal pismo na Zadružno zvezo v Celje, naj naloži v Zagorsko po 5 odstot. da jih je ta naložila v Glavno po 5 Vi- Predsednik prebere osem pisem v tej zadevi, ki natančno osvetljujejo vso manipulacijo. Kunej je bolj natančno revidiral nego Jošt. Štibler je rekel, da bi on gotovo prišel na to manipulacijo, če bi revidiral Zagorsko posojilnico. Pri Glavni imajo 266.000 kron. Zadružna zveza v Celju zahteva od Zagorske izposojeno vsoto nazaj, čeravno je dal Jošt zagotovilo, da jih prej nc bo terjala, dokler Glavna sama ne vrne Zagorski. Zadružna zveza nc prizna Joštove obvezo, priča pa pravi, da se bo Zagorska držala tega pisma, ker je pod firmo podpisan Jošt kot ravnatelj. Državni pravdnik: Le držite se tega!
Priča Feliks U d o v i č pravi, da mu je vse t opravil Koprive, ki je tudi rekel, da je vsega tega kriv nek revizor Jošt, ki bi moral vedeti, kako je z Glavno.
Po kratkem odmoru je bil ob 7. zvečer zaslišan sedanji predsednik Zadružne zvezo v Celju dr. Božič. Za dva računa je zvedel šele kasneje, ker pri tako velikem zavodu sc načelstvo in
nadzorstvo more bolj brigati za kredite, nego za vloge, ki so jih imeli večinoma v bankah. Zdi^se mu, da se je leta 1909 govorilo, da ima Glavna preveč kredita in da ji mora odpovedati, nakar je Jošt zatrjeval sigurnost.
jošt izgovarja dvojni račun s tem, da jc 1. julija morda knjigovodstvo preneslo to vsoto 100.000 K, ker je Glavna že prej imela manjše naložbe, a ta konto ni znašal skoro nič več, drugi pa je bil velik. On je imel prav malo opraviti s knjigovodstvom. Odločno pa zanika, da bi uradnikom Glavne rekel, naj se ne boje mlajšega revizorja, češ, da ne bo nič našel, kar tudi Knific po-tudi, da je rekel, da bo prišel drugi revizor, menda novinec.
Dr. K u k o v c a ni bilo k zaslišanju, prebere se pa njegova izpoved, v kateri med drugim poroča, da so po Štiblerjevi reviziji aprila 1910 zahtevali od Glavne, da hitro popravi vse, kar je Štibler grajal, posebno prevelike osebne kredite. Neresnica je, da bi Jošt predlagal, naj Glavno izključijo iz svoje Zveze in vse od nje iztirjajo.
Nato se zasliši Štefan Pernat, načelnik in blagajnik posojilnice v Ormožu, eden glavnih dokazov državnega pravdnika proti Joštu. Pri Glavni nimajo nič več. Izpove, da se je Jošt proti tajniku Miha Korošcu izrazil, da pri Glavni ni varno, da so slabi gospodarji. Prebere se izpoved Korošca. Pri ni ki reviziji je Jošt zapazil, da imajo 20 do 30.000 K naloženih pri Galvni. Ko Jošt to zapazi, jim je zaupno svetoval, da naj dvignejo, ker Glavna daje osebam po 1 milijon kredita.
Joštov zagovor: Korošec je bil neizkušen posojilničar, pomagal sem mu delati bilanco. Ormož je bil edin kraj, kjer sta bili dve posojilnici. Korošec jc hotel imeti velik zavod, ki naj bi bil neka velika centrala in zato so prejemali vloge proti višjim obrestim. To sem grajal v tem smislu: Tam ste dolžni, tu imate naloženo in hočete biti neka centrala. Da bi se izrazil, da daje Glavna osebam po 1 milijon kredita, jc nemogoče.
V zadevi hranilnice v Kranju se zasliši Kar. W i n d i s c h e r. Iz pisma dr. Hudnika na Pavšlarja je razvidno, v kako grozni stiski je bila Glavna koncem novembra 1910. Iz pisma Raj-ko Marenčiča je razvidno, da smatra vlogo hranilnice v Kranju za svojo in jo on krije.
Zadnji se zasliši policijski komisar Janfcigaj v zadevi Antona Vadnal, kateremu ni hotel Rogelj izplačati vloge od Glavne in realizirano vlogo Postojnske posojilnice. Iz skandenčne knjige Rogljeve je potem spoznal, da je bil ta res dolžan dne 27. novembra 1910 izplačati samo 2000 K.
Zaključek ob tričetrt na devet zvečer.
Četrti dan razprave.
Ob pol 10. uri se nadaljuje razprava. Prvi je zaslišan kot priča V 1 a -d i s 1 a v P e č a n k a, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, ki jc govoril
o zvezi Kreditne banke z Glavno posojilnico.
Ljubljanska kreditna banka je bila z Glavno posojilnico v zvezi od 1. 1902. Sprejemala jc v eskompt menice, katere so pa sopodpisali tudi člani upravnega sveta Glavne posojilnice. Ko se je zvedelo, kako stoji Glavna posojilnica, se jc Kreditna banka takoj intabulirala na posestva upravnih svetnikov za konočno vsoto 60.000 Iv. — Na vprašanje drž. pravdnika odgovori priča, da izplačuje Kreditna banka vložne knjižice do 500 K. — Na večje vloge daje tudi posojila proti akceptu in zastavi vložne knjižice do 50%.
Nadsvetnik Višnikar
je bil predsednik likvidacijskega odbora. Izjavi, da je bilo uradovanje precej v redu; sumljivih reči ni našel. Vzrok poloma je, ker je Glavna posojilnica brez varnosti dajala visoka posojila. in pa nesrečne špekulacije. — Vseh članov je bilo vpisanih 808, od teh je 12 nepravilnih. V splošnem je 500 članov, na katere se moro računati. Izračunal je, da pri primanjkljaju dveh milijonov pride na vsak petkronski delež okroglo 2000 K. Bradaška in Mikuž sta kot računska uradnika napravila bilanco. V seji likvidacijskega odbora je Bradaška zahteval, da sc napove konkurz. Priča je temu ugovarjal, češ da je treba prej vse urediti. Bradaška jo nato sa.m pri sodišču stavil predlog za otvoritev konkurza. Na pričo je napravil Bradaška vtis, kakor da hoče preprečiti, da bi se cela stvar preje uredila. Priči se zdi tudi čudno, kako je računpl Bradaška, da je prišel do tako velikega primanjkljaja, nakar mu pove predsednik, da je Bradaška vzel mod neizterljive dolžnike tudi Pavšlarja. — Po mncu%u priče je bila Glavna posojil-
nica ves čas svojega obsftfttEa; pasivna.
Dr. Hudnik: Vi ste sodni nadsvetnik. Službovali ste na Kranjskem, znane so Vam kot predsedniku likvidacijskega odbora tudi razmere pri Glavni posojilnici. Ali ste prepričani, da sem se jaz žrtvoval za Glavno posojilnico in pri tem sebe ruiniral.
Državni pravdnik protestira proti temu vprašanju. — Dr. Novak stavi predlog, da se dovoli to vprašanje. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor odklonil predlog dr. Novaka.
Dr. Novak vpraša pričo, če si je dr. Hudnik prihranil denar.
'Priča: Nisem opazil, da bi si prihranil.
Dr. Novak: Ali je njegova brata oškodoval?
Priča: En brat je član.
Megličev dolg.
Priča Vladimir V e r š e c je bil od junija 1908 do oktobra 1910 pri Me-gliču v službi. V tem času se ni napravila nobena bilanca in je tudi Glavna posojilnica ni zahtevala. Pač pa je priča sam od sebe sestavil bilanco ter prišel do zaključka, da je okoli 150.000 pasiva. Vprašal je Rogla, če mu je znano, kako tvrdka stoji, nakar mu je Rogl odgovoril, da ve, da ni vse tako v redu, kakor bi moralo biti. Priča mu je nato povedal, da je 150.000 K pasiv.
Rogl: Meglič je bil potem pri meni in zatrdil, da to ni res, da je Veršeca spodil in da ta to iz maščevanja okoli govori. Meni je to zadostovalo.
Na vprašanje državnega pravdnika potrdi priča, da se jc Melhior Tome (sin Megličeve soproge) hvalil: »Saj imamo mi Glavno posojilnico v rokah, ne pa ona nas. Če mi zapremo, mora tudi ona zapreti.«
Priča S t a n i s 1 a v U d o v i č je bil tudi pri Megliču kot trgovski pomočnik. Premoženjske razmere Megliča so bile slabe. Priča govori tako tiho, da ga niti porotniki ne slišijo in to kljub pozivu, naj govori glasneje.
Prečita se izpoved Megličeve žene, katera je izpovedala, da ji ni bilo ničesar znanega o zvezi njenega moža z Glavno posojilnico. Šole sedaj je to izvedela.
Druge priče.
Janko Traven je imel pri Glavni posojilnici 30.000 K dolga. Prišel je v krido. V pokritje svojega dolga je izročil na zahtevo dr. Hudnika svoje terjatve v znesku 37.000 kron. Dosedaj se je od tega izterjalo okoli 6000 K.
Robert Pollak, žid, priseže s pokritim klobukom. Bil je član upravnega sveta. Pozneje je odstopil ter odpovedal deleže. Govorilo se je, da je bil primanjkljaj po Veršecu. Dr. Hudnik je bil zavarovan za 36.000 kron. To je dr. Oblak zarubil in se je svota izplačala konkurzni masi.
A n t o n Vadnal je imel pri Glavni posojilnici naloženega čez 2000 kron. V začetku decembra 1910 je vlogo odpovedal, ker je nujno rabil denar. Pozneje jo prinesel še svojo hranilno knjižico postojnske posojilnice v Glavno posojilnico, naj bi jo realizirala in potem njemu ves denar izročila. Ko je o Božiču prišel po denar, se niu je reklo: »Ga nimamo.« Vprašal je, če so realizirali hranilno knjižico postojnsko posojilnice, kar so mu potrdili. Rekel je, naj mu Vsaj ta denar dajo, nakar se mu je zopet odgovorilo: »Ga nimamo.«
Pajk: Kateri pa jo to rekel? Priča si ogleda obtoženec ter pokaže na. Rogla rekoč: »Tale, pa je bil takrat bolj močan.« Šele s posredovanjem policije je dobil priča 2000 kron.
Pavšlar In njegove vodne sile.
Tomaž P a v š 1 a r je bil od leta 1900. v zvezi z Glavno posojilnico. Nje gov clolg je znašal do novega leta 992.000 K. Jemal je počasi, kolikor je pač rabil za svoja podjetja. Dajal je žitne menice. Ves ta denar je porabil za svoja podjetja. Pravi, da ima koncesijo za električno centralo. Njegove vodno sile so zunanji izvedenci cenili od 1,400.000 do dva milijona kron. Nato priča na dolgo razklada svoje načrte in trdi, da jih bo čisto gotovo prodal. Glc dc pogajanj z deželnim odborom pravi Pavšlar, da ga jo deželni odbor vodil za nos in da se je nek visok uradnik deželnega odbora (pozneje je povedal, da je bil to svetnik Zamida) izrazil: »Pavšlar bo tako kmalu prišel v kon kurz; zakaj bomo hiteli, saj bomo pozneje itak zelo poceni dobili.«
Nato prečita predsednik dva. dopisa deželnega odbora Pavšlarju, v katerih deželni odbor piše, da preje ne more predlagati deželnemu zboru te kupčije, dokler Pavšlar ne odneha od skrajno pretiranih cen in dokler ne bodo projekti popolnoma v redu. Na vprašanje predsednikovo pove priča, da mu jo dr. Hudnik rekel, da bo moral še kaj dati
GITO č&Šffjilfiia, gfr ga toliko časa čaka na povračitev posojila. Nato je priča podpisal izjavo, da bo dal 3% kupnine, kadar bo prejel denar za vodne sile. To je storil čisto prostovoljno. V izjavi je sicer pisano, da to dobi dr. Hudnik, vendar je on dobil vtis, tla bo to za Glavno posojilnico, ne pa za dr. Hudnika.
Svoje projekte bi lahko že deset-« krat prodal, če ga ne bi deželni odbor vodil za nos. Državni pravdnik ugovarja. Pajk: »Pa bi jih prodali.«
Priča: Meni je bilo na tem, da pride to v roke domačinov, da se mi ne bi moglo pozneje v tem oziru očitati, da sem prodal tujcem.
Predsednik prečita Pavšlarjevo iz« poved v predpreiskavi.
Državni pravdnik konstatira, da je Pavšlar v predpreiskavi izpovedal čisto drugače kakor danes, in pravi: »Vi ste popolnoma premenili izpoved. Že vemo zakaj. Danes ste napadali deželni od« bor. Se bomo še kje drugod videli. (Dalje pred telefonskimi poročili.)
Učiteljski veslnik.
— Iz Dobrepolj. Zborovanje dolenjske podružnice »Slomškove zveze«, ki je bilo dne 6. t. m. v Dobrepoljah, je bilo prav lepo. Zbralo sc je nad 30 tovarišev in tovarišic od blizu in daleč kljub temu, da je bil ta dan nesrečno izbran vsled binkoštnih počitnic. Vršilo se je vse po sledečem redu: 1. Ob 10. uri je bila sv. maša na Rebri pri sv. Antonu, Daroval jo jc preč. gosp. nadžupnik A. Ramoves, ki se je še vodno pokazal naklonjenega učiteljstvu. Hvala mu! Po maši je bil navadni občni zbor. V odbor so izvoljeni: Pirnat, Lobe, župnik Vi-dergar, učiteljica M. Tome in Štrukelj'. Še pred občnim zborom pa so se vrstili mnogovrstni običajni navdušeni pozdravi in govori. Glavna točka zborovanja je bilo predavanje tovariša nad-učitelja Fortunata Lužarja o zadružništvu in ljudski šoli. V mnogoletnem zadružnem delovanju pridobil si je tovariš Lužar toliko znanja in praktične uporabe, da je bil njegov referat res nekaj jedrnatega, izklesanega! Priobčil ga bode »Slovenski Učitelj«. Po predavanju se je vnela živahna debata, ki se je zlasti sukala, o snovanju »Čebelic« med šolsko mladino. Tovariši Baje, Lobe in drugi so nam podali praktičnih navodil, kako se tako »Čebelice« vodijo in ustanove. Popoldne pa. se je razvila prav živahna in neprisiljena zabava, med katero so se vrstile vesele pesmi. Popoldne smo se podali na Videm, kjer smo si ogledali ljudsko dvorano, cerkev in obe šoli. Zvečer smo se razšli z željo, da bi zopet, kmalu zborovali. Končno še povemo, da nismo prav nič pogrešali dveh domačih učiteljic, ki sta se zborovanju odtegnili. Kakor komu drago!
i
■ '.,k
Koroške novice.
— Konkurz Centralne blagajne v Celovcu. Zadeva koroške Centralne blagajno jo javnosti itak znana. Blagajna ni prišla v konkurz, ker so dali cerkveni krogi poroštvo, da dobe nemške koroške Rajfajznovke ves denar povrnjen. Prišle so pa državnozborske volitve in na veliko žalost koroških nemških liberalcev je kazalo, da bo vendar Walehcr edini krščansko-so-cialni poslanec kljub polomu Centralne blagajno izvoljen. Nemški nacionalci so postali silno nervozni, ker so ravno zaradi tega koroškega, mandata kompromis z nemškimi krščanskimi socialci odklonili. Najprej so liujskali kmete, naj denar iz Centralne zahtevajo; ker so pa bili kmetje toliko pametni, da se niso na ta lim vsedli, ker bi tako postopanje Centralno blagajno v konkurz spravilo, so napravili nemški nacionalci drug trik. Nagovorili so namreč dr. Knapitscha., zastopnika banke Suppan, da je prišel pred Centralno blagajno ravno 8 dni pred volitvami z bančno terjatvijo 56.000 K, in zahteval takojšno izplačilo. Centralna blagajna seveda trenotno tega ni mogla izplačati in je zato napovedala konkurz, ker ni hotel dr. Knapitsch par dni počakati. Da je bilo to postopanje samo volilna intriga, se razvidi že iz tega, da je dr. Knapitsch velik prijatelj dr. Lemischa, protikandidata VValcher-ja. Kljub temu se pa bo nemškim na-cionalcem na Koroškem pri volitvah zelo, zelo slabo godilo. Tudi ta poteza jim ne bo popolnoma nič koristila, ker Slovenci, socialni demokratje in krščanski socialci zelo pritiskajo. Nemške Rajfajznovke tako in tako nič ne izgube, ker so krite in se vsa sanacija ne glede na konkurz dalje vodi. Lan-dorbanka. ki ji je sanacija poverjena, je poslala 6. junija na Walcherja sledečo izjavo: »Uvedena pomožna akcija v prid Rajfajzuovkam se do dalje vo-
dila ne glede na konkurz. Izgubili bodo samo tisti, ki imajo denar direktno v Centralni blagajni naložen; ti dobe kvečjemu 20% nazaj. Nemški kmetje, ki imajo denar polom Rajfajznovk v Centralni blagajni naložen, pa dobo vso nazaj.« — Iz vsega se pa razvidi brezmejna hudobnost in zloba nemških liberalcev, ki so ob volitvah popolnoma vso pamet in glavo izgubili in bi ma-gari na tisoče kmetov ob vse pripravili, sanio da dobe — mandat.
izpred sodišča.
lj Tudi pri agitaciji se ne sme rabiti nedostojnih besed in psovk. Dne
20. maja sc je vršila pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču kazenska razprava proti M. Gašperlin, vulgo Krč, trgovki v Ljubljani, ker je v svoji agitaciji v liceju zmerjala kandidata S. L. S. dr. Zajca. Zaslišane priče so ovadbo popolnoma potrdile. Nasproti se je pa ovadena M. Gašperlin zagovarjala s tem, da je dne 23. aprila v volitvah prišla samo dvakrat v volilni lokal in da ni rabila inkriminirane besede proti zasebnemu tožitelju dr. Ivan Zajcu. Ko so nastopile priče v zagovor obtoženke, pokazal se je pri njih izjavi marsikateri zanimiv prizor iz ženskega volišča. Liberalne agitatorice so se pred sodiščem s pohvalo izrazile, da so bile na volišču nepretrgoma od zjutraj od začetka volitev pa do konca volitev. Nekatere so pripeljavale volilke v vozovih ter vsako izročile drugi agitatorici, katera je čakala v sobi pred volilnim lokalom, da jo popelje k volilni komisiji, dasi je vladni komisar vitez L a s c h a n prepovedal rabiti kako sobo v liceju za agitacijski lokal. Liberalne agitatorice so vsako volilko prigovarjale, da jim pokaže glasovnico, da vidijo kako bodo volile. Ko so se nekatere proti temu početju liberalnih agitatoric pritožile na policaja, jc isti baje odgovoril: »To je vse dovoljeno.« V sobi pred volilnim lokalom jc bila velikanska gneča, da so se ljudje kar kuhali. Liberalne agitatorice so prežale na vsako žensko, katera je prišla, da jim ne uide; zato so ostajale tam po cel dan. Seveda ni toženki pomagal noben zagovor in je bila obsojena na 20 K globo ali dva dni zapora.
POTRES V MEHIKI.
Mehika, 8. junija. Včeraj ob 4. uri zjutraj je bil potres, ki je razrušil mnogo poslopij, škodo se ceni na pol milijona dolarjev. Nacionalna palača je močno poškodovana. Grozni prizori so se dogodili v nekem dekliškem penzijonatu. 30 deklic je zavod že zapustilo, ko se je za njimi naenkrat zrušilo poslopje in pokopalo pod seboj ostale gojenke. Močno je poškodovan tudi kolodvor. Cestni tlak kaže na mnogih krajih razpoke. V mnogih hišah je ubilo ljudi. Kolikor se je dognalo dosedaj, je ubitih 63 vojakov, 75 pa ranjenih. Življenje je izgubiio tudi 12 žen vojakov, ki so stanovale v artiljerijski vojašnici. Potres je naredil tudi v drugih krajih po deželi mnogo škode. Zlasti v Zapotlanu, kjer je mnogo oseb ubitih in brez strehe.
MORILKA BARTUNEK PRIZNALA SVOJ ZLOČIN?
Iz Dunaja poročajo, da je v torek popoldne pustila Marija Bartunek poklicati svojega zagovornika, češ da mu ima sporočiti nekaj važnega. Zagovornik se je mudil dve uri v celici pri Bartunekovi, nato je šel pod predsednika v procesu obsojenke. Ta je odšel takoj v ječo z zapisnikarjem ter napravil z Bartunekovo protokol, čegar vsebina pa je še popolnoma tajna. Domneva se, da je Bartunekova svoj zločin zaradi katega je bila obsojena na smrt, priznala.
Dnevne novice.
-J- Volilni izidi. Z zanimanjem spremlja javnost sedanji volilni boj zato je za nas velike važnosti, da takoj po izidu volitve iz vsacega volišča dobi uredništvo »Slovenca« brzojavko o izidu volitve. Lepo prosimo somišljenike, da to gotovo preskrbe! Do volitve pa vsi naši somišljeniki z navdušenjem na delo, da bodo poročila z vseh volišč pričala o nepremagljivi moči Vseslovenske Ljudske Stranke in o porazih naših nasprotnikov, ki predrzno grde vse, kar je narodu sveto!
-f- Občinske volitve na Ježici. Včeraj so se vršile občinske volitve na Ježici pri Ljubljani. Na celi črti je sijajno zmagala S. L. S. Igrala so, kakor vedno pri obč. volitvah, tudi lokalna vprašanja svojo vlogo. Marsikateri pošten mož se je dal po lokalnih ozirih zbegati. — Tem sijajnejši je uspeh, ki kaže, da gre životvorna ideja S. L. S. in disciplina stranke tudi preko vseh krajevih težkoč zmagonosno do popolne zmage.
— Nov društveni dom. Od Sv. Gregorja; Naše siov. katoi. izobraževalno
društvo je kupilo hišo št. 16 pri Sv.
Gregorju. Hiša stoji na najlepšem kraju tik župnijske cerkve. Ima dovolj društvu potrebnih lokalov in je ob nji toliko prostora, da se bo lahko zgradila dovolj prostorna društvena dvorana z gledališkim odrom. Z nakupom te hiše so je postavilo naše izobraževalno delo na trdno podlago. Dvorano bodemo začeli takoj zidati in upamo, da bode jeseni žc pod streho.
—	Poročil se jc v Dol. Logatcu dne 28. maja t. 1. podporni član Orla gosp. K a r o 1 Iv a mu n i k a r z vrlo tajnico »Bogomile« gdč. Franico Poželi o 1. Pevski zbor katol. izobražev. društva njima je na predvečer poroke zapel tri krasne pesmice. Ob tej priliki sta darovala vrla novoporočenca kat. izobražev. društvu 40 K, za kar se njima odbor katol. izobraž. društva naj-topleje zahvaljuje. Bog ju živi!
—	Imenovanje. Nj. Veličanstvo je imenovalo prcbl. g. Antona Polla plem. Fohrenau polkovnikom. Godba meščanske garde mu je napravila podok-nico. Ta novica jc razveselila vse Novo mesto. Tudi mi častitamo poštenemu in vzglednemu možu-značaju.
—	Tujski promet na Kranjskem. Gospod Ivan Kenda, parkhotel »Tivoli«, Ljubljana, nam je z ozirom na izven uredništva nam došlo poročilo o občnem zboru Društva za promet tujcev na Kranjskem poslal naslednje poročilo: Ni res, da so moje sicer zelo živahne, pa nikakor stvarno fundirane napade vsi ostali udeleženci občnega zbora kratkomalo kot nestvarne z ogorčenjem zavrnili, res pa je, da mojih stvarnih, upravičenih in po pravilih Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem utemeljenih ugovorov gospod dr. Krisper kot predsednik zbora kratkomalo v debato ni pripustil in da jih torej poleg v Vašem članku imenoma navedenih gg. članov te zveze edino-le še iz Bohinja navzoči interesenti tujskega prometa nikakor niso mogli kratkomalo kot nestvarne z ogorčenjem zavrniti. Dalje ni res, da se je predlagana zaupnica od vseh zboro-valcev sprejela, res pa jc, da sem jaz kot zastopnik v deželni zvezi gostilni-čarskih zadrug na Kranjskem včlanjenih gostilničarjev k predlagani zahvali in splošni zaupnici g. dr. Krisperju podal to-le izjavo: »Tudi jaz priznam, da je g. dr. Krisper za Bohinj, ampak tudi samo za Bohinj, jako mnogo storil. To priznam in za to tudi lahko glasujem, za ostali del predlagane zaupnice pa kot predsednik Deželne zveze gostilni-čarskih zadrug na Kranjskem glasovati ne morem.« Nadejaje se, da mi ustrežete, se priporočam z odličnim spoštovanjem Ivan Kenda. — Opomba uredništva: Naše poročilo imamo iz popolnoma zanesljivega vira in obče znano je, da Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem jako odlično deluje in da so se občnega zbora udeležili jako odlični in merodajni faktorji, ne samo zastopniki Bohinja.
—	Italijanska vlada priznala kolero v Benetkah. Vse jc žc znalo, da imajo v Benetkah kolero. Italijanska vlada jc vsa poročila o koleri v Benetkah zanikavala, ker se je bala, da tujci zaradi kolere ne bodo obiskavali Italije. Naši vladi je bilo za to, da izve, če je v Benetkah kolera ali ne. Zato je zahteval v Rimu naš poslanik pojasnil. Italijanska vlada je našemu poslaniku izjavila, da so imeli v Benetkah dva slučaja kolero. Celo v tržaškem občinskem svetu, ki pač ni sovražen Italiji, so zabavljali, ker je Italija prikrivala kolero v Benetkah. Dr. Constantini jo izjavil, da je obolelo že v Benetkah 23 oseb na koleri. Nekateri občinski svetniki so pa trdili, da razsaja v Neapo-lju kuga.
—	Dva brata Slovenca ubilo v Ameriki. Ameriški listi poročajo: Na enak način, kakor je njegov brat končal svoje mlado življenje pred nekaj tedni, na isti način je bil usmrčen 25-lotni Janez Kestner v Red Jackct rudniku na Calumetu, Mich. Tudi njegovega brata jo ubilo v temu rudniku. Kestner je bil Slovenec in je bil oženjem Utrgala sc je nad njim plast rude in ga pod kopala.
ODSTOP BELGIJSKE VLADE.
Belgijski kralj so je v svoji neizkušenosti ustrašil nekaterih svobodomiselnih kričačev, ki so grozili z demonstracijami. Pozval jc zato k sebi svobodomiselne voditelje, vsled česar jo podalo katoliško ministrstvo Srhol-lacrt demisijo, ki jo je kralj, katerega so svobodomiselci popolnoma omrežili, tudi sprejel. Ko je naznanil ministrski predsednik Schollaert, demisijo, so mu njegovi pristaši navdušeno klicali: Ži-vio Srhollacrt! V se svobodomiselno časopisje zdaj divja in napoveduje, da katoličani pri volitvah v Belgiji propadejo. To so šo vselej kričali, kadar so bile volitve v Belgiji, pri katerih so.
bili tudi dolgo vrsto let vedno redno
tepeni. Upamo, da bodo tudi ob sedanjih volitvah izborno organizirani belgijski katoličani porazili svobodomiselne protikatoličanskc belg. stranke.
Ljubljanske novice.
VOLILNO GIBANJE V LJUBLJANI.
DR. VINKO GREGORIČ, zdravnik v Ljubljani.
SOMIŠLJENIKI!
Kdor ni prejel izkaznice, naj jo gre iskat na deželno vlado, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, I. nadstropje, soba št. 32.
Kdor še ni prejel reklamacijam priloženih izpričeval, jih dobi v tajništvu S. L. S. Od jutri, to je petka dalje, do volitve posluje tajništvo S. L. S. (Miklošičeva cesta št. 6, leve stopnjice, II. nadstropje, telefon 301) vsak dan od 8. do 1. ure opoldne im odi 3, do 8. ure popoldne, v nedeljo od 10. do 12. ure
Volivci, pazite, da ima vsaka glasovnica uradni pečat, glasovnice brez uradnega pečata so neveljavne.
lj Volilen shod Vseslovenske Ljudske Stranke za IX. volilni okraj je bil sinoči v »Rokodelskem domu«. Vodil ga je dr. Krek, ki podeli besedo kandidatu naše stranke v Ljubljani, dr. Vinku Grego r i č u. Med živahnim pritrjevanjem in ploskanjem izvaja dr. Gregorič med drugim: Ne nastopam kot kandidat za svojo osebo. Le zlob-nost ali neumnost more domnevati in mi očitati častihlepnost. Ne vodi me častihlepnost, da kandidiram, marveč samo korist mesta. Ne kandidiram za svojo osebo, marveč za tisto stranko, ki sem jo soustanovil, za ideje te stranke stopam v volilni boj proti liberalizmu, ki je škodljiv ljudskim koristim. Kaj hoče liberalizem? Temeljno načelo liberalizma je, da skrbi vsak le za-sc. Neomejena obrtna svoboda je uničila veliko obrtnikov. To liberalno načelo neomejene svobode je tudi ubilo liberalno stranko, ki ni nikdar j,mela srca za reveže. Zgled: Precl dvajsetimi leti že sem stavil v ljubljanskem občinskem svetu predlog, da naj se določi iz loterijskega posojila vsota, da se bodo gradila delavska stanovanja. Liberalci so pa ta predlog odklonili, češ, skrbi vsak za-se. (Ogorčenje.) S. L. S. bo zmagala tudi v Ljubljani, ker mora zmagati z močjo svojih idej. Liberalcem se je podrl deželni zbor, podrl se jim jc magistrat in podrla se bo tudi liberalna Ljubljana. (Živahno pritrjevanje.) Ljudska ideja Vseslovenske Ljudske Stranke bo zmagala tudi v Ljubljani! (Živahno navdušeno pritrjevanje in ploskanje.) — Po dr. Grego-ričevem govoru jc dr. Krek v daljšem govoru opisaval neumnosti liberalne stranke in njenega časopisja in podal poljudno poročilo o delu S. L. S. na kulturnem, gospodarskem in na političnem polju. Z navdušenimi klici: Živela S. L. S.! Živel njen kandidat clr. Gregorič! jc končal krasno uspeli volilni shod.
lj Buren shod v gostilni »pri Ribiču«. — Liberalne nakane preprečene. Za včeraj zvečer je sklicala S. L. S. volilni shod v gostilni »pri Ribiču« na Dolenjski cesti, na. katerem se naj bi predstavil volilcem drugega dela šentjakobskega okraja kandidat clr. Vinko Gregorič. Liberalci so imeli namen shod preprečiti. Prišli so na shod pod vodstvom dr. Lavša, gostilničarja Fr. Kavčiča in uradnika mestne hranilnice Rodeta tudi liberalci. Indof, uslužbenec mestne elektrarne, jc letal s kolesom po Dolenjski cesti ter bobnal skupaj liberalce, da bi prišli na shod k »Ribiču«; iskat so šli pomoči tucli v »Mestni dom«, kjer je imel shod liberalni kandidat dr. Ravnihar. Prostori v gostilni pri »Ribiču« so se polagoma napolnili; bili so natlačeno polni. Liberalcev sc jo zbralo okoli 40; med njimi so bili sluga narodno-naprednega tajništva Ljubic-, knjigovez Feldstein in ključavničar Pust. Pripeljali so s seboj liberalci ludi. nekaj takih ljudi, kateri so bili žo na pol pijani in niso clr. Ravniharju prav posebne časti delali. Pristašev S. L. S. se jc zbralo do 150. — Shod je otvoril kot, predsednik lokalnega volilnega odbora S. L. S., gosp. Karol čeč, ki je opozoril navzoče liberalce na zakon o zborovalni svobodi ter dal nato besedo deželnemu odborniku dr. Poganu. Liberalci so zahtevali, naj sc voli predsedstvo shodu, a naši somišljeniki so jim povedali, da tega ni nikjer zapisano. V velikem hrupu je dr. Pogan povdarjal, da je bil prod leti neki Ernest Cham, ki jo z liberalnimi agitatorji razbijal po Ljubljani shode, toda ni minulo dolgo časa, jo postal isti Cham nemškutar in danes je največji kazinot. Kaj takega se zna, zgoditi tucli dr. Lausu. (Dr. Laus ugovarja, liberalci kriče. Predsednik čeč opozarja, da se bo poslužil pravic zborovalncgu
zakona.) Ko sc hrup poleže, pravi dr. Pegan, da je te uvodne besede izrekel zato, ker je dr. Lauš prišel na shod z namenom, da moti, in ker je čul na lastna ušesa, ko je rekel pred pričet-kom shoda dr. Lauš našemu somišljeniku Ogrinu: »Ali morate tudi vi tukaj biti? Saj ne boste vedno špitala zidali!« Značilno je, da tisti ljudje, ki jim je svoboda na jeziku, hočejo braniti našim somišljenikom, da bi hodili na shode. Toda liberalnega terorizma je konec in tudi nikjer ni rečeno, da bo Predovič vedno Selo zidal. (Burno pritrjevanje.) Neki Jože Jagcr, uslužbenec pri Samassi, začne v kotu groziti z nožem. Vsled tega nastane velik hrup, ki se je polegel po nekoliko minutah. Dr. Pegan nadaljuje ter povdarja, da ni čudno, ako liberalci groze z nožem, ker z uma svitlim mečem se več ne upajo, kar kaže ravno njihovo surovo obnašanje na shodu. (Pritrjevanje.) S. L. S. je postavila za kandidata clr. Vinko Grcgoriča (Navdušeno odobravanje in živio-klici), ki je celo svoje življenje posvetil delu za Ljubljano. Liberalna stranka kandidira dr. Ravniharja, tistega, ki ga j c napadala v »Slovenskem Narodu« ter mu dajala take psovke, da bi bilo govornika sram, ponavljati jih na shodu. Liberalci so bili ob teh besedah tihi. Dr. Lauš vstane in pravi: »Dr. Gregorič je vsega spoštovanja vreden in ga tudi jaz spoštujem kot osebo.« Naši pristaši mu kličejo: »Dobro, tako se govori!« Dr. Pegan nadaljuje ter so zahvali za to priznanje iz liberalnih ust. Toda tudi, ako bo dr. Ravnihar izvoljen, ne bo ničesar dosegel na Dunaju, ne zato, ker mogoče ni sposoben kot oseba, ampak zato, ker bo popolnoma osamljen. En poslanec ne bo veliko zmogel. Kaj pa pomenja liberalna stranka? (Klic: Toliko kot Hribar! — Buren smeh. Odobravanje.) Dr. Pegan govori nato še dalje, očita liberalcem, da so oni vzgojili v Ljubljani Nemce, ker so jih podpirali, žigosa liberalce, ki ga skušajo vedno motiti. Zlasti se je odlikoval v surovosti Mo-horč, uslužbenec »Narodne tiskarne«. Medtem je prišel na shod naš kandidat dr. Vinko Gregorič, ki ga sprejmejo somišljeniki S. L. S. z velikimi ovacijami. Dr. Gregorič je povdarjal v svojem govoru, da se nikomur ne vsiljuje, ker tudi nima nobene koristi, s tem, cla se poteguje za ljubljanski mandat. Odklonil je vsako kandidaturo na deželi, ker je Ljubljančan in najbolje pozna razmere v Ljubljani in ker hoče kot tak tudi zmagali v Ljubljani. (Burno odobravanje.) Nato razvija svoj program. Liberalci so ga od začetka mirno poslušali, potem so pa zopet začeli delati razne medklice in motiti govornika. Dr. Gregorič izjavi vsled tega, da misli, da ima opraviti z dostojnimi ljudmi, ker z nedostojnimi noče imeti nobenega stika. Liberalci postanejo zopet nekoliko mirni, nakar pove dr. Gregorič, kako je bil prccl leti edini opozicionalec v ljubljanskem občinskem svetu in kako je predlagal, naj se s pomočjo loterijskega posojila grade delavske hiše. A liberalci so predlog odklonili, češ, delavci nas nič ne brigajo. Nato govori o liberalnih lažeh glede vojnih izdatkov, biča socialne demokrate. Ko vsled naraščajočega hrupa konča, predlaga dr. Pegan, da se odobri kandidatura dr. Gregoriča. Pri glasovanju se je izkazala velikanska večina naših somišljenikov. Navdušenje mecl zborovalci za clr. Gregoriča je bilo veliko in burnih ovacij ni hotelo biti konca. Nato predsednik g. čeč izjavi, da ne cla besede nobenemu liberalcu, zato ker se niso dostojno zadržali na shodu ter shod zaključi mccl ponovnimi ovacijami dr. Gregoriču. —■ Po končanem shodu jo skušal clr. Lauš otvoriti svoj volilni shod, kar pa ni mogel, ker so naši pristaši neprestano vzklikali kandidatu dr. Gregoriču in S. L. S. Liberalci so bili brez moči. Kadar jc hotel dr. Lauš začeti, so zagromeli ponovni živio-klici na dr. Gregoriča. To je trajalo kake pol ure. Medtem jc prinesel omenjeni Mo-horč slovensko zastavo ter jo postavil na dr. Laušovo mizo. Naši ljudje kličejo: »Še Hribarjev podpis prinesite!« Končno je prišla v zborovalne prostore policija in jih izpraznila. Tako je bil preprečen liberalen volilni shod in njihove nakane. Sedaj pa še par opazk. Liberalci govore zmerom o dostojnosti, a tisti, ki niso dostojni, so liberalci. Dr. Gregorič ni postal nikdar oseben in je izdal parolo, naj se vrši volilni boj dostojno in taktno; a, »Narod« je začel z osebnimi napadi na dr. Gregoriča. Mi pustimo dr. Rnvniharjevc shode popolnoma mirno zborovati, na naše prihajajo liberalci izzivat in razgrajat. Če ne prirejamo krajevnih shodov po gostilnah, pravijo liberalci, da se bojimo, če jih prirejamo, nam pridejo nagajat. Lojalno priznamo, da se je nekaj liberalcev popolnoma korektno obnašalo, da pa niso imeli toliko volje in moči, cla bi
svoje najete ljudi V redu in miru držali. Če niso v stanu tega doseči, naj take ljudi doma pustijo. Upamo, da bomo imeli vsaj odslej naprej na naših shodih mir. Liberalci so zopet pokazali, da so oni tisti, ki v Ljubljani nastopajo s surovostmi!
lj Včerajšnji shod »narodno« »napredne« stranke v Mestnem domu jc bil radi tega zanimiv, ker mu je ob kandidatnem govoru dr. Ravniharja predsedoval dr. Tavčar, ki leta 1908 ni našel na dr. Ravniharju nobene dobre stvari in katerega je njegov »Narod« psoval za najslabšega jurista ter ga obkladal z drugimi takimi ljubeznji-vostmi. Navzoči zborovalci se menda niso nič ženirali take spremenljivosti. Menda sami ne vedo, kedaj se »Narod« laže in se ne zavedajo kdaj skačejo naprej in kdaj nazaj. Pri tem je treba imeti res — dober želodec, pa malo spomina. Na včerajšnjem shodu se je poslovil tudi tisti Hribar, ki je s svojim podpisom podpisal Nemcem pravico na zastopstvu v občinskem svetu in ki je kljub temu pri liberalcih »velik narodnjak«. V poslovilnem govoru je Hribar slavil svoj »patriotizem«. Nato je dr. T a v č a r priporočal tistega dr. Ravniharja, ki mu je bil že leta 1908 »za nič«, »tipus neznačajnosti«, »kameleon«, »ki niti logično misliti ne zna«. Menda pa vsa včeraj v Mestnem domu zbrana gospoda logično misliti ne zna!
lj Liberalci se boje. V trenotku, ko je naša stranka pričela po raznih okrajih prirejati volilne shode, so se liberalci zbali za svoje shode in se ne upajo več tako mogočno nastopati kot dosedaj. Pričeli so za svoje shode izdajati vabila na imena. Počasi se bodo že ponižnosti navadili.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima danes večer skupno vajo. izogib nepotrebne zamude, prosim vnovič točnosti. Začetek ob pol 8. uri.
lj Volitve v ljubljansko bolniško blagajno so deloma razveljavljene. Razveljavljeni so tisti delegati, ki jih je postavila viško-glinška mizarska zadruga.
Il Predpriprave za pogloblenje Ljubljanice. V tem ko se še dela v Gruberjevem prekopu nadaljujejo, je tvrdka Czec-zoviczka začela s predpripravami za Ljubljanico. Plavajoči bager sicer še ni popolnoma dokončan vse kaže, pa da bode kmalu. V drvored Pred Prulami so jeli že dova-žati les za zatvornice pred iztokom GradaŠce. Takrat bodemo videli na lastne oči, da bode Ljubljanica res tekla nazaj. Istotako so začeli s preddeli ob Ljubljanici. Od tako zvane špice t. j. kje se cepita Ljubljanica in Gruberjev prekop je napeljana proga do nove Šole na Prulah po kateri dovažajo z lokomotivo kamenje za napravo škape. Tedaj vedno kaj novega opazijo dotični, ki si hodijo ogledavat ta dela.
lj Našel se je »vvertheimski« ključ t udarjeno številko 16. Dobi se v uredništvu »Slovenca«.
Nadaljevanje obravnave o »Glavni"
LAVRENČIČEVA RAZKRITJA.
Zadnji je bil dopoldne zaslišan Alojzij Lavrenčič, nekdanji upravitelj Thala, sedaj poslovodja pri svoji ženi v Gradcu. Sc ne zapriseže.
Tvrdka Lavrenčič in Domicelj je dobro šla do 1905. Leta 1904. je iskal Lavrenčič zvez po Francoskem, kjer se je fižol slabo obnesel. Hotel je kupovati fižol v velikanskih množinah. Prosil je dr. Hudnika v Glavni posojilnici za 30.000 kron kredita. Kolikor je ravno pri kupčiji rabil, je dobil; za varstvo je ponudil ključ od skladišča. Začel je tudi kupčijo s senom. Mauer mu je enkrat prodal 6 vagonov sena, v resnici je dobil samo dva. Večkrat sta se z Mauerjem pogajala zaradi sena. Pri heki taki priliki ga Mauer vpraša, ali pozna nekega Sajovica. »Seveda,« odgovorim, »bil je lesni trgovec in tudi nekje zaprt. Nikar mu ne zaupaj!« Pri toj priliki mu pokaže Mauer ponudbo za nakup Thala in pove da se zvečer odpelje s Sajovicem gledat, graščino. Lavrenčič ga zopet svari precl Sajovicem in mu reče: »Saj sem tucli jaz lesni trgovec in se spoznam na izsekavanje. Peljiva. se v Trst, tam dobiva kupca za les; nama pa odpade provizija.«
»V denarju plavajo.«
Ob nedeljah sem navadno kosil pri dr. Hudniku, njegova žena je moja sorodnica. Dr. Hudnik mu reče ob neki taki priliki, da mislijo zidati hišo, ker Plavajo v denarju. Jaz mu povem, da
mislim iti v Trst in čemu, nakar mi dr. Hudnik reče: »Ne hodi v Trst, pojdi pogledat Thal!«
Šel sem. Z nami je bil Mauer, a ni hodil po gozdih, ampak je pil v graščinski krčmi. Name je gozd napravil ko-losalen vtis. V Ljubljani sem poročal dr. Hudniku in mu rekel, da bi se dalo tukaj nekaj narediti. Najmanj 14 krat sem potem še vse pregledal. Les sem cenil na 110.000 ma. Informiral sem se glede izsekavanja in končno sc je sklenila pogodba za 1,060.000 K.
Razkritje.
Takrat se meni ni reklo: Toliko in toliko odprtega kredita imaš, ampak: Takoj, takoj moraš v Thal! In takrat je bila najugodnejša prilika za prodajo fižola in sena in moje zaloge so bile velikanske. Branil sem se na vse pretege. Jaz moram imeti najmanj 10.000 K plače, če nočem imeti izgube. V trgovino so mi dali za vodjo Megliča. Sam sem se čudil, da so me vzeli v družbo, ko nisem imel nič, samo neko dedščino po stricu sem pričakoval. Na to se je zanašal dr. Hudnik. Moj kompanjon Domicelj je bil vedno bolan in po sanato-rijih. Nahajal se je ravno v Judendorfu blizu Thala. Jaz mu rečem: »Ti moraš takoj v Ljubljano vodit kupčijo. Jeseni mi pa sporoče, cla smo izgubili pri fižolu in senu 120.000 K. Sporočil sem to dr. Hudniku in ta mi je prepovedal govoriti o tej izgubi. In tukaj povdarjam: On ni mene vzel v družbo, da bi se moj dolg pokril; če to trdi je laž. Šele pet mesecev po sklenjeni pogodbi je zadela mene nesreča. In laž je, da sem imel 2000 K mesečne plače. V pogodbi stoji 10.000 K na leto.
Predsednik mu pokaže listine, v katerih stoji, da se je mesečno pošiljalo po 2005 K.
Lavrenčič: D o k a ž i t e , da sem jaz ta denar prejel. Ta denar je bil za clnine delavcev, ne zame.
Ponarejeni podpisi.
Moj podpis se je v Glavni večkrat ponaredil.
Priča pokaže računske zaključke Glavne posjilnice za leto 1905., 1906., 1907., v katerih stoji ,da je račune pregledal Lavrenčič.
Lavrenčič: Jaz nisem pregledoval Vaših bilanc in se tudi nisem podpisal. (Rogelj se namreč izgovarja, da so to tiskane bilance in da je poleg drugih pristavil tudi Lavrenčičevo ime. V originalu, Lavrenčič ni podpisan.«
Državni pravdnik: Za občinstvo je podpisan, da bi se mislilo, kako je dobro pregledano.
Lavrenčič začne nato govoriti o svojih dohodkih iz Thala. Samo 6000 K so mu priznali v dobro. Pri vseh drugih računih sta mu vedno črtala. Lavrenčič je bil sit te družbe. Zahteval je razdružitev in zahteva.l 10.000 K, ker so ga tako hitro in brez vzroka odslovili. Nato prebere izjavo dr. Hudnika, v kateri ta prizna v dobro Lavrenčiču 19.000 kron in pravilnost tega računa. Moja žena je priča. Kasneje je našel še več računov, ki bi morali biti njemu v dobro — približno okoli 1000 K — in šel je k dr. Hudniku in mu rekel: »Mi smo revčki, daj meni menico za 1000 kron in s temi bo meni pomagano.« Dr. Hudnik jo podpiše in res 10. decembra plača.
Dr. Neuberger: Kaj? Plačal Vam je 1000 kron! Dr. Hudnik je pa rekel, da ste ga ogoljufali.
Lavrenčič se grozno razjarjen obrne proti dr. Hudniku: Kje so tisočaki? Jaz sam se nisem plačal! Samo prvič ste mi p r i -poznali v do h r o 6000 I\, drugih računov mi niste p r i p o z n a 1 i. Kdo me je plačal?
Lavrenčič in tuj les.
Predsednik Pajk: »Očita se Vam, da ste tuj les žagali.«
Priča: Pisal sem dr. Hudniku, da graščina Herberstein prodaja les. Dr. Hudnik mi odgovori (prebere pismo): »Kar kupi ga!« In kupil sem ga za. Thal. In ko je prišla tista slavna komisija Turk, Putrich, Rogelj v Thal, so videli ravno ta herbersteinski les na žagi.
Lavrenčič razlaga na široko, kako malo se je Mauer, ki je bival v Gradcu, brigal za ekspedicijo lesa. Čisto nič, namreč. Ravno tako za skladišče ne. Jaz v Thalu naj bi bil tudi za skladišče v Gradcu materielno odgovoren, tako mi je grozil dr. Hudnik.
Lavrenčič kupnje les na svoje ime.
Dr. Hudnik mu je jeseni leta 1905. vedno pisal: »Denar, denar.« Našel sem v Trstu šest tvrclk in jim res na svoje
ime prodal za 100.000 kron lesa. Dobil sem predplačila 25.000 kron, kar sem poslal Glavni posojilnici. Zakaj sem kupil in prodal na svoje ime. Takrat se je večkrat govorilo, da nam gosposka prepoveduje izsekavanje. Tržačani bi tega ne priznali za vis major, in da bi bili varni za vsak slučaj od strani gosposke, sem v okolici nakupil nekaj lesa, samo iz previdnosti, da bi zadostil sklepom.
Lavrenčič odpuščen iz službe. Krasna sodba o skrbnosti dr. Hudnika in Mauerja .
Priča pove, cla je bil junija 1906 odpuščen iz službe. Kje sem se jaz mogel brigati za to obširno gospodarstvo. Dr. Hudnik bi lahko pomagal pri davčnih zadevah; kajti prvo leto nas je davčna uprava opilila za 51.000 K. Mauer pa bi skrbel za ckspedicije lesa. Toda ne! Eden je biljardiral in bil »stromandel« v Ljubljani, drugi pa se je vozil po železnicah za provizijami. Iz samega strahu pred Mauerjem mu dr. Hudnik ni hotel pripoznati nobene odškodnine.
Slavna komisija.
O tisti reviziji Thala, o kateri je včeraj govoril Maček, pravi Lavrenčič: Šele popoldne jih je videl pred graščino. Nihče mu ni povedal, kaj so videli kakor tudi ne, cla so imeli tuj les na žagi. V Thalu je bil ravno nek Carlo Berger iz Trsta, Lavrenčič mu je šel razkazovat graščino, medtem pa jc tista slavna komisija v navzočnosti moje žene že take klobasala; precej vinjeni so bili, ni čudno, da so vs »doppelt« videli. Knjig niso nič pogledali, edino Rogelj se je razkoračil sredi sobe in rekel: »No ja, saj je vse v redu.«
Odpuščen v imenu Glavne posojilnice.
Po reviziji te komisije je bil Lavrenčič 10. junija 1906 odpuščen. Prebere pismo, v katerem se mu sporoča, da je po sklepu načelstva Glavne posojilnice odpuščen. Lavrenčič je ugovarjal: »Jaz ne priznam v tem oziru Glavne posojilnice, jaz poznam samo svojega. družabnika.« Pa to je dokaz, da je bila Glavna posojilnica pri Thalu fi-nancielno udeležena. On tega ni vedel. Po denar sem pisal vedno dr. Hudniku, in čeravno mi je Glavna posojilnica pošiljala, sem bil prepričan, da ga pošilja iz Hudnikovih vlog.
Putrich knpuje les iz Thala.
Že leta 1908. je Lavrenčič povedal Putrichu kot podnačelniku Glavne posojilnice, da je Glavna posojilnica pri Thalu angažirana in da naj spravijo svoj denar v varnost. Putrich ni storil svoje dolžnosti in pravi, da je šele kasneje zvedel za to, kar ni res. Lavrenčič pove nato o neki lesni kupčiji, kjer je Putrich pri lesu iz Thala zaslužil pri m-1 20 K provizije.
Zasliševanje Lavrenčiča sc nadaljuje popoldne. Povabljeni so zato zopet Maček, Turk, Putrich in Čad.
Telefonska in brzojavna poročila.
ŠEST KANDIDATOV V GORICI.
Gorica, dne 9 junija. Kakor smo že napovedali, tako se je zgodilo. V Gorici nastopa 6 kandidatov, in sicer: Slovenci kandidirajo odvetnika dr. Alojzija Fran-
ko ta; socialisti železničarja Gosettija; Mazzinianci nekega Benkota; laški kršč,-socialci so sedaj proglasili Oskarja Ulma; urednika iz Tridenta; laški liberalci Dionizija U s saj a; Nemci A. Kropscha. Pri tem številu strank je precej verjetno, da pride laški liberalec v ožjo volitev s slovenskim števnim kandidatom. To bi bil za Slovence velikanski uspeh.
Z DUNAJSKE BORZE.
Dunaj, 9. junija. Vesti radi diference med železnim kartelom so na borzi neugodno vplivale na akcije želez, podjetij. Posebno akcije alpinske montan-ske družbe so šle nazaj.
BURNI VOLILNI SHODI NA ČEŠKEM.
Praga, 9. junija. Bivši minister Prašek in dr. Kramar sta mogla zborovati zaclnje dni le z orožniško pomočjo. Prašek je dobil grozilna pisma, v katerih se mu grozi z umorom.
VELIK BANČNI POLOM V LONDONU.
Berolin, 9. junija. V Londonu je propadla Pirbeck banka, v kateri so imeli naložen denar večinoma samo mali ljudje. Deficita je 10 milijonov mark.
London, 9. junija. Pred propadlo Pirbeck banko se je zbralo veliko število vlagateljev. Ženske so jokaje hotele udreti vrata. Ravnateljstvo pravi, cla je deficita 375.000 funtov šterlingov, a temu zagotovilu nihče ne verjame. Banka je bila že opetovano v denarnih zadregah, sedaj se pa ne bo mogla rešiti. Kriva temu polomu je brezbrižnost upravnih svetnikov in nadzorstva.
KOLERA V BENETKAH.
Berolin, 9. junija. Iz Benetk sem došli potniki javljajo, da so v Benetkah celi mestni deli, v katerih divja kolera, obiti z deskami. Na dan da umre v Benetkah 10 do 15 oseb na koleri.
AVSTRIJA IN DOGODKI V ALBANIJI.
Dunaj, 9. junija. Mejni grof Palavi-cini bo v Carigradu v^prijaznih besedah opozoril turško vlado, naj napravi konec nevzdržljivim razmeram v Albaniji.	4
ermvalloz
železnato JCina-Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
fzbnrni okus.
VeCkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. =
Št. 17781.
V Gradcu se jc pripetil slučaj kolere, ki je končal s smrtjo, ter so sedaj končane poizvedbe dognale, da je iskati v tem slučaju nalezbo v Benetkah.
Z ozirom na to in z ozirom na poročila, ki so došla c. kr. ministerstvu za notranje zadeve od raznih strani glede zdravstvenih razmer v Benetkah, odredilo je ministerstvo z razpisom 2. junija 1911, štev. 3890/S zdravstveno nadzorovanje iz Benetk odhajajočih oseb in sicer za čas petih dni po prestopu meje. To nadzorovanje vršilo se bo brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Da se pa more to nadzorovanje točno izvrševati, zato od* reja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Benetk došlega pri mestnem zglaše-valnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
prestopki proti tej odredbi se bodejo v zmislu min naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. junija 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil ljubljanskega mesta začasno postavljeni
c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan I. r.
1848 3

*>•: A
X o*
., > S-. • v ' s
Dr i lj <3 ni.i po nizki ceni.
H.SUTTN ERurar'Prva naJvečJa	tt7A^ m /-?
-----—-exportna tvrdka ur.zlatnine s,vena	. || -mfk-
kjaHjanaMestniirg m srebrnine. ba5tna tovarna ur v Švici. S "
Vojno razpoloženje v Buloariji.
Napetost razmer med Bulgarijo in Turško postaja vsled znanih spopadov na meji vedno večja. Javno mnenje se izraža za energično akcijo ter poživlja vlado, naj stori v Carigradu odločilen korak. »Večerna l*ošta«, ki izhaja v Sredcu, prinaša članek, v katerem se obsoja politična situacija ter končno povdarja, da nedoločna in pogajajoča politika v trenotku, ko je ogorčenje prebivalstva doseglo višek, ni več na mestu. Članek »Večerne Pošte« ostro napada sedanjo vlado, ki se zadovoljuje v času, ko so bulgarske obmejne straže ogrožene od Turkov, z brezpomembnimi protesti. Izraža upanje, da bo v tej kritični situaciji bulgarsko ljudstvo samo našlo zadoščenja brez sodelovanja vlade, ki ga bo znalo tudi doseči.
Iz Sredca poročajo nadalje:
Bulgarski vojni' minister, general Nikiforovič je sklical člane vojnega sveta in sicer šefa generalnega štaba generala Fičeva, vojne inšpektorje Ivu-tinčeva, Ivanova in Dimitrijeva, načelnike posameznih oddelkov vojnega ministrstva generala Jankova, Dikova in Cekova, divizijonarje Toševa, Sira-kova, Sarafova, Bojardijeva, Hristova, Teneva in Kovačeva. V soboto je bila prva seja tega vojnega sveta pod predsedstvom vojnega ministra Nikiforova. Razpravljalo se je vprašanje o reformah in reorganizaciji bulgarske vojske. V bulgarskih vojnih krogih se pripisuje tem posvetovanjem, ki se drže v popolni tajnosti, velika važnost.
Pismo iz Prage.
Binkoštne prireditve. — Manesova razstava. — češka univerza v poletnem tečaju. — Nova stranka »zmernih na-prednjakov«.
Binkoštni prazniki so bili v Pragi posvečeni češkim menjšinam. Neumorno delavna Češka Šolska Matica je priredila v Zatišju, v gozdu, oddaljenem od Prage kaki dve uri, velike cvetlične slavnosti. Marsikateri se je sicer varal v svojih upih, ker je pričakoval cvetlično slavnost, kakor so v navadi drugod. Toda dosegel se je glavni namen: izpraznili so se mošnjički in napolnile blagajne matičine. Da Čehi goje posebno radi šport, se je videlo tudi tukaj. Dva bokserja sta se bila na življenje in smrt, žižkovski atleti so zabavali mnogobrojno občinstvo in aviatiški meeting je bil krona cele prireditve. Slavnostno razpoloženje je motil edino svetli bajonet orožnikov.
Na razstavišču je bila velika veselica v prid jablonski menjšini. Obiskal jo je tudi ruski velikan Machov, ki jc zadnji čas naš gost in predmet občnega občudovanja.
Tudi smiliovska narodna društva so priredila v zvezi z vsemi obrambnimi društvi velike slavnosti, kjer so imeli prvo besedo Sokoli. Srčkana so bila izvajanja najmlajšega naraščaja, otrok od sedmega do desetega leta.
Včeraj se je otvorila 37. razstava Manesova. ki kaže tokrat v 260 številkah zanimivo kolekcijo vzornih foto-grafičnih reprodukcij v dveh oddelkih: Stari mojstri in moderna francoska umetnost. Zastopani so: Mantegno, Bel-lini, Giorgione, Tizian, Veronese, Botti-celli, Vinci, Rafael, flamska šola, Ru-bens, David, Ingres, Corot, Delacroix, Daumicr, Monticelli, Milici, Courbet, Chavannes in mnogo drugih; izmed plastikov: Rodin, Maillel. Razstava obsega skora j celi sistematični pregled razvoja francoske moderne umetnosti.
Število slušateljev in slušatcljic jc na češki univerzi v letnem tečaju zopet močno padlo, kakor vsako leto. Dočim jih jc bilo v zimskem tečaju zapisanih •5-332, jih šteje letni tečaj samo 3770, na ženski spol odpade lepo število 286, tujcev jc 42. Prevladuje pa pravniška fa-kulta s 1667 slušatelji. Na nemški univerzi jc bilo vpisanih v zimskem tečaju 1842 slušateljev. Praška češka univerza stoji torej šole na tretjem mestu za Dunajem in Lvovom, dasi je svoj čas stala na prvem.
Volivni boj jc na vrhuncu. Mesto je preplavljeno z lepaki vseh barv in vseh strank. Ne manjka pa v tem resnem času tudi humoristov ki ustanove ob čaši piva novo stranko, postavijo kandidata, ki nato razvija v splošno zabavo svoj program ter odgovarja na razna vprašanja, svojih neutrudljivih poslušalcev, n. pr. kako stališče zavzema njegova stranka nasproti aeropla-nom. Taka stranka jc n. pr. stranka »zmernih naprednjakov v mejah zako-novih«. Če pomislimo, da je obljubil kandidat celo praškim, po njihovi stavki širnemu občinstvu znanim hišnikom lastnega ministra, razumemo velike simpatije, ki jih uživa med najširšimi sloji.
KATOLIŠKA BUKVARNA v Ljubljani
priporoča za sv. birme in kanonične vizitacije našim cerkvenim zborom sle
deče skladbe: Foerster Anton: Ecce sacerdos mag nus za štiriglasni mešani zbor in or gle. Op. 33. Part. in štiri glasovi 1 K 60 h, posamezni glasovi po 18 h. Mihelčič Alojzij: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Op. 3 Part. 80 h. Illadnik Ignacij: Ecce sacerdos magnus za mešan zbor, orgle in orkester, ^ Op. 37. Part. 1 K.
Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus
za štiriglasni mešani zbor in orgle. Op. 69. Part. 40 h. Kimovec Franc: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Part. 40 h.
Za praznik presv. Srca Jezusovega:
Kimovec Franc: Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu. Part. 2 K 40 h, glasovi po 50 h. Grum Anton: Deset obhajilnih napevov in dva Srca Jezusovega. Part. 1 K. Sattner P. Hugolin: Slava Jezusu, pesmi na čast božjemu Zveličarju. Part. 3 K, glasovi po 25 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in štiri glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi po 40 h. Foerster Anton: Litanije presv. Srca Jezusovega za moški, ženski ali mešani zbor. Part. 40 h. Foerster Anton: Cantica saera. I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Hribar P.»Angelik - Premrl Stanko: Slava Brezmadežni. Novi popravljeni natis. Mehko vezan l^K 40 h, v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega več napevov Srca Jezusovega kakor tudi odpevanj pri litanijali Srca Jezusovega.
Grum Anton: Cerkvena pesmarica za
Marijine družbe za štiriglasni moški ali ženski zbor. 2 K. Vse te navedene kakor tudi druge skladbe se dobivajo in naročajo v K a -toliški Bukvami v Ljubljani.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za praznik presv. Rešnjega
Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Kimovec Fran: Rihar renatns. Part. 3 Iv, posamezni glasovi po 40 h. Obsega več raznih napevov, med temi tudi sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmonizirane Riliarjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med proccsijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa.
Foerster Anton: 12 Pange lingua — Tantum ergo za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi a 50 h.
Mihelčič Alojzij: Laudes Eucharisticae za mešani zbor. Part. 1 K.
Hladnik Ignacij: Pange lingua et IV hymni ad processionem in festo S. Corporis Christi ad IV voces inaequa-les. Part. 50 h.
Goller Vincenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 h, pos. glasovi a 24 h.
Hladnik Ignacij: Laudes Eucharisticae. 5 evharističnih hirhen. Part. 1 K.
Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 Iv 50 h, pos. glasovi a 40 h.
Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi a 40 h.
Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K.
Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Chlondovvski dr. Anton: Tantum ergo za triglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi a 10 h.
Vse tc navedene kakor tudi druge
skladbe se dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«.
: Naročajte ..Slovenca".:
Sprejme se
za stavbeno in pohištveno delo.
Osebno ali pismeno se je oglasiti pri FRANU ŽUST, mizarju, Unec pri Rakeku. Nastop takoj. Plača po dogovoru.
Glavna zaloga: Graška c. 22, Podružnica »Narodni dom"
Prazen Je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih Ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogo-brojni obisk o Čemur sc lahko vsakdo sam prepriča, Ce tudi z naimanjslm poizkusom.
VeleCastltim gg. duhovnikom ponudim vošCene, kakor tudi druge vrste sveC, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega Špecerijskega blaga, ter deželnih in druaih pridelkov.
Ia Z»bukovski premog ponudim po K 2-10 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hiSo postavljen v Celju, dninam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žila, fižola, orehov i. t. d., i. t. d. ter rabljene solnate in druqe vreCe, petrolejske in oljnate posode.
Pismena naroClia se izvršujejo z obratno pošto. 2859
Pozor!
1776
prevzame se stara, dobro upeljana
mešana trgovina
v večjem kraju na Slovenskem; natančne podatke, koliko prometa, koliko zaloge in plačilni pogoji, naj se pošljejo na upravništvo pod »Trgovec 101«.
1507
Hiša
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
Dobro ohranjen
1828
z vso opravo vred se po nizki ceni proda. Poduk za izdelovanje ter druga* potrebna navodila brezplačno.
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Obstanek zagotovljen« upravništvu »Slovenca«.
^jaaaacacacjcacacacacaa E
tportland cement, štukatur, samo-kolnice, pristni poljski mavc, strešni klej in drugo. 1653
Se dobi v veliki zalogi pri
v
Štefan JCagij
£jubljana, Vodnikov teg 5.
S

Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Zlate svetinje: Berlin, Parit, M iti/
Vsa £jubljana govori o tem, da Je
ca
arol Jlaninšek-
ova
pražena kava
najboljša ! ! ! !
Št. 328/l/pr.
Razglas
Po g 23. al. 6 volilnega reda za volitve v državni zbor prepovedani so za ča* volitev v volilnem prostora in v poslopja, v katerem se vrši volitev, kakor tudi v bližnji okolici tega poslopja, nagovori na volilce ln vsaka volilna agitacija na kateri koli način.
Ta prepoved obsega:
za I. volilno komisijo: celo poslopje .,Mestnega doma" ter trg v okolici na 50 korakov oddaljenosti;,
za II. in III. volilno komisijo: celo poslopje mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu ter trg in ulice ob vseh treh straneh tega poslopja;
za IV. volilno komisijo: cclo poslopje št. 21. v Cerkveni ulici in ulice v okolici do 50 korakov oddaljenosti;
za V. volilno komisijo: celo poslopje mestnega dekliškega liceja ter Bleivvei* sovo cesto in Supičevo ulico ob obeh straneh tega poslopja;
za VI. volilno komisijo: celo poslopje II. mestne deške ljudske šole ob Coj-zovi cesti ter Cojzovo ccsto ob dolžini pročelja tega poslopja;
za VII. volilno komisijo: cclo poslopje c.kr. I. višje gimnazije ter Tomanovo in Kolizejsko ulico ob gimnazijskem poslopju;
za VIII. volilno komisijo; celo poslopje hotela „Union" ter ulice ob obeh straneh tega poslopja;
za IX. volilno komisijo: celo poslopje I. mestne deške šole v Komenskega ulici in ulico ob obeh straneh tega poslopja;
za X. volilno komisijo: celo poslopje mestne jubilejske ubožnice ter Japljevo ulico v dolžini pročelja tega poslopja;
za XI. volilno komisijo: celo poslopje mestne šole na Barji in okolico na 50 korakov oddaljenosti.
To se daje na javno znanjo z dostavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo po določilih ministerialno naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
tlne 29. majnika 1911.
Za začasno oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni c. kr. deželne
vlade svetnik:
Lascnan I. r.	i?9i
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.