95 Diamanti s Pohorja
Diamanti v naravi nastajajo v zelo specifič-
nem okolju globoko pod Zemljinim površ-
jem. Za njihovo kristalizacijo so potrebni 
tlaki vsaj 3,5 gigapascala in temperature, ki 
presegajo 700 stopinj Celzija. Takšne raz-
mere znotraj Zemlje praviloma nastanejo 
šele v globinah sto in več kilometrov. In ob 
upoštevanju dejstva, da debelina Zemljine 
skorje nikjer, niti pod najvišjimi gorstvi, ne 
presega sedemdeset kilometrov, nam hitro 
postane jasno, da diamanti praviloma na-
stajajo le v območju Zemljinega plašča. Že 
sam nastanek diamantov je dokaj zapleten 
in zahteven, še veliko bolj zapleteni pa so 
geološki procesi in mehanizmi, ki omogoči-
jo dvig diamantov iz velikih globin na Ze-
mljino površje, ne da bi se ti pri tem uni-
čili oziroma razpadli. In v čem je največji 
problem? Diamant kot edinega med dragulji 
gradi ena sama kemijska prvina, to je ogljik. 
Ogljik pri dovolj velikem tlaku in tempera-
turi znotraj Zemljinega plašča kristalizira v 
strukturo diamanta. Med potjo proti površ-
ju Zemlje se tlak in temperatura nepresta-
no znižujeta, pri čemer diamant prihaja v 
okolja, kjer ni več stabilen. Če je ta proces 
dvigovanja prepočasen ali pa če je dekom-
presija izotermična (torej, če se tlak znižuje, 
temperatura pa ostaja nespremenjena), tedaj 
diamant dokaj hitro preide v svoj nizkotlač-
ni različek grafit.
Na območju Pohorja imamo potencialno di-
amantonosne tipe sledečih kamnin: eklogita, 
harzburgita, granatovega peridotita in gnaj-
sa. Podrobne analize so pokazale, da so tla-
Diamanti s Pohorja
Mirijam Vrabec
Številni vključki 
diamantov v zrnu 
granata. Nekatera 
zrna diamantov so 
neizostrena, ker 
se nahajajo pod 
površino zbrušene 
ploskve vzorca. 
Največje zrno  
meri približno  
13 mikrometrov.

96 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Diamanti s Pohorja
V vključkih 
se diamantom 
(Dia) pogosto 
pridružuje tudi 
moissanit (Moi). 
Največje zrno do 
sedaj najdenega 
diamanta meri 
32 mikrometrov.
Slika prikazuje položaj diamantonosnih gnajsev v toneči plošči v času krede na območju Pohorja.

97 Diamanti s Pohorja
ki in temperature med nastankom teh ka-
mnin dosegali 4 gigapascale in več kot 900 
stopinj Celzija, kar ustreza globinam vsaj 
sto kilometrov, torej razmeram, ki so ustre-
zne za kristalizacijo diamantov. Te kamnine 
so na Zemljino površje prišle z zapletenimi 
tektonskimi procesi.
Prvotno smo predvidevali, da bodo dia-
manti na Pohorju znotraj eklogitov. Po več 
letih raziskovanja uspeha ni bilo. Kasneje 
smo raziskovanje razširili na druge kamni-
ne. In našli diamante! Diamanti na Pohorju 
so se ohranili kot vključki v granatih zno-
traj gnajsev. Nastali so v času zgornje kre-
de (pred 95 do 92 milijoni let) pri procesih 
podrivanja in pri metamorfozi kamnin v 
Zemljinem plašču na globini približno sto 
kilometrov, pri tlakih večjih od 3,5 gigapa-
scala in temperaturah od 800 do 850 stopinj 
Celzija. Diamanti so oktaedrskih in kubo-
oktaedrskih oblik ter rožnati, rumenkasti do 
rjavkasti. Njihova velikost dosega 32 mikro-
metrov. 
Najdba mikrodiamantov v granatih znotraj 
gnajsev dokazuje, da so bile nekatere po-
horske metamorfne kamnine potisnjene do 
skrajnih globin in izpostavljene ultraviso-
kotlačni (UHP) metamorfozi. Žal so bile 
razmere pri dvigovanju pohorskih kamnin 
neugodne, tako da so se ohranili zgolj kot 
vključki v granatih. Zato rudnikov diaman-
tov, ki bi jih uporabljali v nakitu, na Pohor-
ju ne bo. Bodo pa ostali predmet raziskova-
nja v prihodnje, saj nam širijo meje do sedaj 
znanega o geološki zgodovini Pohorja. 
Literatura:
Janák, M., Froitzheim, N., Yoshida, K., Sasinková, V., 
Nosko, M., Kobayashi, T., Vrabec, M., 2015: Diamond 
in metasedimentary crustal rocks from Pohorje, Eastern 
Alps: A window to deep continental subduction. Journal 
of Metamorphic Geology, 33: 495–512.  
https://doi.org/10.1111/jmg.12130.
Doc. dr. Mirijam Vrabec je po izobrazbi geologinja 
in zaprisežena naravoslovka. Doktorirala je na temo 
pohorskih metamorfnih kamnin in po zaključenem 
doktoratu nadaljuje delo na Oddelku za geologijo na 
Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 
Zelo rada dela s študenti in v okviru študija Geologija 
na vseh treh stopnjah poučuje kar nekaj predmetov. 
Njeno trenutno raziskovalno delo se vrti okoli pereče 
tematike porabe in recikliranja odpadnih surovin, krožne 
ekonomije, zajemanja, porabe in skladiščenja ogljikovega 
dioksida in nizkoogljične proizvodnje cementa.