13
Naši dopisi.
Iz Rusije v decembru 1872. —rj— Morda se Vam čudno zdi, kako da sem celega pol leta molčal? — Nu, molčal sem prvič — iz strahu, drugič, premišlje-vaje, kako bi si strah otresel.
„Liberalci" imajo, kolikor sem se do zdaj prepričal, štiri glavne bate, s kterimi ljudem omiko v možgane vbijajo. Naj pred oblečejo ognjusno laž v sladke besede. Ako to ne pomaga, poiščejo vse psovke po slovarjih vseh jezikov, ktere znajo. Ce tudi to ne zdd, se namrdajo in razupijejo za katehsolien estetike ter pošiljajo svoje „kužeta in pinče izpod desne in leve, szpuščat svoja zaničevanje^^ na vse, kar jim ni po volji. Ako ima tak sok potencirane estetike tudi podobo satire, potem se ve da Pitagorejci kričeči: „on je rekel^^, se razgrevajo do bahanaljske ekstaze; al v možganih grešnih ljudi toplomer navadno tudi pri tem netivu ne kaže nenavadne toplote. Na tak primerljej imajo „li-beralci" še četrti pripomoček, namreč „pogovoriti se na tihem'^ Včasi izpeljejo tak pogovor prav šarmantno — po Nečajevski, včasi menj šarmantno — po pošti. Tako sem prejel pred trf^mi meseci pismo, v kterem toži „neutralen'^ prijatelj, da se neki „mladi" strašno togo ti (ad moreš Ljubljanskih šuštarčkov), zakaj da on — ako ni ta in ta tisti —t]—, v svojih dopisih iz Rusije „šimfa čez mlade 1'^ — Nedolžni in zraven neutralni trp6 za moje grehe! Bogme, to je strašno! Zato pa bodo tega grešnika -—?j~ tudi pokorili. Satire, iz kterih se este-tičen sok cedi, da bi ga bilo dovolj pod rež na Lažski njivi, bodo ,,mladi'' prejezičili po ruski, vendar natisnili jih bodo menda na Dunaji v gotiškem stilu, zakaj njihovega očeta mrzlica strese, kedar vidi Cirilsko Črko ali sliši ,,Moskvo''. Ako mislijo „mladi'' mene s tem osramotiti ali me jeziti, motijo se, zakaj jaz jih nisem napisal.
Dolgo sem premišljeval, kako mi je zdaj sukati dopise iz Rusije, da bi ne šimfal čez „mlade''. Hev-reka! hevreka! — zavpijem v jesensko polnoč od radosti preČitavši „Obščeje obozrenije Moskovskoj politeh-ničeskoj vijstavki" — kako bi ne? — naŠel sem belo na belem, da „mladi" niso nič va-njo poslali. Ako to razstavo ogledam ter jo opišem, si mislim, ne bo mi treba o „mladih" govoriti in tedaj tudi ne „šimfati". Drugo jutro na vse zgodaj me hlapon zadrdra proti Moskvi. Vso pot do blizo stolice se mi je nehote vedno ponavljalo: hevreka! hevreka! in o „mladih" cel6 mislil več nisem. Iz le-teh sanj o svoji sreči me izbudi na mali postaji litanija vskrikov v pomenu: otročiči! nesnage! bentanci! golobice! Naglo skočim na drugo stran vagona in pomolivši glavo ven videl sem ravno še peto nožico , ki se je skrila v moj vagon, za njo pa so se »tezale suhe roke suhe tjotke: v levi velikansko rumeno opahalo in belo modri zontik z rumenim pasom in rumenimi kistjami, v desni ogromni šop poljskih cvetic vsake barve, vendar največ rumenih, na glavi beli klobuk z rumenimi trakovi in cveticami, na komarjev-skih plečih leskeči rumeno-svilni šal in pod njim obleka pisana, kakor kitajski šotor. Komaj mi je oko pomerilo to rumeno-pisano prikazen, kar tjotkin glas uže v vagonu zazvoni. Ozrem se; dva plemenika in dve pleme-nici (sestričini ali bratranici) tjotkini se posele okoli mene, zdramljenega iz „hevreka"; jih kikiki in hihihi
me požene v boj z mojim hevreka, in kakor bil bi rad^^ „šimfati*' se ni dalo, počutil sem se, kakor prerok Ba-laam, in ko bi bil poet,   odo bil bi zapel na „mlade". Sklepi so   bili   popihnjeni,   kakor prah na Gabriškem klancu v Sušcu, celo krika stare tjotke nisem več slišal, dokler se ni zadela  ob moja kolena,   še vedno ponavljaje:   da je z desno  uže  na  deskici stala,   pa te nesnage 80 kar mimo   nje   sfrfrale  v le-ta vagon,  v kterem, ne ve,   kam bi šopek položila,  kam  šal povesila,, kam zontik naslonila.    Dvignem   tedaj   svojo  torbo  ter odmerim   tjotki   prostor   zraven   sebe.    Vendar  če bolj sem se odmikal, bolj   tesno jej je bilo , če bolj vlečem svojo   suknjo   k sebi,   veči   kos  je  je   pod   tjotkinimi kostmi. Ko je bila mladina uže vsa objokana od smeha^. me tjotka nekolikokrat se strani pogleda, menda nedo-voljna, da je naletela na tacega Herkula — njej se ne smejati, nič ne črhniti! ZaČne me izpraševati prav resno: „Kuda jedete?"       V Moskvu. — „Na vijstavku?" — Na vijstavku. — ,,Vijstavili vi što — nibudj?" — NiČega ne vijstavil. — „Hotite što — nibudj kupitj na vijstavke?'^ —¦ Kažetse ničego. — „Ničego?! nu, zaČem jedete v Moskvu?" — Posmotretj (pogledat). — Posmotretj ! — Budem skoro  v   Carijcine?"   —   Ne znaju,   gde Carijcino.   — „Razve vi ne Ruski?" — Ruski? net.   —   „Francuz?'^
—   Net. — „Nemec?" — Net.   ~ „Poljak li?" - Net.
—  „A kto vi?! Ruski^? net, Francuz? net, Nemec? net! kto vi? nevželi Ceh?" — Net. — „Net! opetj : net! a k-t-o-o-o vi?? mnje nužno (treba) znatj! ja dolžna znatj!" — Tjotka toliko toliko da ni zaplakala, pleme-niki so se uže držali za trebuh, plemenice si obrazčik© zavile v fler (pajčolan), ves vagon se je približal poslušat tjotkini eksamen. Vže sem hotel tjotki povedati, kdo sem, al napenjal sem vse žile, da bi ne lopnul v smeh. V ta trenutek nas hlapon zadrdra mimo cerkve. Tjotka stegne tri prste, naredi čez-se križ^veči sebe ter zavrne mladega zijala iz poslušalcev: „Cemu sme-jetes vi? razve vi ne pravoslavni?" — >;Net, ne pravoslavni", jej odgovori mladi. „No kakogo veroizpoveda-nija vi?" ga vpraša dalje. — „Nikakogo". — „Razve vi ne veri te v Boga?" — „V Boga? net, ne verju". — „Vo storže verite vi, jesli (ako) ne v Boga?" — „Ni vo što. Celo vek dolžen vse ispijtijvatj (preiskovati), vse uznavatj, a ni vo sto ne veri tj ; vera, veroispovedanije i takija gluposti zanimajut odnih bab (s takimi brkla-rijami se pečajo samo babe). — „Ja takže (tudi) slišala", mu odgovori tjotka, „pro učenih, pro prirodoia-pijtatelej, kotorije razsuždajut (objasnujejo), što ves mir (svet) sotvorilse (se je vstvaril) sam, i što čelovek boljše ničego, kak usoveršenstvovannaja sobaka (pes)."
—  Na to začne mladi ^liberalec" tjotki razlagati, da prav za prav oni učeni, ki izpeljujejo rod človeški od pasjega, so tudi glupci (bebci), in da človek ni druzega nič, nego obezjana (opicaj telesno in dušno razvita do najviše stopinje, zakaj priroda da ne dela nikakoršnih skokov. Tjotka ga je prav pazljivo poslušala. Ko je nihilist svojo učeno pridigo dokončal, ga vpraša tjotka, od kod on vse to vč. Iz knjig, jej odgovori, in ko bi v narodu nekoliko več čitali knjige in menj poslušali pope, bilo bi v narodu več znanja in menj sujeverja.— „1 vi vse verite, što razskazali?" ga vpraša tjotka. — „Verju, verju", jej pritrdi on. „Vot", povzame tjotka, „što duša moja bezsmrtna, što mir sozdal (svet vstvaril) Bog i pro če , ja takže znaju iz knjig, i što čitala, to verju. Sto bi pravdu skazatj, meždu nami s vami (med nama) net nikakoj raznici, vi takaja že baba, kakaja i ja, razve (morda) toliko, što ja čelovek — baba, a vi obezjana-baba". — Smeh je zagromel po vsem vagonu; nihilist, rdeč kakor kuhan rak, se zarije spet v svoj kot; tjotkinih ustnic pa smeh se ni dotaknil, resno se sopet obrne k meni:  „Začem ne hotite vstupitj so mnoj
14
Y razgovor?" — A vot, začem ne, jej odgovorim, ne-akoljko nedelj tomu nazad, polučil ja (sem prejel) pismo, v kotorom menja uprekajut (kregajo) tem , sto rugajus nad molodijmi. U vas est (vi imate) molodci plemeniki i prelestnija plemenici, razgovarivaja s vami, ja mog bi statj (bi morda začel) rugatsje nad njimi. Gospodi, mne rugatjse nad njimi! nad njimi-to! — ,,Bože moj!" je vskliknula tjotka, „milostivi gosudar moj! hotite dožitj do glubokoj starosti?" — Hoču. — ;;-Nu, to rugajtes nad molodijmi, rugajtes sto let! vot ja i ne dožila bi do cesti, vstretitjse s vami, jeslib (ko bi) ne rugalas nad molodijmi uže semdeset osmoj god!" — Na to sem tjotki obljubil, da bom po ruski ,,rugatjse nad molodijmi" ali po mladoslovenski ,,šimfal čez mlade", zakaj rad bi doživel globoke starosti. Od radosti da me je tjotke ozdravila kakor od misli na odo tako tudi od „hevreka", povedal sem jej, od kod sem; ona pa od veselja, da je „dožila do cesti, poznakomitjse hotj s odnim Slovencem", dala mi je iz svojega šopa najlepši kokelj, *) in povedala mi je, da v Moskvi najboljša stvar so „sajke".                                                      (Dal. prih.)
Iz Reke. — 2. dne januarija nam je došel smrtni list, ki naznanja rojakom, prijatlom in znancem, da je gosp. Ivan Junkar, inženir in vitez Franc-Jožefovega reda v 37. letu svoje starosti, ondi nagle smrti umrl. Bodi spoštovanemu našemu rojaku žemljica lahka!
Iz Bllj V Istri 4. jan. B. — Naznanjam smrt preča-stitega duhovnega pastirja gosp. Miha Zupančiča njegovim prijatlom in znancem. Danes je bil častiten pogreb.    Naj v miru počiva!
Iz Železne Kaplje na Koroškem 1. jan. ¦*) — Naša čitalnica 1. 1866. ustanovljena, do lanskega leta je komaj životarila, ker ni imela pravih duševnih moči, — s spremembo duhovnov se je Čitalnica tudi bolj oživila. Ker je sedanji neutrudljivi gosp. kaplan zaČel poduČevati v petji, napravila si je čitalnica „harmonij", ki stane okoli 150 gold. in tudi nekoliko tabelj za vaje v petji. Zdaj imamo že mesec dni prav lepo petje v cerkvi, in nadejati se je tudi veselih večerov v Čitalnici, ktera napravi prvo letošnjo „besedo" v nedeljo 12. dne januarija s petjem, deklamacijo in tombolo, za veseli predpust pa ples. Odbor vabi prijazno vse ude in ne-ude, naj se obilno udeležijo naših veselic. — Tistim pa, ki niso z nami, pa prijazno rečem, naj, ako jih ne veseli se z nami veseliti, vsem drugim ne branijo, kar se je zadnjikrat zgodilo.
Iz Kosfanjevice 1. jan. ~ „Das ist der so viel ge-schmahte Mann, to je tolikanj obrekovani mož"! In kdo je tako obrekovan ?    Naš župan, Sever.    Zakaj?
Poglejmo ! —--------Slišal sem enkrat praviti  (kdor je
učen, že ve, ali je res ali ne), da boje vsi Mohamedanje pridejo v raj. Pa kako ? Po Mohamedovih mislih bomo boje v nebeški raj skakali Čez nekov graben. Kdor ne bo Mohamedanske ali Turške vere, ne bo mogel preskočiti in pade v graben, v pekel. Mohamed bo pa boje v kozla spreminjen stal pri grabnu, njegovi verniki in privrženci se mu poobesije na kocine in hušk? kozel skoči ž njimi čez graben, in tako so Mohamedanje zlah-koma v raji. Tako bi bil tudi za nas zdaj dober Mohamed take baze. Pri nas imamo grabne, potoke, ki imajo jako  slabe  brvi in mostove,   da človek ne more
*) Na Ruskem je letos iz začetka aprila do konca novembra vse prek zelenelo in cvelo. V gubernijah okoli Moskve je bivalo uže v aprilu po 20 stopinj R. in ve^. toplote. Jagode so cvele v pozno jesen, bezgovina vdrugič zelenela v koncu novembra in prve dni decembra. So le sv. Nikoinj 6. (po vasem 18.) decembra je prinesel sneg in mraz.    Tacega leta Moskvičani ne pomnijo,
Pis. ¦ •^) Ponudba jako draga.                                             Vred.
z lepo čez priti. Kaj ne, kako lepo in dobro bi bilo to: kozel bi stal kraj potoka, človek bi prišel, sel bi mu na vrat, ali pa med roge in hušk! pa bi bil onkraj potoka! Po naših brveh hoditi je teže, kakor hruške peči. Da je temu tako, naj povem nikoliko izgledov. Pri Koprivniku je bil most jako razskatljan, voda pride in odnese nekaj brun. Tudi krava pride, pa zanašaje se na celoto mostii^ stopa moško Čez, in štrbunk sprednji del krave visi čez most, zadnji je pa na mostu. Žival ni ne na suhem, ne v vodi, ne na mostu ne pod mostom. Ali ni to čudno! Ljudje so morali prihiteti s čolni, da so rešili ubogo žival. — In nazaj proti Kostanjevici je brv, ki je imela v sredi toliko luknjo, da je krava po nji grede z nogo stopila vanjo, in malo da si ni zlomila noge. Mož jo je moral doli tiščati toliko časa, da so ljudje pritekli in živinče rešili. — Enako so tudi drugod brvi v ciganskem stanu. Kolika nevarnost je za otroke, da v vodo ne padejo, zlasti pa, ker so držala pri brveh tako visoko postavljena, da jih otroci še doseči ne morejo! Kolika nevarnost tudi za odraščene, da se ne bi o Božiču skopali v hladni vodi! — Ali toraj ni res, da bi bil za nas jako dober Mohamed — kozel?! — Naše brvi dan na dan povprašujejo župana, kdaj jih bo nekoliko popravil. Pa župana le ni in ni! Nekemu poštenjaku so se toraj že smilile brvi in tisti, ki hodijo po njih in župana Ijubeznjivo pocuka za podbradek, rekoč: „Kako pa, da ne skrbite za popravljanje brvi?^' Pa župan takim muham Kostanjevi-škim le na kratko odgovarja, zato tudi zdaj reče: „Meni to ni nič mar!^' Oho! župan, le počasi; počasi se tudi daleč pride! Mi smo pa vedno teh misli, da je županova dolžnost, skrbeti za mostove in brvi. Hm! ali se motimo? Kaj?                                                   Meščan.
Iz Vrhnike 4, jan. — V 10. seji deželnega zbora je C. kr. deželni predsednik, na interpelacijo dr. J. Blei-weisovo, o vladinem mišljenji projectiranega ,,Cornovega grabna^^ tako temno odgovoril, da ne vemo druzega, ko to, da se morajo denarni zaostanki še iztirjati, ter da se bode „ob svojem času^' močvirje na podlagi, neke C. kr. ministerstvu poljedelstva predložene postave, osu-ševalo. — Ce je tedaj nakupičenega zaklada obilo, kakor mi po svoje slutimo, (kajti ne razjasni se nam v našem jeziku nič, da bi vsaj količkaj o tej manipulaciji razumeli), drznemo se tedaj poprašati: ako se „graben'^ res delal ne bode in če smo za ta namen že enkrat nam namenjeni znesek doplačali — ali bi ne bilo dobro to : da se eksekviranje, že druzega denarnega namečka za oni „grab:n'' odloži do „svojega časa'^ ko zvemo, kako se bode za ta denar osuševalo ? Male ,,grabne^^ ob njivah iztrebimo tudi lahko tako, da bi ne bilo treba zanje denarjev s prisilstvom v davkarije nositi. Tedaj — kaj pravite, ali bi bilo to dobro ali ne ? — O tej priliki ravno tako tudi prosimo one gospode, kteri imajo našo prošnjo, predloženo si. deželnemu zboru v pregled in priporočilo pri vladi, da se naj naše občinske volitve potrdijo, kar se je enoglasno sklenilo, da blagovolijo že vendar enkrat predložiti jo v podpis onemu gospodu, kteri nas lahko reši, naše dolge županove, koledovalne procesije, od Poncija do Pilata. Ce nas res kmalu usli-šite, bomo Vam zelo hvaležni; ako ne, pa sopet volimo to, kar smo že dvakrat, ker doslednost je naše geslo. Kedaj in kako bomo uslišani Vrhničani, to dragi bralci, zveste gotovo brzojavno, kakor hitro nam pošljejo iz Ljubljane potrebne galvanične baterije, do tedaj pa z Bogom!
Vipava 3. jan. („SokoP') nas napravi 12. dne t. m. veliki ples, pri kterera bode godel vojaški septet Franca Karola iz Gorice.    Začetek ob 8. uri zvečer.
Sokolov odbor.
15
Iz Peč. — Pri novi volitvi občinskega starešinstva je bil za župana izvoljen sedanji župan Janez Barlič, za svetovalca pa tudi sedanja Jakob Žurbi iz Hudij in Jernej Barlič iz Goričanov.
Šmartno pri Litiji 6. jan. — Pri nas imamo vže od lanskega predpusta vročinsko   bolezen,   ki   so   nam  jo neki rudarji zanesli iz Trbolj;   zdaj   se  nam je pa priklatila se druga, namreč koze.  Zanesle so se k nam iz \  Primorskega. Na Preseki in Lj upi niči so nekteri kozavi, \  da je grdo;   4. dne t. m. je tudi 22 let star človek za kozami umrl, ker se je prehladil; kajti bili so tako ne-. spametni, da so že kozavega četrt ure daleč domu prenesli!   —   Bog daj,   da  se  ne širi bolezen dalje ali še kaka druga ne pritisne!   —  Tudi pri nas je vedno pomladansko.     V   adventu  sem   zjutraj   leposvitlo   kresnico videl, božični dan je hrošec (keber) okoli mene :  brenčal kakor maja meseca   in   na   sv. Štefana   dan so letale tudi bČele.   Kaj tacega ne pomne nihče.  — Ka-' kor pa je vreme čudno,   tako so tudi nekteri ljudje — in še posebno nekteri naši poslanci.    Morda jih tudi vreme tako suče,  ali -- kar je  še bolj verjetno — da jih luna trka.
Iz Ljubljane. {Odbor družbe kmetijske) je v poslednji svoji seji  pod  predsedstvom barona VVurzbacha določil program občnega zbora,   ki   bode   29. dne t. m.,   in kterega naznanja naš  prihodnji list. — Podružnica Bo-«tanjska   naznanja  volitev   predstojnika svojega, pri kteri je bil   izvoljen   gosp.   Prokop Bohutinskj, oskrbnik grajščine Boštanjske; odbor je radosten sprejel to naznanilo in pa sprejel nasvetovane nove ude. — 122 gold. 25 kr., ki jih ima družba plačati za prostor svo-[ jih stvari v prihodnji  Dunajski  razstavi,   se pošlje   na .  Dunaj.   —   Podružnici Metliški se pošlje mladih Su-. folškili prešičev na njene stroške proti temu, da po-: lovico kupnine družbi povrne. — Od deželnega odbora družbi naznanjena prošnja  občine  Se miške,   da bi se jej dovolilo   oOO do 600 gold.   za   napravo   kali, se bode vslišala brž ko si. ministerstvo kmetijstva družbi izroči v ta namen obljubljenih 1500 gold.
—  {O mestnem loterijskem 'posojilu) y  zarad kterega ' so šli v zadnjem listu  naznanjeni   gospodje   na   Dunaj,
moremo danes toliko povedati, da prav gotovega o tem niso nič nazaj prinesli, a vendar tudi obupali ne, da ne bi se dovolilo.
—   {Pogled v ljubljansko bolnišnico.) Zanimivo bode marsikomu zvediti gibanje v deželni bolnišnici preteklo
¦ leto 1872.
V bolnišnici je bilo bolnikov lani in sicer: na od .. delku za notranje bolezni 997, na ranocelskem oddelku 895, na oddelku za sifilitične in kožne bolezni 353, na oddelku za ženske bolezni 36, tedaj skupaj 2281. Od teh je ozdravljenih ali zboljšanih izstopilo 1881, umrlo jih je pa 223; konec leta 1872. jih je tedaj v bolnišnici ostalo 177, med temi 2 kozava bolnika.
Primera lanskega leta s predlanskim kaže,   da je lani 62 bolnikov manj v bolnišnici ostalo, akoravno ;   jih je 59 več proti letu 187L vstopilo.    Vzrok temu je :   nekoliko tudi ta, da se po novi vredbi 4 oddelkov marsikaj hitreje ozdravlja;  letošnja topla zima je pa drugi vzrok, da ne silijo bolniki še bolj v bolnišnico.
V  norišnici je bilo lani 146 norih oskrbovanih; popolnoma ozdravljenih ali saj izboljšanih jih je izstopilo 66, umrlo jih je 23, konec leta jih je tedaj ostalo 57; — čuden prigodek je ta, da predlanskem je prav isto število (146) norih v norišnici bilo.
V  porodišnico je lani z ostalimi 5 od leta 1871. vstopilo 112 nosečih; 107 jih je večidel z otroci vred zapustilo porodnišnico, umrle ste 2, konec leta so ostale 3.   Predlanskim,   dokler je  bila še najdenišnica,
^   jih je v porodnišnico vstopilo 135 več.
Otr6k je bilo v porodnišnici 102 rojenih; od teh jih je umrlo 7, mrtvorojenih je bilo 12, matere so seboj vzele 82 otrok; konec leta je ostal še 1 otrok.
Ker se stroški za enega otroka skozi 10 let, dokler je najdenec v oskrbi deželni bil, morajo najmanj ceniti na 300 gld., se je po takem, ako bi bilo teh 82 otrok doživelo 10. leto, deželi prihranilo 24.600 gold.
Najdencev, kteri so še iz prej šn j ih let in po tujih najdenišnicah v deželni oskrbi pri rednicah, ostalo je lani še 780.    —
—  Gosp. dr. Gosta se je danes kot zastopnik družbe kmetijske Kranjske podal na Dunaj v zbor, ki ga je C. k. ministerstvo kmetijstva sklicalo zarad razprave nekterih ustanovnih zadev.
—  Gosp. Solmajer se je v soboto podal na Koroško za družbo kmetijsko nakupavat Belanskih bikov in telic.
—   Želji družbe kmetijske vstreči, se podd te dni v Belgiškem predivstvu izvrstno in djansKo izvedeni gosp. Rihard Dolenc v Bohinj, da pridnim ondaš-njim gospodarjem razloži lanorejo po tem načinu, ki bode obilo povzdignil dohodke naši deželi. Gotovo dobro doide predstojniku Bohinjske podružnice g. faj-moštru Mesarju, za napredek kmetijstva v Bohinski dolini jako vnetemu, pa tudi vsem ondotnim unim gospodarjem. Kedar gosp. Dolence dovrši svoje poslanstvo v Bohinji, se poda v Vodice.
—   (O Matičnih zadevah.) Včeraj so se v tiskarnico oddali rokopisi za dve knjigi, ki ju Matica za 1873. L da na svetlo, in sicer „Slovenskega narodopisa" L snopič in „Letopis*' za 1873. leto. Tudi dopis iz Dunaja naznanja, da P. Koke kmalu izgotovi 3 zemljo-vide za 1873. 1. in sicer: Nemčijo, Italijo in Evropsko Turčijo z drugimi vzhodnjimi deželami. Ker se je nadjati mnogih novih udov, natisnete se omenjeni knjigi v 2800 in 2500odtiskih. — Zaostali Matični doneski jako hite dohajati vsled razposlanih opominjevalnih pisem; želeti je, da vsi dojdejo vsaj do 31. januarija t. 1. — Jako vstreženo bi bilo, ako bi se doneski za 1873. 1. kmalu pobrali, da se tudi novi udje vsi natisnejo v imeniku.
—  {Hranilnica ljubljanska) je v poslednjem svojem občnem zboru izvolila 12 novih udov — ne potem, da bi jih volili oni, kteri imajo svoj denar izročen gospodarstvu hranilničnemu, ampak direkcija jih izbere in zbor jih sprejme. Da je ta dvanajsterica po vse podobna onim 12 „apostoiom'', ki so unidan pridigovali v kazinini gostilnici, pričajo našim bralcem imena, ki so sledeča: Deschmann, Galle Karol, Lasnik , Lukmann Jan., MahrFerd., Miihleisen Art., Janesch Jan., Plautz Jan., Samassa Alb., Seman Ig., dr. SchafFer, Fr. Zieg-ler — Ko bi pač dežela volila, koliko teh bilo bi izvoljenih bilo?
—  {Ljubljanska cigarnica) je lani — Čujte^ koliko dima je vsako leto več na svetu! — naredila 42 milijonov cigar; to leto pa jih narediti hoče 64 milijonov, in za leto 1874. je preračunjenih 90 milijonov.
—  {Veseli večer v rokodelski družbi,) Kakor je bila jako živahna božična veselica, ki so jo v društvu rokodelskem obhajali rokodelski pomočniki novega leta večer v polno zadovoljnost obilno zbrane gospode s petjem in deklamovanjem, tako bode gotovo tudi svečanost, ki jo je na sv. treh kraljev večer družba pripravila novi svoji vejici — družbici rokodelskih učencev — v prav prijetnem spominu ostala vsem, ki jih je bila družbena dvorana do dobrega polna. Res milo je bilo gledati vesele rokodelske fante, kako zvesto so poslušali govor, v kterem je družbe mnogozasluženi vodja gosp. dr. Vončina jim razložil pomen veselega večera, občinstvu pa jih predstavil ko  pridne učence,   kterih 69»
16
"vsako nedeljo redno in željno prihaja v družbo učit in kratkočasit se pošteno, in med kterimi jih je več takih, ki 80 v 2 letih g. vodji dali hraniti že 51 gold. 70 kr. Prikipelo je pa do vrhunca veselje fantov, ko se jim je med drugimi darovi razvila in pokazala lepa zastava, ktere podobi so darovale častite nune, vse drugo pa ste oskrbel^e preblagi, učencem že dobro znani dobrotnici, gosp6 Solmajerjeva in Murnikova s pripomočjo mnogih dobrotnic in dobrotnikov. — Potem je 12 učencev v splošno pohvalo deklamovalo, med deklamacijama pa lepo pelo. Konečno so sprejeli božične darove, ki ste jih jim že omenjene gospe oskrbele. In tako se je veselo izvršila večernica lepa.
—   {Slovensko gledališče) pretekli pondeljek je za-dovolilo vseskozi po vseh prostorih napolnjeno hišo. V prvi jako mični novi spevoigri „Bodi pri meni'* odlikoval se je posebno g. No 11 i in pevski zbor. — Druga vesela igra ,,Ravni pot najboljši pot^^ prinesla nam je priljubljenega komika g. Pavla Drahslerja zopet enkrat na oder. Živahno pozdravljen igral je „šolma3tra*^ tako polno humora, da smeha ni bilo ni konca ni kraja; a tudi g. Kaj zel mu je kot „cerkovnik^^ prilagal izvrstno. Naj bi prav kmalu v kaki veči burki skupaj nastopila! Tudi vsi drugi so vrlo pomagali k dobremu vspehu te igre. Konečno se je ponavljala opereta: „vino, ženske, petje"; gospa Odi jeva, gospodičina Rosova in gosp. Nolli so v petji in v vsem drugim izvršili svoje naloge na glasno pohvalo. Dramatično društvo zdaj dobro popravlja, kar je zamudilo izprva.
—   Stari udje in oni, ki žel6 z nova pristopiti v Mohorjevo društvo, naj nikar ne mud6 z doneski, ki se jemlj6 le ao konca meseca marci j a. Kdor se dolgo mudi, rad pozabi, in potem mu je žal, ko ne dobi knjig.                                        A. L6sar,
poverjenik za ljubljansko dekanijo.